Veds© bližj® Jngoslaviji Dogodid zadnjih dni kažejo, da bomo kmahi svobodno zadihali v samostojni Jugoslaviji. Nemei ., Madžari in vlada so vendar uvideli, da nam moraic dovoliti svobodo in samostojnost. Sedaj še samo iš ¦ feejo potu, kako bi zadovoljiii Jugoslo^ane. A vsi soglaša]o v tem, da je treba Slovence ločiti od ostalih jugoslovanskih plemen. V celem razločujemo tri ve like naerte rešitve ju|goslovanskega vprajšanja: 1. ustanovit-ev velike Jugoslaviie, v kateri bi bill združeni Slovenci, Hrvati in Srbi; 2. ustanovitev Velike Hrvatske in 3. priklopitev Bosne in Hercegovine 0grski. Ogromna večina jugoslovanshega naroda je vneta za prvi načrt, za drugega se vnema samo peščica Hrvatov (takozvani Irankovci) in za tretji načrt se je na celem jugu iz'a.vil samo bosanski, . od Madžarov odvisni mohamedanec Arnautovifi. Smelo lanko trdimo, da je danes 90% vsega jugoslovanskega naroda za združenje vseh Slovencev,. HrvatOT in Srbov v veliko svobodno Jugoslavijo. Že zadnjič smo poroSali, da je vlada poslala grofa Tiso na romanje po jugoslovanskih pokrajinah. Poslali so ga, da M pridobil Hrvate in Srbe v Bano vini, t Dalmaciji in Bosni ter Ercegovini za načrt , izločiti Slovence od ustanovitve samostojne Jugoslavije in iih prodati Nemcem kot hrbtenieo, po kateri bi gradili vsenemški most po slovenskih tleh do Trsta. A oholi Madžar je naletel posebno v Bosni tako slabo, da mu bo obisk Bosancev ostal za vedno r svežem s; ominu. Našeinisleči Hrvati, Srbi in mohamedanci so namreč, ko so bili povabljeni dne 20. m. m. k Tisi, istemu izročili posebno spomenico, y ka teri so jasno izrazili svojo zahtevo: Mi hoCemo sa mosto;no in f>rosto Jugoslavijo, v kateri bodo tudi vse slovienske pokrajine- kajti bratov Slovencev ne prodamo za nobeno ceno. Jugoslavije brez SlovenceT sptoh ne maramo. Tisa je postal predrzen in oholi ¦tolkel je ob mizo in grozil. Ko }e videl, da ne more ne s hudim in ne z dobrim omehčati src bosanskih Hrvatov, Srbov in mohamedanoev, je udaril s pestjo ob mizo in zagrozil po nemško (Tisa namreč ni zmožen nobenega jugoslovanskega jezika): ,,Wir konnen vielleicht zu Grunde gehen, aber bevor fwir zu Grunde gehen, haben wir die Macht, alle diejenigen, di« solche Ziele verfolgen, zu zermalmen!" (.,MoŁli bi s« morda pogubiti, toda preden poginemo, imamo mofi , da stremo vse one, ki zasledujejo take cilje!") Srepo zroč odposlance in udarjajoč s pestjo po spomenici, je kri&al: ,,In to bedasto značilo . . ." Toda odposlanci naših bosanskih bratov niso marali poslušati Tisovo psovanje in biti priča besnosti madžarskega grofa, temveč so mu obrnili hrbet ter odšli iz sobe . Tisa >e še kričal za njimi, a naši s« nij^i zmenili za njegovo ]ezo, Tako žalostno je kcnftalo Tisovo roma^je. .'Ve»elja mora kipeti srce vsakega Slovenca, ko sliši, da nas naš.i bratje nočejo zapustiti in še raje nekoliko časa .renašaio trpijenje v madžorskem in nemškem jarmu. nego da bi zatajili in prodali brate Slovence. Moeni iugoslovaiiski plemeni — Hrvati in Srbi — se I ostavl;ata na stališče narodnega edinstva Sloven cev, Hrvatov in Srbov. S 1 o v e n c i, Sloven-ke! G 1 a v o p o k o n c u, mi msmo več sami! V s i n arodi n a s v e t u razuo N e m c e v i n M a dž a r o v .;; r i z u a v a j o i n celo z a h t e v a ] o, da se raora dati nam Jugoslovanom lastna državnost. Celo Italijani so se izjavili, da nimajo nič proti ustanovitvi JugosHvije. Da ne bo kdo v dvomu glede ustanovit\ie Jugoslavije, mu povemo, da so t teku že podrobne pri prave. Določa se že meja novi državi, izvrsene so tudi vse druge podrobnosti za našo snmostojuost. — Nemci so o tem pouceni, že vežejo svoje cule in be žijo na sever. Na Kranjskem in Slovenskem Stajerskem prodajao posestva, hiše,- tovarne in veleobrti . V Ljubliani skoro ne bo nobene nemške hiše več. V Mariboru ie n. pr. od dne 1. januarja do danes prešlo 65 hiš iz nemške v slovensko posest. Švabi na meji že bojazljlvo vprašujejo: BAli bomo smeli šo ostati?" Na Dunaju sedaj tuhtajo, kaj bi napravili z nami. Posvetujejo se nofi ln dan, vlada mešetari na desni in levi. Nemci pa jadikujejo po časnikih in po shodih o ,,težkih Sasih, ki se bližaio neraškemu naro dw", o ,,usodTiih urah", ki bijejo za Nemce itd, Godijo se velike reei. Nemška armada se umika, Bolgarija |e uskočila iz zveze z Neračiijo, vsenemci uvidevaijo, da se je njih na1' ftrt, nadaljevati vojno do popolne zmage nemškega meča, popolnoma izijalovil. Pred meseci so Se vse nemci glasno kričali, da nofiejo sporazumnegia miru, •s!W!»" ¦'*¦ Odkla« njali so pošten mir, hoteli so, naj s« vojna inadaljuje na korist nemštva, danes postajajo ponižni, minila jih je preš'ernost. In groza jih sprelefava pr; misli , da nas Slovane ne bodo mogli zdrobiti in tudi rne bodo mogli preprefiiti ustanovitv* samostojn© naš« državo Jugoslavije. Tako stoiirao. Nam velja -sedaj 1» eno: Predno dobimo Jugoslavijo, bomo doživeli še viharne in te žavne aneve. Bodimo pripravljeni. Skrbimo za red in mir, gleimo, da bodo imeli paši ljudje dovolj živil tudi w težkih časih. Bodimo vsak na svojem mestu. Drignite glave, ker bliža s« naSe odreSenj«!