FR. SEGULA: Nadzorstvo meščanskih šol. Dejstvo, da se imajo imenovati ozir. potrditi okr. šol. nadzorniki na bivšem Stajerskem, je vzbudilo tudi v krogu meščanskošolskega učiteljstva živo zanirnanje za to velevažfio vprašanje. Pravkar novo ustanovljeno društvo se je sestajalo po svojih odsekih. da stavi primerne prealoge. Izšlo je tozadevno več misli dniga za drugo. ki pa vsaka izpodbija prejsnjo. Na nasvet tov. Bernota je celjski odsek bil za takoimenovarie Inštriiktorje za vsako skupino posebej. ki bi naj bili duševni voditelji učiteljstva. Izven tega pa bi naj bil še skupen administrativni nadzornik v ožjem pnrnenu besede. Tudi mariborski odsek je razpravljal na svojem sestanku dne 12. marca o teh predlogih v 3»ko živahni debati. katere izid je bil tudi ta. da se je pretežna večina izrekla ne za inštruktorje, temveč za Informatorje; o nadzorniku pa sploh ni bilo S.ovora. Na naknadno konštatirano nesoglasje nekaterili članov se je pa ves sklep razveljavil. Ker sem sam proti nasvetovanetfiu ?>red'logu in ker se mi sploh to hlastanjc na levo in desno ne dopade, hočem podati tnkaj svoje misli glede nadzorstva narodnega šolstva sploh. Pri tozadevnem zborovanju v Mariboru sem bil v opoziciji ter se tudi držim krčevito te. dokler ne zadobim prepričanja. da je stvar rešena nn najboljši način. ki je pri danih raztnerafi mogoč. Bojim se, da bo to hlastanje in stikanje po reformi v šol. vprašanju, sosebno v nadzorstvenem vprašanju imelo slab izid, to pa zato. ker se dela brez pravega nrevdarka. Dokaz temu je že to, da izfia- jaft> v kratkih presledkih popolnoma si nasprotujoči predlogi. Nastane prvo vprašanje, ali je nadzornikov treba. Bili so ljudje in so še, ki trdijo, da učiteljem ni treba nadzornikov, temveč le prijateljev. voditeljev. svetovalcev, dobrih tovarišev in ne veni kaj še. Vsekakor ličijo v teh na-zivih lastnosti, katerih je ljudskošolskeiriu kot sploh vsakemu naazorniku treba. Jaz pa pravim, da tičl v sklanjanju nadzornikov preveč domišljije. Zakaj bi bil ravno učiteljski stari tako popolli. da mii ni treba nadzornikov. V svoji ?71etni prakši sem prišel vsekaikor do prepričanja in tega izrekarn javno, četudi mogoče osamljen. nam je treba nadzornikov, kot vsakeinu dfugemu stanu. Nisino še na tisti sfopnji idealm' in popolnosti. da Bi jih ne rabili. Nadzornik je torej neko zJo, ali vsekakor zmiraj potrebno. Kdo naj je rladzonik? V tetn smo vsi editii. Najzmožnej5i. Ta beseda pove vse. Mora dosti znati, veleti. imeti mora prhnerno prakso. Marljiv mora biti, vesten. natančen in objektivetl, pa še mogoče kaj več: zdrav, mtlad pa ne uremlad, starejši tovariš, pa zopet ne prestar. Težko je vsem zahtevam ustreči. Gotovo zmož.n v tem smislu. da zarnore delo šole presojati in ocenjevatl. Najnovejša -deviza je: ljudsko šolo nadzomj lfudskošolski. ineščansko šolo ineščanskosolski in srednjo šolo srednješolski učitelj: separatizem. Da bo še po[.olnejši: v strokovnih šolah (ineščanske ih srednje/ pa za vsako skuipino posel.ej nadzornika. To veljaj za okrajne šolske nadzornike kot tudi za višješolske. Da bi pa teh gospodov vendarle preveč ne l»lo. pa so meščanskošolski učitelji za to, da naj so za vsako skupino po en instruk¦ or ter le eden administrativni nadzornik s sedežein v višjem šolskern svetu. To se meni n e zdi dobro in še marsikomu drugemii tud.e ne. Nisern za separatizem. To je pnvo. Nikdar ne iividim ter nikoli uvidel ne bom. zakaj bi meščanskiišolski učitelj ne sinel biti nadzornik za.ljudske šole. bodisi A. M.: Begunsko uciteljstvo in naž^ žurnalistika. Inie beffunec postaja psovka. Spominja me izraza, s katerim nas je zmerjala fakinaža v Trstu, Oorici in v Kopru in nehote potezam v duhu paralelo med obema. »Sciavo« — suženj sem bil tam spodaj — opljuvan in zmerjan, ko sem še hodil v ljudsko solo. Na učiteljišču smo se pretepali za enakopravnost z zastapniki XX. stoletne avite-cailture, danes kot mož seni v podobnem slučaju. Z menoj pa čutijo tudi ostali tovariši in tovarišice isto bol. Begunec --- psovka — ni ravno direktna, ali z njo namigavajo na nas mnogi. ko hočejo po vzoru gesla »Mi sami in samo nii« (glej »Slov. Narod« od 15. aprila št. 84.). povdarjati svojo iplemensko pokrajinsko. da celo krajno superijoraost napram drugiin -— tujcem itd. Res je med ljuidmi, ki so zapustili solnčno goriško okolico, našo lepo Adrijo ali pa prišli iz mučeniške Istre, precej eletnentov dvomljive moralne kakovosti. loda to niso begunci. Pa saj se nihče tudi ne briga zanje. Zanimanje posveča dobro, verno ljudstvo. a še bolj njega deinagoški voditelji in zavajalci vseh barv siromaku-beguncu, ki je tu radi Skorje kruha. In na tem siromaku lomijo palice, tega tepejo in mtičijo duševno. grene mu živIjenje. a nm tudi telesno škodiujejo. če norejo. Pa je zopet med temi malimi nekdo. ki je posebna tarča vsem kritikom in kavarniškim političnim junakom. To je slovensfci učitelj, slovenska učiteljica, ki sta .11 v svoji domovini. ki delujeta v njej, ki lim je bila in je ideal, radi katerega so danes tu. Iz zasedenega ozemlja je pobegnilo lisoče raznih natneščencev. med njiml sorazmerno malo učiteljstva. A že med temi je bilo mnogo tovarišev(šic), ki bl rojeni zunai zasedenesra ozemlja morali prej v.M slej proč. toda kaj to. Rden zakriči in '/bor ponavlja za njim: Križaj ga oziroma nazaj, a če se vsi vrnejo. kolikor jih je tu, jih ni tnnogo nad 100 (en sto),, to je '^.o vsega tukajšnjega učiteljstva. ali bodo nodobni giguntom zdrobili laško hidro. Toda kaj bi se prerekal z zakrknjenci. kaj brskal po statistiki. I^Ved menoj ležita »Jutro« 14. t. m. in »Slovenski Narod« 15. aprila. V prveni iistu čitam koncem članka: »Razpisana učiteljska mesta v Istri« sledeče stavKe: »Oni učitelji-begunci, ki, so toliko požrtvovalni in pogumni. da hočejo kljub današnjim razmcram stati ob strani svojemu nesrečneniu narodu in mu pomagati v boju za obstanek. naj se javijo nemudoina za razpisana mesta,-ker jih bodo sicer Italijani z izgovorom, da ni na razpolago jezikovno usposobljenili moči. zasedli s svojimi ljudmi.« V »Slovenskem Narodu« >pa je kar poziv: »Pozivamo jugoslovenske učitelje in učiteljice v andktiranem ozemiju kakor tudi one. ki se še nahajajo v Jugoslaviji, naj nemudoma storijo svo.jo narodno .'.olžnost in vložijo prošnje na navedena inesta « Sledi sklep članka. Tend-iica njegova je resnična. a posledic ne odvrnejo taki pozivi. kar hočem nekoliko osvetliti v naslednjein. Ta poziva sta vsebinsko idealna, a v njih obliki leži ost naperjena na nas. ki moramo ob vsaki priliki, ko je razpisano kako mesto v Primorju. poslušati moralne zafrkacije ali pa plamteče klice na vrnitev. Bilo je v preteklem letu. ko sem čital o razpisih raznih mest v zasedenent ozemljit. Za sežanski okraj sem se sani zanimal, drugi za druge, in kaj se je izkaialo. Razpis je bila gola formalnost, da so mogl. potein na razpisanih zasedenih rnestili potrditi tam sedaj službujoče učiteljstvo. Naši dncvniki so videli že ves Kras, vso Vipavo m že koj preiplavijen z 'talijani iz kraljestva. Pred časom je bil izdan poziv od viš. šol. oblasti. vrniti se v Primorje, ob polomu na Koroškem —• <pa na Koroško. Kaj je bil uspeh? Kdor je prosil, je ostal na cedilu. to je vse zraven duševnih muk in mnogih poti semtertja. Nikakor ne trdini. -da ni v lstri .po- manjkanja slovanskega učiteljstva. Saj je ta dežela najncsrečnejša izmed anektifa- nega ozemlja. Že pod Avstrijo težko sta- ii.šče Slovanov je postalo pod »liberalno« Jtaliio neznosno. il"oda kaj ste pomagali z vpitjem nai gremo nazaj? Kako prisilite Ualijane v to, da spreimejo zopet v služ- bovanjc tukajšnje begunsko učiteljstvo? Kateri urad naj natn da spričevato o brezhibnem političnem obnašanju? Kam smo pristojni ko ni še ure]eno vprašanje opcije. Kar listi pišejo in kar nani poročajo o tem iz raznih uradov, se izpreminja pač kot vreme v jeseni. Verujte mi vsi. ki nas poganjate čez mejo v svoji ljubezni do nesrečnih bratov in sester. da bi radi šli mnogi. toda pokažite natn konkretno pot. podajte nam sredstvo. ki prisili Italijane. da ne bodo me.ali naših prošenj v koš. Naj ne bo Vaša iiubezen le fraza, vržena v svet le kot trenotni izraz Vaših ogorčenih src. Pomagajte Klubu učiteljstva zasedenega ozemlja v njegovi akciji glede vračanja na prejšnja mesta. Dvomiin pa. da bi izveli kaj več konkretnih uspehov. kakršnih ie klub deležen. Fdino država stori tu kaj za nas in za trnine tam spodai. toda ne z Vesničevim rrccptom klanjanja pred pariškimi mogočniki. Dvoniim pa zelo, da bi radi izgnanih, prebeglih in vojnih beguncev učiteljskega stanu. padla beseda disharmonije v medsebojtiih razgovorih z verolomnimi. zvifimi Lahi. V Ljubljani obstoji urad, ki daje in Iioče dajati direktive za vračanje v anektirano ozemlje. toda tudi njegovi uspehi so neznatni oziroma ničevi. Na čelu tirada je mož, ki posega s svojo roko celo v zadevo nastavljanja begunskega učiteljstva na razpisana stalna mesta. Od njegovega podpisa je odvi?no. če dobi prosilec (prosilka) napro^eno mesto ali ne, oziroma če pride v poštev pri določanju ternopredlogov. Tega bodi enkrat konec. Urad za zaSčito beguncev m podobni uradi niso tu, Ła nam otežujejo bivanje tu, da nas degradira v državijane II. stopnje. Ali se mar bojite. da ne pojdeino več dol, če boino definitivni. Čc je pa kdo med naini, ki zashiži posebne pažnje, opravite z njim. če je s tem postopanjem /adovoljen in imate povoda skrbeti zanj :n za njegovo bodočnost. toda begunsko učiteljstvo noče več vašega varuštva. Begunsko učiteljstvo zahteva, da stopi tu Klub v en.rgično akcijo, da bo konec raznih izjav in podpisov. ki niso na mestu. Če pa dosežete en-krat to ugodnost. da bomo res mogli nazaj, potem verujte, da nas mnogo da slovo deželi. v kateri scga politično obzorje le od Snežnika do Kamniških planin in od Logatca do Ko- čevja. I.jubitelji svobode, spoštujoči druge orez ozira na pripadnost k stranki ali svo, tovnemu nazoni, ne dobimo tu dovolj od. meva. Zdernagogizirano ljudstvo nam ne more nadomestiti s svitjo mnogokrat koinaj prikrito mržnjo trdnih Kraševcev, idealnih Tržačanov. veselih Ooričanov \% trdovratnih Tolmincev. Časopisje pa naj ne bo tako naivno. radikalno in naj ne odpira svojih predalov vsakenm godrnjavcu. ki čuti potrebo mipisati kak nauk na naš račun. Rekord v surovosti naprain nain pa odnaša nesporno »Slovenec«, ki je lani \svoji 136. štcv. od 18. junija pod naslo. vom >Kam plovemo« zmetal na nas vso nesnago. kolikor je je našel po kotih svojc redakcije. Oospoda — novinarji — vedite, tla se zavedamo. da je vaše delo velevažno za vzgojo naroda, ki je poverjen tudi nani, a ne jemljite nam ugleda pri njem s svojo pisavo. Zato nianj fraz. več premisleka, da ne bo nesporazumljenj in ne bodo triuinfirali Italijani in zrli z obupom na nas in naš boj naši idealni sorojaki .Julijske Benečije. Tu smo in tu ostanemo, vzklika naietično italijanski bersaljer. a tudi mi vam pravimo: Tii smo, tu ostaneino. dokler nas nc nokliče nazaj faktor. ki ga bo upošteval Italijan. Listi naj se pa nikar ne s.nešijo več s pozivi pred fašisti, ki postafajoč pozorni poskrbe, da ne pride čez mejo nobeden jugoslovanski apostol-učitelj. pa tudi duhovnik ne. Pika. ;. osebej ali zajedno z mesčansko šolo, ako so okolščine, ki govore za to. Mt;ščanskošolski učitelji so vsi izšli iz vrst ljudskošolskega učiteljstva in gotovo ne iz najslabših Vsakemu je gotovo delo v ljudski šoli znano ter mu m o r a ostali znano. kajti ineščanska šola kot višja kategorija narodnega šolstva mora ostati v nepretrganem stiku z ljudsko šolo; isto veljaj v učiteljiščili. Ne separatizem ter zaplankanost, temveč neka enotnost se mora vleči kot rdeča nil skozi vso solstvo. To je bila titdi ideja pokojnega Schreinerja. Da pa se me krivično ne razume. nikak/rf ne trdini. da ni med ljudskošolskini učiteljKtvotii siposobnih nadzornikov. Tudi ne razumem v čein se razlikuje mc¦oda ljudske šole od iste meščanske šole in obratno. kar nekaterniki zatrjujejo. Gotovo. da se poučuje v meščanski šoli v dokaj razsežnejšem obsegu nego na ljudski šoli in pri tem še gotove stvari. ki-se v Ijndski šoli ne podavajo. ali to je interna stvar meščanskošolskega učiteljstva, a metoda bodi in je ista: nazornost in indukeija. kar veljaj tudi o učiteljiščih in v pretežnetn delu srednjih šol. Le najvišje učne stopnje na srednjih šolah se drže deduk.ivne Doti kot tudi univerzc. to pa zaradi poglobitvc v znanost. Kdor je dober metodik v ljudski šoli. to brezdvomno, ko je postal meščanskoSolski učitelj, tudi isti dober metodik v meščanski šoli in obratno. Najinanjša praksa na rueščanski šoli bo začetniku zadoščala. da bo zamogel prevdariti, s kako upravičenostjo sme računati na zaželjeni uspeh. Zaradi tega sem proti sistemu inštruiktorjev, ki bi sicer ne bili brezpomeinbni, a ta namen. ki ga naj ima]o, se doseže v lepši in popolnejši meri, to je potom skupnih konferenc. celokupnega učiteljstva pod vodstvom nadzornika. Scveda morajo biti te konference izvrstno organizirane in dirigirane. Konference so naj forum, kjer se naj izmenjujejo niisli ter naj iprodre misel najsposobnejšega. Konferencarn dajcm tudi zaradi tega prednost pred instruktorji, ker bo tudi tukaj zastopano učiteljstvo vseh skiitpin. Reševala se bodo vprašanja vseh panog in kar ie glavno: vzgojni problem. kar bi ostalo popolnoma zaneniarjeno pri strokovnem sistemi'. nadzorstva ter tudi pri skupnih strokovnih konferencah, ki si jih nekatert mislijo namesto celokupnih. Ne pozabimo vendar. da je prvo vzgoja in ves poaik ie sredstvo v dosego tega smotra. Vsi strokovni učitelji se m o r a j o zaniinati tudi za ostale njim nelastne smotre. IzoJacija ni nikoli na mestu. Kam pa pridejno. če se bodo strokovni učitelji le vglab!;ali v svojil1 skupinah. ne oziraje se za cstale predmete. Toliko znanja iz vseh drugih literarnih predmetov, kolikor se ga naj podaja na meščanski šoli moramo paC vedno pričakovati od vsakega učitelja. S tem ie vedno zajamčeno medsebojno supliranje za slučaj potrebe. Kam pa si nai srremo po suplenta. če tovariš ziboli. Na solah. kjer so posamezne skupine zastopane po 3. 4 tovariših kot v Mariboru 111 v Ljubljani. je nadomestovanje po tovarišu iste skupine lahko mogoče; kaj pa kje drugje; ali bodete dobili kar tako suplenta poslanega iz Ljubljane ali bodete predmet za 3. 4 tedne črtali iz urnika! Kratkomalo, konferenc skupnih je treba in ne strokovnih; bodo sicer trajale delj časa, česar se nekateri boje, pa bomo že morali žrtvovati tudi to. sicer pa ne zgubimo iz vidika. da je vzgojen problem glavna naloga vseh. Dniga nafoga inštruktorjev: uvajanje v moderne struje, v metode itd. Tam. kjer bo inštruktor zajemal modrost. jo naj zajema učitelj sam. Blago iz prve roke je vedno boljše nego iz dmge. Kar se pa spoznavanja metode v praktičnem oziru tiče, gospoda so medsebojne hospiiacije več vredne. kot poročilo in ustno izročilo inštruktorjev. Teh hospitacij, dasi že davno nasvetovanih ter naravnost predpisanih. pa se nekateri bojijo kot hu•diča. Rečem vam, tam bo pa tudi inštruktor malo zalegel. Hospitirajmo medsebojno na isti šoli na sosednjih in če treba posetimo rudi v razredu tistega. ki se najbolj blišči. Trdi se. da bi inštri»ktor ne izrekal sodbe o dehi posameznika. teiuveč le administrativen nadteornik. Kaj pa. če ta iz Kateregakoli vzroka ne bo mogel posetiti posameznika ravno takrat. ko bi bilo poirebno. pa bo inogoče inštruktoria zaupno vprašal. kako je ž njim. Si bo takrat inštruktor ušesa zamašil! Le preveč š<picelaov ne. temveč enega ali dva, kolikor potrebno s popolnim nazivom n a d z o r n i k in ne lažiimenom: inštniktor ali informator." Nadzornik naj bo to. kar biti tnora. Ne za vsako skupino po^ebej. temveč za vse skupine eden in zmožen. (NB. Vsekakor za specijelne predinete kot risanje. te- lovadba. gospodinjstvo. še strok. nadzornika, ker je lega treba). Okrajni kot tudi višji Solski nadzornik m o r a biti zmožen presoditi in occniti delo v vseh literarnih in realističnih nredmetih; zato se pa naj zberc primeren inož. Če pa hočete strok. nadzornike, pa morate iineti logično tudi strokovne ravnatelje. torei najmanj tri. kajti ti v prvi vrsti oceniajejo učiteljstvo. To pa lahko upamo. da bo okrajni nadzornik. bivši sirokovni ačitelj, labko tudi presodil uspeh ;ti metodo v njemu ne lastni stroki. saj je videl delo svojega tovariša večkrat, sc /aninial za isto ter eventuelno sain že poučeval. če ne drugače pa kot ljudskošolski učiteli. Tudi kol tak bo gotovo vedel, ali ie uč-na pot primerna za dosego smotra, Ki je predpisan. Separatizein je nadalje tuidi to, da naj je višji šolski nadzornik edinole učitelj iste šolc, katere nadzoruj. To do najnovejše dobe ni bilo upeljano. Pokojni Schreiner ie bil svoje dni okrajni šolski nadzornik, nikdar pa ni bil ljudskošolski učitelj. Kdo si una lc misliti. da ni bil dober okraini šolski nadzornik in da bi ne bil najboljši višji šolski nadzornik za ljudske in tneščanske šo!e! Oospoda. na eni strani se borimo za višješolsko izobrazbo. na drugi strani pa akademike podiino. Se vam nič ne zdi! Jaz trdim: višješolski nadzornik :n o r a biti mož. z višjo naobrazbo, ki je v stanu šolo in učiteljstvo presojati z višjega vidika. Ne samo praksa ne. temveč fudi znanje in poznanje. Seveda pri vsem lem ne sme biti višješolskemu nadzorniku ?olstvo nepoznana zadeva. Za višješolskega nadzornika bo gotovo akademik, ki se ni zanimal za nižje šolstvo. manj sposoben nego sleherni ljudskošolski učitelj. Imamo pa ljudi vsaj toliko, kolikor je sistemiziranih višješolskili nadizorniških rnest, ki so akademsko naobraženi, pa jirr; nižje šolst\o tudi ni španska vas. Najidealncjše bi bilo, da bi bil vsak ravnatelj učitcljišča hkratu član višješolskega sveta ter višješolski nadzornik za Ijudske in mesčanske šole. Ta bi potem na naraščaju lahko popravljal to. kar vidi napačnega med šolniki. Seveda Schreiner ;n Bežek sta urnrla. a skrbimo za to, da dobimo n.iin.a primerne naslednike. Tako si mislim jaz nadzorstvo ljud-. skih in meščanskih šol. Željo imam le to. da se šolsko vnrašanje reši stvarno tea" jpravi v tir. v kateretn sigurno dosegamo smoter šo!e.