TU.FiODRA IN ŠTUDIJSKA IN J IŽNlOu strai VIA GBl'Tl 9 pollet Ili TE STB tfij073i 93_806 Uprava; TRST. tra Duc- etegli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. Vese! božič vsem Slovencem želi “Delo11 GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O (bo- Ko- izda- nicc Jmd alio, nega izaii ven- Lju- OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 53 (326) TRST - SOBOTA, 25. DECEMBRA 1954 CENA 20 LIR STALIN - VELIKI nadaljevalec Leninovega dela Ob javljamo s širokem izvlečka uvodnik lista «z.n trajen mir in ljudsko demokracijo» od 17. t. m. posvečenega 75. obletnici rojstva Josipa Stalina, Poleg uvodnika prinaša navedeni list tudi veliko sliko veli-kega voditelja in učitelja ter več drugih člankov. Veliki poudarek te obletnice je najboljši odgovor vsem. onim, ki so v svojem protisovjetskem sovraštvu skušali dokazovati, da je Stalin pozabljen in da je s tem za vedno pokopana velika politika miru in bratstva med narodi, katero je utemeljil veliki pokojnik. «21. decembra poteče 75 let •t za daja : že- o.d-Lercia r iz abo-Ijen1 j. Mo- ^ rojstva Josipa Visariono-fi dča Stalina, velikega nadalje-nica is.lca nesmrtnega Leninovega vio- te]a Vse Stalinovo življenje 0 22. :n delovanje sta neločljivo Povezana z junaško zgodo-avir ,ino Komunistične partije SZ, Con- 1 borbo sovjetskega ljudstva ja - komunizem, z razvojem svetovnega osvobodilnega gi-vCd »Hnja. «Kot zvest učenec in bojni leAg kvariš Lenina se je Stalin Cnji- Neutrudno boril za osvoboditve!: lev delavskega razreda in rod- Neh delovnih ljudi izpod jar-pri izkoriščevalcev, za rešitev čina človštva pred uničevalnimi vojnami, za zagotovitev miru Sle- ‘er svobodnega in srečnega eda- življenja delovnemu ljudstvu, ah . a demokracijo, za komuni-j.uru lem. Njegovo življenje pred-b°- kavlja svetel vzgled popolne pol- danosti v službi ljudstva. ,a v «Stalinovo ime stoji po vse, Bravici ob imenih treh velikih velikanov znanosti, Marxa, Bnglesa in Lenina. S posplošujem ze'o bogate izkušnje sOcialistične graditve v ZSSR | *n sodobnega mednarodnega • Osvobodilnega gibanja je Stalin na ustvarjalen način razvil doktrino marksizma-leni-UJi Bizma ter jo je prilagodil no- jateljstvo med narodi ZSSR, sovjetski patriotizem, so se razvile in utrdile — kot je nakazal Stalin — na temelju zmage socializma. «Velika domovinska vojna proti nemškim fašističnim zavojevalcem je slavila pod trdo preizkušnjo moč in trdnost sovjetskega družbenega in državnega ustroja. Sovjetska država je častno prestala to preizkušnjo. Z.uničenjem fašističnih napadalcev sovjetsko ljudstvo in junaška sovjetska armada pod vodstvom Partije nista samo branila svobode in neodvisnosti svoje domovine, marveč sta istočasno rešila narode Evrope in Azije fašistične sužnosti. Vse napredno človeštvo prav dobro pozna pomen vloge, ki jo je imel v teh zgodovinskih zmagah Sta iin, ki je med vojno vodil Narodni odbor za obrambo in sovjetske oborožiene sile.» Zmaga ZSSR — nadaljuje uvodnik — je ustvarila nepremagljiv tabor demokratičnih držav s SZ na čelu. Po Stalinovi smrti vodi CK KP SZ sovjetsko ljudstvo k novim zmagam, h komunizmu, zaupajoč v ljudske sile. Komunistične in delavske partije ljudskih demokracij črpajo iz Leninovih in Stalinovih del ter sklepov KiP SZ bogate izkušnje za socializem. Prav tako tudi partije v kapitalističnih, kolonialnih in odvisnih deželah. «Učeč se od KP SiZ si komunistične in delavske partije vseh dežel zelo prizadevajo, da bi utrdile svoje vrste na ideološkem in organizacijskem področju. Izvesti leninska pravila v življenju partije,1 strogo spoštujoč načelo kolektivnega vodstva, razvijati kritiko, 'in samokritiko, oborožiti ičomu- in na zaostritev napadalnega duha zahodnih držav so -Sovjetska. zveza in ostale miroljubne države primorane, da v naglici ukrenejo vse, kar se bo pokazalo potrebno, da zoperstavijo naraščajoči oboroženi sili držav napadalk, ki ogražajo mir, nič manj mogočno silo ter odločnost braniti in ohraniti mir. Ce si bodo imperialistični krogi upali motiti mirno življenje narodov demokratičnega tabora in sprožiti novo vojno, bo edini uspeh bliskovit poraz napadalcev. «Velika stvar Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, stvar miru, demokracije in socializma je nepremagljiva!» ATLANTSKI SVÈTJE ODOBRIL ATOMSKO VOJNO Italijanska zbornica odobrila oborožitev Nemčije ZSSR svari Francijo in Anglijo z odpovedjo prijateljskih pogodb Pozdravi rojakov v tujini Naše uredništvo je prejelo ta teden sledeči dopis slovenskih izseljencev, večinoma rudarjev, v severni Franciji: «Uredništvo «Dela»! Izseljenci iz severne Francije se Vam najlepše zahvaljujemo za Vaš časopis. V bodoče Vam želimo srečno in vernic novo leto, da bi Vam v splošnem še bolj vse uspelo kakor v starem letu. Obenem sprejmite naše bratske pozdrave od vseh -Slovencev ki smo pravega demokratičnega mišljenja. Delu čast in oblast! Lens, P. de C., 19. decembra 19'54.» iega vim zgodovinskim pogojem in niste z revolucionarno teorijo, nje- ie na celi vrsti vprašanj obo- j razširiti kar najbpljvčzi z- . b<’ Sa-Inib pe- šalil revolucionarno teorijo z Va- invimi tezami. D K «Od vsega početka svojega 'evolucionarnega delovanja je hodil Stalin po Leninovi poti. tiil je eden najožjih Leninovih pi-o- Soborcev v graditvi in utrdi-jein lvi borbene revolucionarne gda- bartije. partije novega tipa. imi- Prekaljena v bitkah pod gejem Bialnim Leninovim vodstvom jed1 e Komunistična partija organza- -Hijùrala Zavezništvo delavske-Ce- Sa razreda z revnimi kmeti in i so Sé uspela z veliko Oktobrsko ekli Socialistično revolucijo strmo-Za- Slaviti oblast kapitalistov in se! veleposestnikov, postaviti diktaturo proletariata ter ustvariti prvo socialistično državo na svetu. «Lenin je izdelal znanstveni program pretvoritve gonim spodarsko zaostale Rusije v ače; Veliko napredno socialistično vsi K-p je vodila neizčrp- ne ustvarjalne sile ljudstva k rjU. izvedbi leninskega načrta za 3oto izgradnjo socializma, če- «Po Leninovi smrti so sov-zlo- r&žniki partije in ljudstva jen- trockisti, buharinovci, buržo-bor- šzni nacionalisti — skušali ivo- speljati partijo z leninske posle- ti, razcepiti enotnost njenih so- Vrst, omajati zaupanje delavskega razreda in kmetov v *hožnost graditve socializma v Ž&3R. Na vse načine so se rab' trudili, da bi uničili sovjetsko i v oblast in socialistično revolu-Slo- oijo, Kompartija, pod vod- ' iva- stvom CIK s Stalinom na čelu, lino ie strla izdajalce in kapitu-nov lante, -branila je leninizem, rem Onotnost, neokrnjenost in trditvi* bost svojih vrst in je odločno Jel- Stopila na pot graditve socia,-iizma v ZSISR, Stalin je razvil in obogatil leninsko teo-fijo o možnosti zmage sociali-oialistične industrializacije dr-Ztna v eni sami državi, dokazal je pravilnost politike so-žave in kolektivizacije poljedelstva, ki jo je izdelala Partija. «Komunistična partija je vzbudila v sovjetskem ljudstvu veliko zaupanje v lastne ni.e, ga vzpodbudila m peljala v borbo za izvedbo veličastnih socialističnih preob-razb. «Po poti, nakazani od Lenina, je Kompartija SZ, vodeba po CK s Stalinom na čelu, dosegla, da je sovjetsko ljudstvo kot prvo v zgodovini zgradilo nov družbeni red, socializem, in spremenilo svojo domovino v veliko industrijsko Ih kolhozno državo. Zmaga Socializma v ZSSR je prinesla velik dvig gmotne ravni ^'Vljenja sovjetskih državljanov, utrditev sovjetske države *n njene obrambne sposobnosti. Zavezništvo delavskega Razreda in kmetov se je nadnje okrepilo v borbi Za socializem. Komunistična partija i® uspela, da je bila premagana gospodarska in kulturna zaostalost nekoč zatiranih nabodov, s tem da je združila v$e narodnosti države v eno samo bratsko družino in ust-varila mogočno mnogonarod-ho državo — ZSSR. Ustvaritev ZSSR predstavlja triurni bacional.ne leninsko-stalinske boli-tike. Velike gonilne sile Sdvjetske družbe, kot so pobočna in moralna enotnost, pri- stop nik-/od-za-na-de-n V pro-mb- ■ek3 o?a- za- zija- .eg» tud- štva množicami, vse to" je zèlo velikega pomena. Ko ,,,je Stalim na 19. kongresu KP SIZ povzel besedo, je pozval vse komunistične in delavske .partT'e*^kapitalističnih, dežel, naj dvignejo zastavo meščanskih demokratičnih svoboščin, zastavo narodne neodvisnosti in suverenosti, ki jo je prav btir-žoazija vrgla s krova. Sledeč temu nasvetu vodijo komunistične in delavske partije neutrudno borbo za uresničenje enotnosti delavskega razreda, za stdnjenost vseh demoljub-nih sil v državi. Ideje leninizma navdihujejo komuniste vseh držav v njihovi borbi za življenjske koristi delovnih ljudi, za narodno neodvisnost njihove države, za demokracijo in mir. «Komunistična partija in vlada ZSSR se navdihujeta na eninsko-stalinski trditvi o možnosti mirnega sožitja mej socialističnim in kapitalističnim ustrojem. Stalin se je mnogokrat izrazil, da ZSSR izhaja iz dejstva neizogibnega sožitja med socialističnim in kapitalističnim sistemom za dolgo obdobje in trdno stopa po poti poštenih in mirnih odnosov z vsemi državami, ki dajejo dokaze, da žele prijateljsko sodelovati, pod pogojem, da se spoštujejo načela vzjemnosti in da se drže pre vzete obveznosti». 1 ZSSR — pru farja uvodnik — se vztrajno bori za utrditev miru; prav tako države ljudske demokracije. Vlade ZDA, Anglije, Francije in vrste drugih držav pa ustvarjajo vojaške bloke, obnavljajo nemški militarizem in s tem ogražajo mir v svetu. «J. Stalin je podčrtal odločilno vlogo ljudskih množic v obsojanju in izjalovljanju načrtov napadalcev. Vsi oni, ki ljubijo mir, pomnijo zgodovinske Stalinove besede: «Mir -bo o-hranjen iin utrjen, če bodo narodi vzeli v svoje roke stvar ohranitve miru in če ga bodo branili do kraja. Vojna -lahko postane neizogibna, če se vojnim hujskačem posreči zamotati ljudske množice v laži. jih preslepiti ter jih zavesti v novo svetovno vojno». Borci za mir naj razvijejo najširšo kampanjo v državi za razkrin-kovanje zločinskih načrtov napadalnih krogov Združenih držav in držav, ki jim slede, proti ratifikaciji londonskih in pariških vojnih sporazumov, proti obnovitvi nemškega militarizma in ponovni u-stanovitvi Wehrmacht. «Sovjetska zveza, Ljudska republika Kitajska, dežele ljudske demokracije so v prvih vrstah borbe za mir, za u-stvaritev sistema kolektivne varnosti. Moskovska konferen-ca evropskih držav, ki je do kazala še nevideno enotnost miroljubnih držav,- je predstavljala velik prispevek stvari miru. «Lenin in Stalin sta vztrajno pozivala miroljubne naro de na budnost, poudarjala po trebo utrditi sovjetsko državo in njene oborožene sile, da ne bi mogel sovjetske države iz-nenaditi noben nepredvideni dogodek. V. odgovor na remi-litarizacijo Zahodne Nemčije CGIL se je okrepila RIM — V soboto se je vršila vsedržavna konferenca velike sindikalne organizacije CGIL, .Zvezni tajnik Agostino Novella je v svojem poročilu izjavil, da se je organizacija v tem le-jtu vse transko okrepila in presegla število vpisanih iz 'leta 1953. 26 mrtviti v letalski nešteti NEW YORK — Italijansko potniško letalo «-D-C ,6-B», ki je prihajalo iz Rima, je v soboto v megli zadelo ob pomol mednarodnega letališča Idle-vvild v New Yorku v trenutku, ko je hotelo pristati. Od 32 o-seb, ki so se nahajale v letalu se jih je samo 6 rešilo in še od teh je en potnik v zelo resnem stanju. Trinajsto zasedanje Atlantskega sveta v Parizu se je zaključilo preteklo soboto z izdajo uradnega komunikeja m s tiskovno konferenco belgijskega zunanjega ministra Spaaka. «V nace'u» je po besedah komunikeja zmagalo angleško stališče, naj vlade atlantskih držav odločajo o uporabi atomskega orožja v primeru oboroženega spopada. Toda iz Spaa-kovih izjav pa izhaja, da bo to «načelno stališče» le teoretično in da bodo z atomskimi bombami razpolagali dejansko le atlantski generali, ki so znani po svoji brezobzirnosti in po številnih izjavah o nujnosti uporabe atomskega orožja v bodoči vojni. Belgijski zunanji minister je med drugih izjavil: «Vojakom smo dali točno to. kar so zahtevali — pooblastilo, da se pripravijo na atomsko vojno. Naravno, odločitev o uporabi atomskega orožja pripada vladam. Treba pa je predvidevati tudi določene primere, ko bi bile komunikacijske linije pretrgane. Se več. v primeru atomskega napada bi postalo vprašanje veta ministrov samo še teorija». Po desetih dneh se je četrtek zaključila razprava v rimski poslanski zbornici o ratifikaciji pariških sporazumov, s katerimi se dovoljuje Zahodni Nemčiji obnovitev njene vojske ter se vključuje v atlantski vojaški blok. Številni govorniki opozicije so prikazali nevarnost ratifikacije dogovorov za Italijo in za o-hranitev miru v svetu. Vendar vladna večina, podprta po fašistih in monarhistih, ni hotela upoštevati teh svaril. Tako je bil z večino glasov odbit predlog, ki ga je stavil poslanec Di Vittorio, naj se odkloni ratifikacija pariških spo. razumov. Prav tako je bil odklonjen predlog komunističnega poslanca Guli a, naj se diskusija o ratifikaciji odloži za šest mesecev. V končnem glasovanju o predlogu vlade, naj se pariški sporazumi odobre, se je 335 poslancev izjavilo za ratifikacijo, 245 pa proti, s čemer je italijanska zbornica v imenu Italije pristala na oborožitev Nemčije. Mnogo trša pa je bitka v francoskem parlamentu, ki se je začela v ponedeljek. Ze pred tem sta se dve komisiji, in sicer za narodno obrambo in finančna- z veliko večino izjaviti proti pristanku Francije na pariške sporazume. V splošni debati v parlamentu so mnogi govorniki odkrito nastopiti proti oborožitvi Nemčije, med njimi general Aumeran in bivša ministrska predsednika Moch in Daladier. Francoski parlament je še pred toliko odgovornejšo odločitvijo, ker mu grozi odpoved pogodbe s Sovjetsko zvezo. V nedavni noti je sovjetska vlada sporočila francoski da bo v primeru njene ratifikacije pariških in londonskih sporazumov odpovedala prijateljsko pogodbo, ki je bila podpisana pred 10 leti med obema, zaveznicama v vojni proti Hitlerjevemu napadu. Podobno noto je sovjetska vlada poslala tudi angleški vladi s svarilom, da bo odpovedala zavezniško pogodbo iz leta 1942, Najbolj značilno pa je s tem v zvezi stališče beograjske vlade. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel prejšnji petek, je predstavnik vlade Draškovič obsodil sovjetsko noto francoski vladi o nameravani odpovedi prijateljske pogodbe z besedami: «Obžalujemo, da je prišlo do takšnega koraka sovjetske vlade, ki gotovo ne bo prispeval k procesu popuščanja napetosti. Ne strinjamo se z ravnanjem, ki zaostruje (!) mednarodne odnose». Po mnenju beograjskih oblastnikov sovjetski opomin zaostruje mednarodne odnose, ne pa sklep o ponovni oborožitvi Nemčije. To stališče je tem bolj odsodbe vredno po tolikih dokazih dobre volje ZISSR, da izboljša odnose z Jugoslavijo prav v namenu, da prispeva k utrditvi miru. Utrdimo delavsko enotnost po zgledu kamnarjev pred 50 leti «Rajši nikoli več "za klesar-sko orodje kot izgubiti organizacijo!» S tem geslom so na-brežinski kamnarji pred petdesetimi leti stopili v težko in najdaljšo stavko V zgodovini delavskega gibanja na Primorskem. Ze takrat, ko je imelo delavsko gibanje pri nas spričo svoje mladosti le malo izkušenj, se je delavstvo zavedalo svoje zgodovinske vloge in je znalo ceniti sindikalno organizacijo kot najboljše orožje za obrambo svojih pravic. Obenem se je delavstvo že zavedalo, da je le v enotnosti moč. Saj je bilo na več kot tisoč stavkajočih le 23 stavkokazov, kar predstavlja, posebno za takratno dobo, zelo visoko delavsko zavest. Vzroke te zgodovinske stavke je treba iskati v krutosti in večni nenasitnosti delodajalcev, ki so se z vso vnemo zaganjali v delavske pridobitve, kršeč pogodbo, ki so jo sami podpisali, z namenom, da bi razbili organizacijo delavcev ter njihovo enotnost. Nabre-žinski industrije! so se takrat preplašili pred vedno bolj razvijajočo se sindikalno orga- stjo: prav tako jih je strašila naraščajoča politična zavest; delavcev, ki so pod okriljem in vodstvom socialistične stranke postavljali vedno glasneje svoje pravične zahteve ter se za dosego istih odločno borili. V tem položaju so se delodajalci posluževali katerih si bodi sredstev samo da bi uspeli v svojih nakanah. Posluževali so se strahovanja s pomočjo oblastnih organov, podkupovanja slabičev, izko-riščujoč njihovo bedo, ustanavljajoč svoja zakrinkana politična gibanja itd. V teh umazanih namenih so jim priskočile vedno na pomoč tudi cerkvene oblasti. Ce primerjamo takratni položaj z današnjim, ugotovimo precej sličnosti v razredni borbi, ki se vodi proti kapitalističnim oderuhom, z razliko, da so slednji postali mnogo bes-nejši in še manj sledljivi v uporabi sredstev, ki jih imajo na razpolago. Po, drugi strani se je tudi delavstvo o-bogatilo z izkušnjami iz pre teklih borb ter si spopolnilo svoje organizacijske oblike. Zal pa smo še vedno precej nizacijo in delavsko enotno- | razdvojeni ter bi nam lahko JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGAJANJA 30 milijonov dolarjev V soboto je bil v Beogradu dosežen in podpiran sporazum o ureditvi medsebojnih finančnih in gospodar, obveznostih med Jugoslavijo' in Italijo, izhajajočih iz mirovne pogodbe in sledečih dogovorov. Na podlagi tega sporazuma se je Italija obvezala izplačati v treh letih 30 milijonov dolarjev, dočim je prvotna obveznost Italije iz mirovne pogodbe znašala 125 milijonov dolarjev. Istočasno je bila med obema državama podpisana tudi druga listina, v kateri je določeno, da bo Jugoslavija izkoristila dogovorjeno vsoto 30 milijonov dolarjev za naročilo treh termocentral ter za opremo in zgraditev ene hidroelektrarne. Poleg tega sta se Jugo- Tržaška kvestura je prepovedala širjenje letaka Delavske zveze Takojšnja intervencija DZ na vladnem komisariatu Tržaška kvestura je v tem rale biti dejanska podlaga za tednu Odbila dovoljenje za le- upravljanje našega področja, tak, ki ga je nameravala De- j Te kršitve so ji seveda omo-- • 1 gočene zaradi pristanka zahod- lavslca* zveza" razširiti med de-1 J^vič” ™ W? zato^meni nih ve.esil, ki so odločene po-,_______________________ 5_ . upravičen je on zato P1M11C* nhnrnžit.i Zahodno Nem- lavci v bližini tovarn in pod- protesj Delavske zveze, ki sta ... teti j. Letak je te-le v.ebine: ga te dni predložila tajniku j C1J°- Po prepovedih raznih zboro- vladnega komisarja tov. Ra-1 Delovni ljudje! | dich in Calabria. Sindikalna Kriza tržaškega gospodarstva zastopnika sta predočila VSO se zaostruje. Suspenzije in odpusti prizadevajo stotine delovnih ljudi; brezposelnost in revščina naraščata, dočlm Izdaja vlada davčne ukrepe, ki otežkočajo položaj. Naraščajo menični protesti, posojila na zastavljene predmete in stečaji. Upadata delo v vseh sektorjih gospodarske dejavnosti ter obseg prometa skozi luko. Teptane so v gotovih podjetlh •n zunaj , teh, svoboščine ter demokratične in sindikalne pravice, potrjene po Spomenici o sporazumu in Listini o človeških pravicah. Borba za spremembo sedanjega težkega položaja bo tem bolj u-spešna, čimbolj bodo delovni ljudje enotni. Troti odpustom m povečanju brezposelnosti, za procvit vseh dejavnosti tržaškega gospodarstva in luke, kot. zahteva naš načrt za obnovo. za obrambo demokratičnih in sindikalnih svoboščin, za takojšnjo in celotno izvedbo načrta vladne podpore, vpišite se v Delavsko zvezo Trsta - C.G.I.L. C.G.J.L. je enotno orodje borbe za obrambo gospodarskih in socialnih pravic delovnih ljudi in za njihovo osamosvojitev. vanj s strani organov policije moramo tokrat ugotoviti nov nečuven in vseskozi protidemokratičen ukrep, ki globoko žali čut dostojanstva slehernega meščana. Sličnih prepovedi smo bili sicer vajeni že za časa vojaške okupacije in vsak dobromisleč človek ie pač pričakoval, da se bodo s prihodom civilne uprave stvari spre menile na boljše, to tembolj ker imamo za zaščito demokratičnih svoboščin in pravic tokrat zaslombo v Spomenici o sporazumu in prilogah ter v Viseobčni deklaraciji človeških pravic. Te listine bi mo- absurdnost prepovedi, ker je bil drugi večji lepak z isto vsebino odobren. Delavska zveza je zahtevala intervencijo vladnega komisarja pri kvestorju, da se to grobo omejevanje svobode propagande takoj ukine. Španiji »Milja Berne LONDON — Neka angleška letalska revija je objavila vest, da je nemška družba «Dor-nier» že pred časom ustanovila v Madridu svojo podru žnico, ki proizvaja letala za nemško vojsko. S tem spretno krši bonnska Nemčija prepo vedi iz potsdamskih sporazu mov po katerih se ne sme ba-viti z gradnjo letal in proizvodnjo orožja. Umih lipovi» v piazitóil Prefektura — upravna služba — pojasnjuje glene svojih prejšnjih ukrepov o urniku stojnic in trgovin v božičnih in novoletnih unen, da velja dovoljenje, ki je Olio izdano tigovcem, ki Pro ..tajajo gaianterijSKO blago in drobnarije, slaščice, razglednice, igrače in darilne predmete, da imajo lahko od 23. t. m. do 2. Bonn hoče Wehrmacht s 3 milijoni vojakov Razkritja funkcionarja, ki je zbežal iz Zahodne Nemčije sl a vi j a in Italija dogovorili, da bosta zače i proučevati možnosti razširitve krajevne obmejne trgovine ter ureditve ribolova v Jadranskem morju. Pogajanja o nerešenih gospodarskih vprašanjih, med njimi verjetno tudi vprašanje ribolova, se bodo nadaljevala prihodnji mesec v Rimu. V pogajanjih za ureditev vprašanj obmejnega prometa, ki se vrše v 'Vidmu, so se dosedanje razlike med stališčema Jugoslavije in Italije zmanjšale v toliko, da je Italija pristala, naj veljajo bodoči dogovori o obmejnem prometu za ves obmejni pas med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo, dočim je preje vztrajala, naj bo omejeno le na kraje Tržaškega ozemlja. Ker še nima pooblastila vlade, se italijanska delegacija še ni izrazila glede jugoslovanskega predloga, naj se območje obmejnega prometa razširi na vso jugoslovansko-italijansko mejo. Istočasno . vodi Jugoslavija razna gospodarska pogajanja BERLIN — Fred dnevi sta se zatekla v DR Nemčijo dva visoka funkcionarja bonnske-ga vojnega ministrstva. Dočim je bil vodja odseka takozvane-ga urada Blank, Jakob Kolb sprejet, so oblasti odrekle zatočišče vodji vohunskega od-seda istega urada, polkovniku Fridrihu Wilhelmu Heinzu, ker so ugotovile, da je bil zapleten v neke politične zločine. Jakob Kolb, katerega beg je silno vznemiril bonnske oblasti, ker so mu znane mnoge vojaške tajnosti, je imel v sredo tiskovno konfèrenco. Med drugim je izjavil, da ima bonnska vlada načrt za ustanovitev armade, sestavljene iz treh milijonov mož, ki jih hoče izkoristiti ne samo za napad proti Vzhodu, marveč tudi proti Zahodu. V ta namen je bila že razširjena vohunska mreža na razne države, med njimi tudi na Italijo in Jugoslavijo. Za vohunsko službo se v Jugoslaviji uporabljajo nemški tehnični strokovnjaki, ki so pred kratkim prišli v deželo. laiii v sera Evropi AMSTERDAM — Po vsej severni Evropi divja, strašen vihar na kopnem -in na morju, ki je zahteval že jggko 70 človeških žrtev in povzročil o-gromno škodo. Številne ladje na morju so v nevarnosti, da se potope. Posebno resno je stanje na Holandskem, kjer se boje poplave, kakršna je bila v februarju 1953. dali v pogledu delavske enotnosti marsikakšno lekcijo pred 50 leti stavkajoči nabre-žinski kamnarji. Ako bomo znali odpraviti to našo šibkost razdvojenosti, ki je edinole plod uspehov naših sovražnikv, in se združi li v enotno delavsko fronto, nam bo naša -borba mnogo lažja. Od nas samih je odvisna naša usoda. Edino le z enotnostjo in z bratstvom med tu živečimi narodi bomo lahko izšli zmagoviti iz bojev, ki jih vodimo in ki nas še čakajo. Samo s tem orožjem lahko uspemo izboljšati naše življenjske pogoje! Dovolj smo močni, ako se združimo, da preprečimo stalne odpuste z dela, da prisilimo oblasti in industrijce na omilitev brezposelnosti, da se uspešno postavimo v obrambo vseh demokratičnih svoboščin. Posebno za nas tržaške Slovence sta neobhodno potrebni enotnost in bratstvo z italijanskim delovnim ljudstvom, ako se hočemo uveljaviti kot nacionalna manjšina in prisiliti italijanske oblasti na dosledno spoštovanje in izvajanje Posebnega statuta londonskega sporazuma. Nedeljska proslava 50-letnice velike . zgodovinske stavke v Nabrežini nam je najboljši dokaz, da obstajajo vsi pogoji za dosego in utrditev delavske enotnosti. Skupna in velika udeležba delovnih ljudi različnih političnih prepričanj, Slovencev in Italijanov, na tej proslavi predstavlja široko podlago, na kateri je treba graditi - delavsko enotnost in na katero lahko polagamo največje upe za bodočnost. Bodimo vredni nasledniki naših prednikov! Pokažimo svojo razredno zavest ter dvignimo visoko našo delavsko zastavo s tem, da branimo, širimo in utrjujemo sindikalno organizacijo. ALBIN ŠKRK Bereei vpil« H-M TOKIO — Vodstvo japonskega zavoda za ribogojstvo «O-fuji Marij» je sporočilo javnosti, da se deset mesecev po ameriških atomskih eksplozijah na otokih Bikini razširja na stotine kilometrov daleč močno radioaktiven plankton, ki predstavlja glavno hrano rib, kar še vedno preprečuje ribolov. Titovski svetohlinci Tržaške magnacucchiejevce trese delirium tremen$ protlkomu-tudi z nekaterimi drugimi dr- j nlzma. Govor, ki ga je imel to-žavami, ki pa se niso vsa u- naris Vldali preteklo nedeljo v godno zaključila. Tako .sp bila | Kinu ob morju, jih je popolno- prekinjena pogajanja z Zahodno Nemčifo glede vojne odškodnine in raznih povojnih terjatev, ker bonnska vlada ma zmešal. uPrimorski dnevnik» je napadel tovariša Vdalija s pridevki fašista, provokatorja itd., ki jih ima titovski slovar ni hotela pristati na jugoslo- vse polno na razpolago za ozha-vanske zahteve v nekaterih j čeuanje onih, ki se ne strinjajo s važnih vprašanjih. Velike važnosti so pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Jugoslovanska de-'egacija pod vodstvom M. Todoroviča je v soboto prispela v Moskvo, kjer so jo sprejeli visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. V Beograd pa je v torek prispela madžarska delegacija pod vodstvom Bele Szilagya, ki se je takoj naslednji dan začela pogajati z jugoslovanskimi zastopniki glede jauua.ja -uatj c a,, a o-uip.te trgo- j sklenitve trgovinske pogodbe vine zvečer, za vse dni razen 1 ln plačilnega dogovora med o-prazn.kov, kot p. edvideva prefek- bema državama, turni odlok št. 3172/5800 z dne 27. marca 1954, torej ne za božični dan, -nedeljo 26. t. m. (drugi božični dan), Novo teto in nedeljo 2. januarja. Prejšnji ukrepi glede podaljšanja urnika omenjenih trgovin pa so izpre-menjeni v toliko, da je dovoljeno podaljšati urnik le do 21. ure. Tio. popila i Slbonllo TIRANA — Italijanska trgovinska delegacija, pod vodstvom ministra Vita-Finzi je v soboto podpisala trgovinsko pogodbo z LR Albanijo. Sprejemamo debato, a le dostojno Po daljšem obotavljanju (ln, kajpak, posvetovanju z «višjimi») se je «Primorski dnevnik» končno le odločil, da sprejme od nas predlagano diskusijo o načelnih ideoloških vprašanjih. Pristal je tudi na eno od nas predlaganih tem in sicer «Kaj je socializem in kako se gradi?» Verjetno se v tem vprašanju počutijo «močne», ker mislijo, da je vse to suho zlato, kar so oni v zadnjih letih skušali prikazati kot socializem. Ker ste si že sami izvolili temo naše diskusije, ki vam je tako pri srcu, vam dajemo tudi prednost, da vi sami sprožite prvo kopje ter s tem otvorite debato. Na vaš prvi članek vam bomo odgovorili s -svojim s tem, da bo- mo pobijali vaše trditve, s katerimi se ne bomo strinjali, obenem pa bomo s svoje strani postavili svoje lastne trditve, na katere boste imeli priliko, da odgovorite z drugim člankom. Ta diskusija naj bi šla, dokler ne bi bilo vprašanje po mnenju enega ali drugega izčrpano. po zadevni ugotovitvi enega bi imela nasprotna stran pravico še enega odgovora. Da bi pospešili to diskusijo, tako da bi imel tedensko vsak list po en članek in ker nameravamo objavljati naše zadevne članke na drugi strani, ki jo zaključujemo v torek, vas prosimo, da bi objavljali vi svoje članke ob nedeljah. , Glede načina diskusije smo mnenja, da ne sme biti to ri govor med glušci, marveč da je treba na vsako utemeljeno trditev nasprotnika odgovoriti z argumenti, ki jih ima na razpolago. Nikakor pa ne nameravamo voditi debate, ki jo smatramo za resno in važno stvar, s psovanji, neosnovanimi podtikanji, lažmi in klevetami. Prav isto velja tudi za primer, da bo vaš Ust še nadaljekot je to napravil ta teden proti tov. Vidaliju — zmerjal naše voditelje s fašisti. Več kot razumljivo je, da je v takem vzdušju vsaka resna in umirjena diskusija nemogoča. Prosimo vas, da sprejmete to na znanje in da si pripišete uso krivdo, če bi morala debata končati pred zaključkom, skupnico bednih, ki so toliko škode in toliko nesreč prizadeli našemu prebivalstvu, posebno pa našemo delavskemu razredu. Prejšnjo nedeljo je tovariš Vidah posvetil nekaj minut, da še enkrat prikaže značaj normalizacije diplomatskih odnosov med ZSSR in Jugoslavijo in da istočasno razkrinka manevre in spletke, ki so jih titovci v Trstu snovali in jih še kujejo, da bi se zopet vrnili na pozornico javnega in političnega življenja, s katere jih je za vedno pometlo o-gorčenje delovnega ljudstva, 1. Tovariš Vldali je rekel, da resolucija Informacijskega urada iz junija 1948 ni bila od nikogar preklicana in da so jo tržačani sprejeli kot blagoslov, ker je izražala njihova čustva in njihova mišljenja. Mnoge misli, vsebovane v tej listini, posebno še one ki se tičejo nacionalizma, so bite pojmi; že tedaj dokazani po dolgi in mučni izkušnji. Titovstvo je v Trstu vedno pomenilo izrazit nacionalizem, sovraštvo do italijanskega ljudstva in posebno še do njegovih delavskih partij in organizacij, do njegovih antifašističnih voditeljev. Vldali je poveličeval lik tovariša Stalina — potekala je 75-letnica rojstva velikana misli in akcije — ki ga danes nasprotniki prostaško napadajo. Opomnil je, da sovjetski voditelji niso zavrgli dela in prispevka velikega učitelja, nadaljevalca Leninovega dela. Omenil je, da obstajajo velikani duha in akcije, kateri ostanejo velikani, čeprav napravijo kakšno napako; na drugi strani pa obstajajo pritlikavci, ki trde, da so nezmotljivi, vsevedni, vsemogočni, a vendar ostanejo pritlikavci. 2. Tovariš Vidali se je skliceval na zborovanje magnacucchijev, ki je bilo v nedeljo 12. decembra v Bologni in katerega so se udeležili trije titovski predstavniki (Laurenti, Mrak in Petronio) ln trije predstavniki neke organi- zacije PSVG. Za titovce, naravno, predstavlja italijanski magnacuc-chizem — siamski dvojček pro-slulih Sptjonov nekdanje uvke, ki iz Nilana vodijo protikomunistično kampanjo — «italijanske napredne, sile». Magnacucchijl nameravajo s jinančno podporo titoliceli postaviti Svoj center v Trstu in izdajati revijo (ali časopis) socialnega značaja. Nanašajoč se na la dejstva, ki jih titovci niso demantirali, je tovariš Vidali naštel vse titovske poskuse za ponovno pridobitev državljanstva v tržaškem političnem gibanju: špekulacija s pismom Višinskega glede barantanja, potvorba značaja normalizacije odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, pošiljanje emisarjev iz Beograda in Ljubljane z namenom ustvariti v KP gibanje «upora proti vidali-jevskemu vodstvu»; in sedaj, ko so spodleteli ti poskusi, novi in ne zadnji poskus neposredno poseči vmes z magnacucchizmom, podprtim od drugih političnih formacij, vzdrževanih po titov-stvu. Tovariš Vidali je razgalil namero titovcev — ki jo je označil kot blazno in nemogočo — da ustvarijo gibanje, ki bi bilo sposobno osvojiti si občino v bližnjih volitvah; v tem gibanju bi morala biti tudi Komunistična partija, brez Vidalijevega vodstva, zopet vodena iz Ljubljane Ta namera obstaja, tudi če je blazna, in titovci razsipajo bogastva za ohranitev gospodarskin, političnih in časopisnih aparatov, ki so bili ustvarjeni v ta namen Kar pa je titovce spravilo v besnilo, je bila Vidalijeva izjava, da se komunisti ne bodo nikdar strinjali s temi namerami, in njegova trditev, da so bili vsi protikomunisti v Trstu zavestno ali podzavestno pozitivni činite Iji pri uresničevanju tega načrta in da so titovci računali na to bolj ali manj zavestno podporo. 3. V svojih komentarjih h konferenci titovci trde, da je Vidali /asist, provokator, ker ne sprejme, da bi bila cona B dokončno priključena Jugoslaviji. Vidali je na konferenci še enkrat označil barantanje kot svinjarijo, kot, sramotno dejanje, kot zločin proti našemu prebivalstvu. Podčrtal je, da, čeprav smatrata pogodbeni stranki sporazum kot zaključeno dejanje, morajo demokrati vztrajati na začasnosti, zahtevati spoštovanje vseh dogovorov, boriti se za njihovo izvedbo. Mi ne sprejemamo razkosanja kot dokončnega in se bomo borili, da se to, kar je bilo odločeno, v celoti izvede bodisi v coni A kot v coni B. Po mnenju titovcev Je to iredentistični fašizem! 4. Razkosanje je bilo napravljeno, kakor ga je hotel Tito. On je zasedel del Miljščine in zlasti griče, ki obvladujejo Tržaški zaliv. Rešitev, ki jo je hotel, je bila vojaška rešitev. Titovci so to povedali in ponavljajo, kjer koli so, da jim je barantanje o-mogočilo, bolj se približati Mitjam in Trstu. To pomeni, da oni mislijo, da bo nekega dne vse Tržaško ozemlje njihovo. To ;e trdil Vidali, podčrtujoč to, kar so titovci vedno rekli in pisali, Ni razkril nobene tajnosti. 5. «Peklenski» načrt torej ni Vidalijev, marveč titovski. Razgaliti ga, ne pomenja napraviti enotno fronto z reakcionarji in šovinisti. Ti se mednarodno nahajajo v družbi naših nasprotnikov. Protikomunistični zakoni v Italiji niso naperjeni proti ma-gnacucchijem, marveč proti komunistom. Foster Dulles in VVin-ston Churchill prav gotovo nista prijatelja komunistov, v fronti reakcije in šovinizma so ont, ki se bore proti komunizmu, ki zapirajo in koljejo komuniste, ki organizirajo napad proti svetu socializma, ki vse dni žalijo Sovjetsko zvezo in blatijo Stalinov spomin. V tej fronti boste nas U one od «Pace e Libertà, razne Sogno in Cavallo, Magnacucchi-le, Silone in Kostlerje, stare trockiste, grške in turške fašiste, bivše nacistične generale, španske falangiste, napadalce na Korejo, morilce Rosenbergovih ln Beloyanisa, V tej fronti nismo mi, pač pa naši nasprotniki, oni, ki nas vsak dan proglašajo za mrtve in ki zaman delajo na tem, da bi postali naši grobarji. S. Titovci govore o delavcih, o našem propadu, o koncu naše kariere. Reveži. Vse kar imajo, ie: mnogo denarja in mnogo nesramnosti ter znatno sposobnost varati bližnjega. Odgovor je bil nekoliko dolg in trd. Toda to je odgovor na toliko člankov, ki so bili objavljeni v teh dneh, in na druge, ki še bodo. Vsekakor pa obljubljamo bralcem, da tega ne bomo napravili vet. CARNIO STRAN 2 ZAHTEVA K.P. NA OSNOVI LONDONSKEGA SPORAZUMA flvlumija Tržaškega ozemlja Postani naročnik “Dela Prinašamo v slovenskem prevodu članek, ki ga je za naš list napisal tovariš dr. Giuseppe Pogassi. Komaj je bil 5. oktobra podpisan londonski sporazum, konkretiziran v Spomenici o sporazumu z odgovarjajočimi prilogami, zlasti s Posebnim statutom o pravicah državljanov na splošno, tudi s tem. da se sklicuje na Vseobčno deklaracijo o človeških pravicah, sprejeto v OZN, posebej pa še o pravicah narodnih manjšin v coni A in coni B, je bila dolžnost naše Partije, da zavzame jasno in stvarno stališče v tem v ta nameri postavljena'komisija in bo morala potem seznaniti z njim javnost in oblasti. Avtonomna teritorialna ure ditev s tem, da jamči vsem državljanom njihove človeške, politične, narodne, gospodarske, kulturne pravice, ki naj bodo vsebovane v takem po-sébnem statutu, ne samo urejuje na demokratičen način temeljne človeške pravice marveč povzroča prenovitev javne uprave s tem, da istočasno koordinira oblast Gen vladnega komisarja, kateremu naj bi pripadla ustavna kontrola sklepov Teritorialnega pogledu s postavitvijo naših sveta, vzdrževanje javnega re. zahtev in ciljev borbe za avtonomno in demokratično upravo. Zato je Centralni komite že 10. oktobra 1954 sprejel resolucijo, v kateri zahteva ustanovitev avtonomne uprave, katero naj vodi Teritorialni svet, ki naj bo izvoljen s splošnim glasovanjem in propor-čnim sistemom po državljanih, kateri so vpisani v volilnih imenikih za občinske volitve; zaradi tega bi bilo mogoče te volitve takoj izvesti. Ta reši- Poravnajte članarino! Tovariš! Ali si že poravnal mesečno članarino Partije? Ce tega nisi še storil, poskrbi takoj. Redno plačevanje partijske članarine, je ena izmed poglavitnih dolžnosti vsakega tovariša. Sekcijski in celični administratorji pa naj s svoje strani poskrbijo, da bodo ob zaključku vsakega meseca redno dostavljali nabrano članarino centralni upravi naše Partije. Sekcije in celice naj poskrbijo, da bodo še pred zaključkom leta poravnani vsi zastanki. da ter upravni in gospodarski ukrepi Splošnega značaja. Po upravni avtonomiji bodo občine in provinca osvobojene zakonske in vsebinske kontrole s strani krajevnih vladnih organov in to nadzorstvo bo prešlo na pristojne kolegialne organe Teritorialnega sveta, izvoljenega po državljanih, ter bo tako zagotovljen resnično avtonomen razvoj občinskih uprav, za obnovo katerih bo treba čim-prej razpisati volitve po čistem prOporčnem sistemu, to je z odpravo sistema vezanih list, ki tako zelo bije v oči demokratičnim načelom Listine o človeških pravicah. Temu odgovarjajoče bo treba zahtevati demokratično u-pravo v vseh kolegialnih organih avtonomnih javnih u-stanov razne vrste, kjer naj bodo zastopane razne stranke in etnične skupine. Naloga vseh demokratičnih državljanov bo, da se bodo borili za to. da se bodo te zahteve uresničile v korist našemu prebivalstvu. DR. GIUSEPPE POGASSI nih iz novih volnenih, svilenih in bombažnih tkanin, napravljenih po načrtih institutov za raziskovanje tkanin. Hitlerjevi specialisti v Francovi Španiji Francova Španija se v veliki meri poslužuje za letalske gradnje bivših Hitlerjevih načrtovalcev. Tako se nahaja v Irankistični Spanji večja skupina risarjev letalske družbe «Dornier» iz Zap. Nemčije, ki pripravljajo načrt nove vrste letala po naročilu španskega letalskega ministrstva. Druga skupina, ki ji načeljuje Mes-serschmidt, pa pripravlja načrte za letala na reakcijski pogon v neki tovarni v Sevilli. V Španiji se nahaja tudi skupina inženirjev iz Zapadne Nemčije, ki vodi raziskovanja o novih napravah radarja. Bivši Hitlerjevi strokovnjaki so tudi izpopolnili nov model vojaške puške. Postati stalen naročnik «DELA» je ena izmed osnovnih nalog vsakega slovenskega komunista in simpatizerja. Razen tega naj si vsak tovariš stalno prizadeva in potrudi, da pridobi VSAJ PO ENEGA NAROČNIKA za «DELO». S tem ho prispeval k finančni utrditvi našega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA». NAROČNIKI PREJMEJO LIST PO POŠTI REDNO VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. Naročnina za «DELO» znaša: MESEČNA 80 LIR, TRIMESEČNA 260 LIR, ŠESTMESEČNA 520 LIR, LETNA 1.000 LIR. Naročite se lahko kadar koli. PRIJATELJI, TOVARIŠI! ČE ŽELITE PREJEMATI «DELO» REDNO NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! NEKAJ ZGODOVINE DELAVSKIH BORB V ITALIJI DF Od delavske vstaje v Torinu|l| do ustanovitve Kompartije Italije Avgusta 1917 v Torinu 500 mrtvih in 2000 ranjenih - Oportunizem socialistov Stanje v Italiji po drugi svetovni vojni - Don Sturzo in njegova stranka - Kdo je pomagal Mussoliniju - Gramsci ustanovi list "Ordine Nuovo" - Prvi kongres KP1 Zi Zadnjič smo zaključili članek s tem, da smo prikazali stališče socialistov ob priliki vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Kljub temu da so socialistični voditelji zav. zeli nevtralno stališče do vojne in so se reformisti umikali vsaki večji akciji proti vojni, so delavci iz Torina prve me-mesece 1915 proglasili stavko. Stavkajoči so bili brutalno napadani s strani policije, toda delavci niso nehali manifestirati proti vojni. Meseca avgusta leto 1,917 je bila v največjem industrijskem mestu Torinu splošna vstaja de lavskega razreda. Ob tej pril: ki je bilo preko dva tisoč ra njenih in petsto mrtvih. Meseca maja 1918 so vrgli v zapor tajnika socialistične .stranke Constantina Lazzarija V JUGOSLAVIJI VEDNO VEČJI STROŠKI ZA OBOROŽITEV Modna razstava v Moskvi 'Nad tisoč raznih kosov oblačil za moške in ženske, kožuhi, pokrivala, ki so sedaj razstavljeni v Moskvi na neki razstavi, prikazujejo napredek, ki so ga napravile tovarne po- Državni proračun za 1955 se ne ozira na potrebe ljudstva Od celotnega proračuna 75,8% za oborožitev - Postavka se je zvišala za 4 milijarde 200 milijonov din - Višji stroški za vzdrževanje zveznih organov Nad 77 milijonov več izdatkov za stroške raznih potovanj v inozemstvo Na zasedanju Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije sta proračunska odbora obravnavala o-snutek proračuna FLRJ za. leto 1955. Tajnik Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič je v svo- trošnih predmetov v razširitvi tem poročilu o državnem prora- tev"temelji na dejstvu, da se je na podlagi londonskega sporazuma in kasnejših ukrepov italijanske vlade formalno u-stanovilo Tržaško ozemlje s točno. določenimi mejami,- ki se .ujemajo z mejami vse cone A razen. Onih vasi miljske občine, ki so bile odstopljene titovski upravi. Od nas predlagani Teritorialni svet bo moral imeti upravno in zakonodajno oblast, skladno z oblastjo, ki jo je italijanska vlada priznala civilni u-pravi Ozemlja, To zahtevo je bilo mogoče točneje opredeliti s, potekom časa spričo razvoja ukrepov, izdanih po Generalnem vladnem komisarju, ki so vse bolj konkretizirali naše stališče v prilog avtonomne u-prave Ozemlja z najširšim priznanjem temeljnih pravic državljanov. Tako izdajanje odlokov in njihovo objavljanje v italijanščini in slovenščini v krajevnem «Biltenu», odlokov, ki se tičejo vse zakonodajne snovi Ozemlja tako glede razširjanja zakonov Italijanske republike na Ozemlje kakor tudi izdajanja ukrepov krajevnega značaja, podčrtujejo avtonomen značaj uprave. Na drugi strani pa II. priloga Spomenice (Posebni statut) in omenjena «Vseobčna deklaracija o človeških pravicah» določata dejansko poseben statut v korist državljanom, s širokimi jamstvi za spoštovanje osnovih pravic posameznika in demokratičnih svoboščin. Ta poseben statut bo morala v mislu resolucije, ki jo je te dni sprejel Izvršni komite, proučiti in izdelati nalašč svoje proizvodnje in v zboljšanju kakovosti. Razstava obsega najboljše modele moških in ženskih o-blek -- zimske obleke in plašče. elegantne toalete raznih krojev — ki so jih izdelale tovarne v Moskvi. Leningradu. Rigi, Tallinnu, Novosibirsku in v drugih mestih. Potem je druga razstava krznenih predmetov: plaščev, kučem in vsakovrstnih otroških oblek. Posebno pozornost vzbujajo mode'i oblek, ki bodo izdelane leta 1955 in ki so jih 'ustvar’11 umetniki osrednjega modnega doma ZSSR, modni domovi v Leningradu. Kijevu, Minsku. Rigi, Tiflisu, Bakuju, Rostovu, Gorkem, Novosibirsku in v drugih mestih, kakor tuli trgovska zbornica ZSSR. Kakih 90 modelov je izdeln- čunu za leto 1955 izjavil, da proračun, izenačen po prejemkih in izdatkih, predvideva vsoto 231 milijard 690 milijonov dinarjev Značilno v proračunu za leto 1955 je predvsem dejstvo, da so povečani stroški za oboroževanje in vzdrževanje vojske ter za izpolnjevanje nalog zveznih organov in ustanov, na kar odpade 211 milijard 786 milijonov din. To pomeni, da je .od celotnega proračuna dodeljeno nad tri četrtine. ali 75,8 odstotkov na stroške za oborožitev, v proračunu za prihodnje leto so stroški za narodno obrambo in gradnjo strateških objektov večji od letošnjega za 4 milijarde 200 milijonov din. Poleg tega bo v proračunu za leto 1955 odpadlo 14 milijard din na odplačevanje državnih dolgov predvsem Ameriki. Na koncu svojega poročila, je Zekovič moral priznati žalostno dejstvo, ki do- Brezpose n ost in beda v Ameriki: Brezposelni delavci Montreala (Kanada) čakajo v dolgi vrsti pred vratmi neke dobrodelne ustanove v St. Hubertovi ulici, da dobijo krožnik kosila. loča nad tri četrtine proračunskega sklada za narodno obrambo m je to utemeljil z naslednjim opravičilom: «Čeprav ti izdatki občutno bremene naš proračun, smo primorani ta sredstva dajati za njeno krepitev, ker je čuvat našega nemotenega socialističnega razvoja». V proračunu za prihodnje leto so zvišani tudi stroški za vzdrževanje zveznih organov, za njih osebne izdatke, v višini 1 milijarde 112 milijonov din. Do povečanja teh izdatkov je prišlo zaradi zvišanja službenih mest v zvezni upravi, v raznih tajništvih itd,, ker se je celotno število u-službencev pri zveznih organih in ustanovah povečalo za 116 novih mest. Za prihodnje leto so zvišani tudi stroški za funkcionalne izdatke za 265 milijonov 615 tisoč din; zaradi ustanovitve novih služb pri zveznem izvršnem svetu so povečani izdatki za S6 milijonov 245 tisoč, povišani so izdatki državnega tajništva za zunanje zadeve za 77 milijonov 170 tisoč za stroške raznih delegacij na mednarodnih sestankih, prav tako so zvišani izdatki zveznega zavoda za statistiko in evidenco za 39 milijonov 614 tisoč, zaradi stroškov za razne popise in publikacije itd Kljub že itak poraznemu gospodarskemu stanju v Jugoslaviji se bo, kakor nam kaže razdelitev ’zdatkov državnega proračuna za leto 1955, življenjska raven jugoslovanskih množic še poslabšala. Državni proračun za leto 1955 ne predvideva izboljšanja ekonomskih pogojev; ne. predvideva zvišanja delovnih plač, čeprav se zavedajo, da je sedanji sistem plač nevzdržen. Saj so na zasedanju sindikata tekstilnih delavcev ugotovili, da so zaradi slabosti sedanjega plačnega sistema marsikje ukinili norme in akorde, kar je rodilo škodljive posledice. Zaradi tega se je storilnost dela zmanjšala, ker plačni sistem ne vzpodbuja delavcev k večji storilnosti. i vrhunec -prav zaradi neuravno-všenosti trgovinske mreže_ Saj so v zvezi skupščini ugotovili, «da smo šli predaleč z decentralizacijo trgovine, katere omrežje smo preveč razdrobili, število grosističnih podjetij se je po reorganizaciji trgovine izredno povečalo Samo v tekstilni široki je zdaj v državi nad 500 grosističnih podjetij, medtem ko jih je bilo prej le 55». Osnutek proračuna ne predvideva zvišanja skladov za stanovanjske gradnje, za tehnično-higiensko zaščito delavcev, ki je bila vzrok, da so številni delavci — predvsem rudarji — izgubili svoja življenja. V proračunu se ne govori o zvišanju sredstev za prosvetno in kulturno izobraževanje, za izgradnjo šolskih poslopij, bolnišnic, za oskrbo portizanskih sirot in toliko nujno potrebnih zadev, ki jih pogreša delovno ljudstvo Jugoslavije. Zaradi nesorazmernega dodeljevanja sredstev za oborožitev se nudi vse premalo denarnih sredstev in se posveča premalo skrbi blaginji delovnih množič. Jugoslovanski vodilni krogi se s svojim ravnanjem vedno bolj i-zogibajo dejstvom, ki jih javno postavljajo izčrpane delovne množice in nočejo slišati njih upravičene zahteve. Zaradi tega se pred jugoslovanskim delovnim ljudstvom postavljajo nove naloge, da v svojih zahtevah vztrajajo na izboljšanju gospodarskega stanja ki ga vidijo le. v najširši povezavi, predvsem z gospodarskimi in drugimi stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter deželami ljudske demokracije. uničenih pri ranah oziroma opeklinah. Ce je bolnik izgubil preveč goste krvne sestavine, bo za transfuzijo krvi potrebna «polna» kri, če pa je bolnik izgubil le tekočino, ki sestavlja kri, ali plazmo, pa je potrebno nadomestiti zgolj krvno plazmo. Citajte, širite, podpirajte «DELO» in urednika časopisa «Avan- lavci in kmetje vzeli oblast v I vornik Mussolinijevega ti». Torinski proletariat se je svoje roke, je podžigal borbe postavil na čelo delavskega gibanja Italije. Stališče socialistov za časa vojne: «ne ude ležiti se in ne podirati» je spravilo posebno voditelje večkrat na krivo pot, da so zavzeli nepravilno stališče do vseh gospodarskih in političnih problemov, za katere se je borilo delovno ljudstvo. Antonio Gramsci, ustanovitelj KPl Za časa prve svetovne vojne sta Italiji pomagali z živili in z raznovrstnim materialom Amerika in Anglija, ki sta seveda takoj po vojni zahtevali svoje plačilo. Ti dolgovi so še bolj poslabšali gospodarsko stanje v deželi. Vladajoči krogi so hoteli to breme naložiti izključno na ramena delovnega ljudstva, kot je to običajno za kapitaliste. Marsikaj so vladajoči krogi za časa vojne, posebno po polomu pri Kobaridu, obljubljali vojakom, delavcem in kmetom: «Borite se hrabro — so dejali — da bo zmaga naša, po zmagi pa boste dobili plačilo. Kmet,e boste imeli zemljo, delavci tovarne; življenje se bo izboljšalo». Toda po vojni je kmet namesto zemlje dobil nove davke, delavec namesto tovarn pa je ostal brezposeln Delavski razred se je z vso silo uprl proti tej vladni politiki, kmetje so zasedli zemljo, delavci tovarne. Duh Oktobrske revolucije, kjer so de- no :t delavskega razreda. Italijanske revolucionarne delavske množice niso dobile v stranki svojo pravo pot. po kateri bi morale biti vodene, če bi stranka imela marksistično vzgojo. Vladajoči razred pa je takrat ukinil še nekatere ostanke liberalističnega vladanja. Diktatorski sistem se je zaostril. Industrijski in zemljiški mogotci začnejo organizirati fašistične tolpe, da bi razbi’i delavsko, revolucionarnost. Tudi Vatikan se je ustrašil revolucionarnega poleta in priskočil na pomoč industrijskemu in zemljiškemu kapitalu. Tako je sicilijanski duhovnik Luigi Sturzo 18. januarja 1916 ustanovil Ljudsko stranko (Partito popolare). Ustanovili so se tudi «be-li» sindikati. To klerikalno gibanje je dobilo največjo o po-io med kmeti in malo buržoa-zijo, ki je odklanjala revolucionarni nastop delavcev. V prvi Mussolinijevi vladi, leta 1922 se je Ljudska stranka podredila Mussoliniju in z njim sodelovala. V poslednjih letih se je stranka razkrojila na razne frakcre: de-ničarska skupina je postala največji zago- žima. Tudi v socialistični stranki V V so prihajale vedno bolj do iz-6 je II raza vse stru:e, revolucionar-'res pi na borba in ve ike akci.e de- e'-ežili lavcev in kmetov so bile indi- ®cij p: rektno sabotirane s strani re- $9ubli fr rmistov in drugih podobnih ' ik. t skupin. Zato je tudi zmagal 'otiR. fašizem namesto proletariata "nogi in njegovih zaveznikov kme-lisatel, tov. 'te, Pc Gramsci, ki se je nahajal v Pri je, Torinu, kjer je imel možnost [ima, spoznati proletariat in vse na-"nje, I pake, ki jih je socialistična Pie, Ji stranka delala napram revoAe, B lucionarnemu gibanju,, je ob-fanone javil v glasilu «Ordine nuovo» I Vsi 8. maja 1920, novi program: Oravi! ki ga je sam Lenin smatral ridite! kot dovršenega in dobrega- Halenk 15. januarja 1921 je bil skli- ja, Bu •■in v Livornu XVII. kongres lanovi« socialistične stranke, ki so se Kom ga udeležili predUavniki raz- L. ' o ih struj. Ko je komunistična !g ^1 js struja uvidela potek kongrem^ r sa, je zapustila kongres ob pe- FQl,v tju Internacionale ter se se- ; Jj* stala v gledališču San MarcO' !;) ina kjer je bila ustanovljena Ita- ln lijanska komunistična partija. ;rJnev' ki je imela takrat tudi svoj §re prvi kongres. , V oi Alojz Markovič - Zvonko l°ršev 1 bor ;B P daja egov Prve delavske barikade proti fašističnim škvadram v Parmi (avgusta 1922) VESTI IZ JUGOSLAVIJE Pisani svet IZMENJAVA OSNOVNIH SNOVI V ČLOVEŠKEM TELESU Proračun za prihodnje leto tudi ne predvideva znižanja previsokih cen vsem proizvodom, ki so v svojem naraščanju dosegie DISKUSIJA ZA IZREDNO PARTIJSKO KONFERENCO Delovanje propagandistov V sedanjih okoliščinah za. vzema funkcija našega propa gandističnega delovanja važnost, ki se je ne zavedamo vedno dovolj. S svojimi zbo rovanji, celičnimi sestanki konferencami in članki v tisku ter resolucijami IK nam daje Partija gradivo za diskusijo s širokimi množicami najrazličnejših temeljnih problemih, socialnih, političnih in gospodarskih, ter nam nakazuje istočasno tudi rešitve, za katere se. borimo. Naša , pomanjkljivost pa obstaja večkrat v tem, da ne znamo vedno izkoristiti vseh možnosti in vseh oblik popularizacije teh problemov za diskusijo. V mestu imamo tisoče ljudi, ki so zainteresirani na vprašanju proste cone, pristaniškega prometa, trgovske mornarice itd. O vsakem izmed teh argumentov lahko u-poznano te ljudi z našim stališčem in zahtevami potom konferenc, diskusije s posamezniki, širjenja letakov Ena izmed temeljnih borb, ki jo vodi naša Partije, je borba za obrambo demokratičnih svoboščin in narodnih pravic, za demokratizacijo občinske in pokrajinske uprave in za avtonomijo. Pri tem se. pa moramo nujno vprašati, ali smo v zadostni meri popularizirali med ljudstvom listino o človeških pravicah in Posebni statut, ki sta dejansko orodje te borbe? Mislim, da v tem pogledu ne moremo. biti zadovoljni z delom, ki je bilo izvršeno v tem pra.vcu. Potrebno je, da izboljšamo našo propagando o teh problemih, če hočemo, da bo naša borba podprta od slehernega demokrata, od slehernega meščana, ki mu ogražajo svobodo v tovarni, uradu, šoli ali pri vršenju njegovih državljanskih pravic. Drugi argument naše propagande, ki je zelo sodoben, je protikomunizem. Nikakor ne uveljavlja, Se bolj moramo - poti, ki jo nakazujejo komuni-razkrinkovati tiste, ki se skri-1 sti, ker je to edina, pot za re- Ravnatelj oddelka za izotope pri Ameriški komisiji za atomsko energijo, dr. Paul Ae-bersold, je izjavil, da so raziskave z novim atomskim pripomočkom pokazale, da se letno izmenja v človeškem tele u 98% osnovnih snovi. Ugotovitve raziskav z radioaktivnimi detektorji izpodbijajo namreč staro teorijo, da potrebuje telo hrano, zrak in vodo v glavnem kot gorivo za proizvajanje sile. Do teh zaključkov so prišli na podlagi znanstvenega registriranja toka radioaktivnih izotopov v č'oveškem telesu. vajo za to kampanjo, da bi se tako odtegnili svojim odgovornostim. Razkrinkovati moramo značaj vladne ofenzive, ki je vse drugo kot pa «ideološki». spoznavati moramo množice z velikim vplivom, ki ga ima danes komunistično gibanje v Italiji in našem mestu in to s popularizacijo njegove zgodovine, voditeljev, odločilnega prispevka, ki ga je dalo osvobodilni borbi. Konference o protikomunizmu, širjenje posebne številke revije «Rinascita», povečanje širjenja našega tiska, vse to so uspešna sredstva za razkrin-kovanje protikomunizma. Borba za mir, proti nacistični oborožitvi, za prepoved a-tomskega orožja, za sodelovanje in mirno sožitje med državami z različnim političnim režimom, so isto tako snovi za se ne moremo in ne smemo široko debato o teh vpraša-zadovoljiti z ugotavljanjem,1 njih, potom katere se bodo vsi s^tenčasov in potom našega ti-| da se protikomunistična kam- j pošteni ljudje prepričali, da panja me glu Sk “o kc 5ne st V hči e >5 'tihe Od' ?ala j 'n n goi VI «Ja-z mislimv da je čisto dovolj, ce jo zavarujem do vrh strehe»- 'h NOVI JEZIK «VES, moja hčerka se uči sedaj francoščino, angleščino in algebro» — se pobaha, še mlada ma11 svoji znanki, ki je prišla na !jev, ki so umrli od prvega voj ^°n8resa- V otvoritvenem govoru je o !°rševa prikazala veliko delo Ji borbe sovjetskih narodov 1 zadnjih 20 letih. V vsem tem bsu je bilo sovjetsko slovstvo p strani svojemu ljudstvu in 6 dajalo svoj doprinos v vseh 1'egovih borbah. Njegova moč §:f ,e prav v tem, da se bori za jU pristi ljudstva; prav zato je ši hstalo silovito orožje pri iz-badnji komunizma. H I Sovjetsko slovstvo, je nada-|| :evala pisateljica, se z vsem J§ “njem bori za mir, za prijali eljstvo med narodi, proti voj-$ [*> ki jo pripravljajo temne S !e- Sovjetsko slovstvo ima H ažno nalogo, da tem načrtom S. peritavi silo ljudstva. Vse H 'etovno slovstvo je na naši m, Us-........................... strani. Ob zaključku govora je pozdravila vse goste. Pod nadaljnjim predsedstvom pisatelja Konstantina Fedina je bil nato izvoljen v častno predsedstvo Prezidij CK KP SZ, v delovno predsedstvo pa so bili pozvani razni pisatelji, umetniki in znanstveniki, med njimi Sur-kov, Tihonov, Fadjejev, Ne-smejanov, Solohov, Ehrenburg, Fedin, Forševa in drugi. Sekretar K-P SIZ Pospelov je bral pozdravno pismo, ki ga je poslal kongre u CK KP SZ. V pismu podčrtuje CK velik napredek sovjetskega slovstva in njegov velik pomen pri delu in borbah sovjetskih narodov za boljšo bodočnost vsega človeštva. Dolžnost sovjetskega slovstva je ustvariti umetnost, ki naj prikaže zunanjemu svetu najverodostojnejšo sliko življenja sovjetskega ljudstva, da vzgaja mladino v ljubezni do dela in v zaupanju v zmago ideje miru, napredka in bratstva med narodi. Na dnevnem redu je bilo kot prva točka poročilo A. Surko-va «Stanje in naloge sovjetskega slovstva» ter koreferati K. Simonova o sovjetski prozi, S. Vurguna o poeziji, A. Kornejčuka o dramaturgiji, S. Gerasimova o filmski dramaturgiji, B. Polevoja o otroškem in mladinskem slovstvu, B. Rjurikova o osnovnih problemih sovjetske slovstvene kritike ter P. Antokoljskega, M. Auezova in M. Riljskega o prevodih iz sovjetskega slovstva. V drugi točki je bil referat «Sodobno napredno svetovno slovstvo», ki ga je podal sloviti pisatelj N. Tihonov. I Po temeljiti diskusiji, ki se je razvila k obema poročiloma ] in v katero je poseglo mnogo navzočih predstavnikov sovjetskega slovstva so sledile o-stale' točke dnevnega reda, kot so poročilo nadzornega odbora, poročilo o spremembah pravil organizacije in končno volitve novega vodstva. V novi odbor so bili izvoljeni najzaslužnejši predstavniki slovstva narodov 'Sovjetske zveze, med njimi Solohov, Tihonov, Fadjejev, Korneičuk, 'Ehrenburg, Fedin. Forševa,' Katajev, Tursun-Zade, Abašidze, akademik Vinogradov in drugi. i Lučan j e Sv. Stefana, Prvi abecednik Kuikatekov Dve mladi ameriški znanstvenici, ki delujeta na univerzi «Indiana» v Bloomingtonu sta pred kratkim pripravili prvi abecednik indijanskemu sta se morali seveda najprej naučiti kuitateščine. Vlada je pred 14 leti pričela med indijanskimi rodovi svojega področja borbo proti nepismenosti, toda v španščini. Kasneje pa. so ugotovili, da se Kuikateki na ta način niso mogli oprijeti branja in pisanja in da je bilo zato potrebno pripraviti prvi učbenik najprej v njihovem rodovnem jeziku. Težava, s katero sta imeli opravka obe mladi znanstvenici, je bila v 'tem, da je govorica Kuikatekov tonalna in je pomen besed odvisen od naglasa. Izvoz riža iz Siama Od januarja do avgusta je Si ,’.m izvozil 669.000 ton riža; Uni v istem obdobju 956.000 ton. Na svetovnem tržišču je povpraševanje po boljših vr- rcdu Kuikatekov, ki živi j stah' riža stalno čvrsto, proia v južnem delu Mehike. Marjo- ; no je bilo po tudi več riža slab' rie Davie in Margaret Walter ših kakovosti. Slovenske srednje soie so še vedno razkropljene na treh krajih: nižja srednja šola pri Sv. Jakobu, višja gimnazija v nehigieničnih prostorih v ul. Lazzaretto Vecchio (na sliki) in ostale v novi šoli pri Sv. Ivanu. Cas bi bil, da se zgradi v središču mesta primerno po slope za vse slovenske srednje šole OBNAVLJA SE VPRAŠANJE SKLICANJA OBČNEGA ZBORA Delavske zadruge naj pridejo zopet v posest zadružnikov Ukaz ZVU o nadomestitvi nadzornega odbora še vedno v veljavi - Sedanja oblast ni ukrenila še ničesar - Novi odbor ne bi bil v skladu z zakoni o zadružništvu 950 MILIJONOV LIR za gradnjo novih šol Sezidana bodo tudi šolska poslopja v Rocoiu, Križu in na Opčinah, katere že leta vztrajno zahtevajo komunistični svetovalci Na seji tržaškega občinskega i ske predpise; predvsem mora-sveta v petek, 17. t. m. je pod- jo biti prostori svetli in zra-župan ing. Visintin obrazložil | čni, šole morajo imeti tudi pri- ce-iev, mi-,rena Vi* en->ilo j® na. pa- niti V lek kot L ho- sla- dni .ek iji» tno iaj- bo ig° de- mr «Lučanje Sv. Delana» lani v Boljuncu Kot vsako loto bo tudi lotos ydicionalno «lučanje» na praz-'/ Sv. Stefana v Boljuncu. Ta ,l,rodavni in povsem originalni Haj je eu navadi samo v tej hjazni vasi v našem Bregu. Vo je tembolj vreden, da se z Sin seznanimo, avo, kako se. rb: po končanih večernicah, t. J. ‘kako v času med J. in 4. uro ’Doidne se zbere na obširnem 8u, /ci ga imenujejo «Na go-N» mnogo ljudi. Lahko rečemo, 1 je prav malo vaščanov, ki j1 običaj ne zanima in zato o-^dejo doma. Pa ne le vaščani, ;rhveč tudi iz sosednih vasi in fio iz Trsta pride za to priliko n°go ljudi v Boljunec. Fantje se zb ero navadno pred veliko gostilno, dekleta takorekoč zasedejo položaje ob vseh poteh, ki vodijo na trg, sredi katerega pa se preriva nešteto otrok, k t komaj čakajo, kdaj se bo pričelo lučanje. Ko se sproži lučanje, nastane v hipu prava bitka. Dekleta sicer ciljajo na fante, toda istočasno mečejo jabolka in pomaranče tudi na gručo otrok, lcl se love sredi trga. Ko lučanje doseže svoj Usek, leti sadje na vse konce in kraje. Nikjer ni človek varen. Ko je igre konec se vse veselo razhaja s trga, najbolj veseli pa so otroci, ki so v bilki nabrali kupe sadja. Vprašanje demokratizacije Delavskih zadrug prihaja v novem položaju še enkrat na dnevni red. dani te velike delavske u-stanove se namreč zopet sprašujejo, kaj misli ukreniti nova u-prava za dokončno ureditev tega vprašanja, ki zanima več deset tisočev starih in novih članov in predstavlja nedvomno pomemben faktor v tržaškem gospodarstvu. Kakor znano, se je bivša ZVU s svojim zadnjim ukazom o nadomestitvi nadzornega odbora z novim, ki bi ga morale imenovati razne tržaške ustanove in občinski odbor, neposredno In grobo vmešala v ta problem. Seveda ni bila taka rešitev niti najmanj v korist ustanovi in njenim članom. Zato je zadnji ukaz okupacijske oblasti izzval med zadružniki veliko nezadovoljstvo, to pa tembolj, ker je ZVU posegla vmes ravno v trenutku, ko je zgledalo, da se je no.dzorni odbor končno le odločil sklicdti redni občni zbor. Z navedenim ukazom je ZVU namreč odvzela nadzornemu odboru vsako pravico sklicanja občnega zbora, kar je nedvomno groba in nedopustna kršitev vsakega načela demokracije. Razen tega pa je bilo imenovanje novega odbora — do katerega sicer še ni prišlo — v kričečem protislovju z osnovnim juridičnim načelom, ker se je s tem poverjala uprava Delavskih zadrug organizmu, v katerem bi bili predstavniki takih ustanov, ki zastopajo povsem druge interese trot pa interese zadružništva. Novi odbor bi morali sestavljati namreč med drugimi tudi predstavniki Banca Nazionale del Lavoro, tržaškega občinskega odbora in pokrajinskega sveta. Ukaz ZVU o nadomestitvi nadzornega odbora je bil izdan sicer še decembra 1953, vendar ga o-kupacijska oblast ni izvedla, čeprav so podeine ustanove že predlagale svoje zastopnike. Ustvarilo se je tako dokaj čudno in — rekli bi — absurdno stanje, ki še traja, to je, da je uprava De- lavskih zadrug poverjena še vedno nadzornemu odboru, ki pa je bil dejansko z zadnjim ukazom ZVU od decembra 1953 razrešen svojih dolžnosti. Če ni ZVU izvajala ukaza, je to brez dvoma pripisati tudi splošnemu ogorčenju in odporu, ki so ga pokazali člani Delavskih zadrug. V takem položaju se torej nahajajo Delavske zadruge še danes, dva meseca po prihodu italijanske uprave na naše področje. Generalni vladni komisariat ni izdal za Delavske zadruge še nobenega odloka In tudi ni ukinil zadnjega odloka ZVU. Zgleda pa baje, da je nova uprava naklonjena imenovanju petih predstavnikov, ki bi morali sestavljati novi odbor Delavskih zadrug, kot ga je določil zadnji Ukaz ZVU. Vest, ki sicer ni potrjena -'n jo objavljamo le po novinarski dolžnosti, gotovo ne bo zadovoljila pričakovanja članov Delavskih zadrug, ki so bili prepričani, aa se bo v novem položaju ta problem končno uredil po njihovih željah in težnjah. Če bi vest odgovarjala resnici, pa pomeni, da namerava nova uprava korakati, kar se tiče Delavskih zadrug, po stari poti, ki jo je ubrala :n hodila vse leta bivša ZVU, kar gotovo ni bilo niti najmanj v interesu tej delavski ustanovi m njenim več deset tisoč članom. Razen tega pa bi bilo tako reševanje tega problema v očitnem protislovju z obstoječimi zakoni o zadružništvu. Pripravljalni odbor starih zadružnikov, ki si je zadal nalogo mobilizacije za sklicanje občnega zbora, je kmalu po prihodu nove uprave zaprosil za sestanek pri vladnem komisarju; toda do danes ni še prejel pozitivnega odgovora. Na vsak način pa mora nova oblast, predno izda Kateri koli odlok za Delavske zadruge slišati mnenje in utemeljitve, ki jih bodo dali zadružniki sami, kot edini pravni lastniki zadruge, o kateri ni mogoče odločati brez njih. Lahko rečemo, da bo reševanje vprašanja Delavskih zadrug s strani nove uprave nekak preizkusni kamen, kar se tiče demokracije. Od načina, kako bo vladni komisariat kot najvišja. oblast rešil to vprašanje, si bodo pač tudi zadružniki tanko ustvarili realno mnenje, kako si nova oblast zamišlja izvajanje načel demokracije. V zaključku naj še pripomnimo- da je demokratizacija Delavskih zadrug zelo nujen problem, ki ga bo morala nova uprava rc-šiti na edini pravilen način, to je tako, da omogoči sklicanje občnega zbora. Letošnji pridelek jabolk in hrušk Po prvih cenitvah bo letošnji prede’ek jabolk v Severni Ameriki in v Evropi znatno yècji kot lanski. Za Ameriko napovedujejo okoli 118 milijonov bušljev, leta 1953 so pridelali 107 milijonov bušljev. V Evropi pričakujejo 265 m-i-i ionov bušljev namiznih in moštnih jabolk, kar je rekordna letina. Lanski pridelek je jo egei 227 mi.ijonov bušljev. Letošnja letina bo presegla v Evropi za več kot dvakrat predvojni povprečni pridelek 123 milijonov bušljev. Pridelek hrušk bo v Severni Ameriki prib ižno enak kot lanski, v Evropi pa mnogo manjši. V Evropi cenijo letošnji pridelek na. 78 milijonov Bušljev, lanski je dosegel 87,8 milijonov bušljev: letošnji pridelek bo najmanjši od zadnjih 3 let, vendar še vedno za 80 odst. nad predvojnim povprečjem. Produkcijo Severne A-tnerike pa cenijo na 31,3 milijonov bušljev, lani so pa pri delali 31,2 milijonov bušljev hrušk. Nova poslovalnica Delavskih zadrug v nebotičniku v ulici Conti načrt za uporabo 2 milijard lir, ki jih je v okviru pomoči Trstu naklonila italijanska vlada tržaški občini za gradbena dela. Po tem načrtu je določenih 950 milijonov za gradnjo 5 novih šol. Kot prva in najnujnejša je gradnja poslopja za osnovno šolo in vrtec v Rocoiu (to gradnjo so komunistični svetovalci kol prvi zahtevali že pred več kot štirimi leti) s 24 učilnicami, za skupno vsoto 275 milijonov lir. Za to šolo je že najden prostor in so že v glavnem napravljeni načrti. Druga velika gradnja bo poslopje nove srednje šole v ulici Rossetti prav tako s 24 učilnicami. Nove ljudske šole bodo postavljene tudi na Opčinah, v Sv Križu (za kateri so komunistični svetovalci tudi že mnogo krat intervenirali) ter v Grlja nu-Miramaru; vsaka bo imela po 6 učilnic. 'Gradnja teh trer šol bo stala 100 milijonov lii kjer pa ni vštet strošek za dfc lovno silo, ki jo bodo nudili tečaji za strokovno preuspo-sobitev in katere vrednost je tudi treba računati na približno ICO milijonov lir. Ostala vsota je namenjena gradnji raznih občinskih poslopij, med njimi novega trakta občinske palače za 550 milijonov lir, avtoparka in skladišča, naprave za prede1 avo mestnih odpadkov, stanovanja za družine, ki dobo izgubile stanovanje zaradi gradenj novih poslopij. K temu načrtu je dalo svoje mnenje mnogo občinskih svetovalcev, med njimi vodja komunistične skupine tov. dr. Rogassi, iz čigar tehtnega govora podajamo glavne misli. Tov. dr. Rogassi je uvodoma poudaril, da predloženi načrt javnih del iz izrednih sredstev italijanske vlade nedvomno izraža občutene potrebe mesta in okolice, katere so komunistični svetovalci vedno tolmačili z mnogimi interpelacijami in resolucijami, naj se poskrbi za raznovrstna šolska poslopja, zlasti še za o-snovne šole in otroške vrtce v. raznih krajih. Prebivalstvo prizadetih krajev se je neprestano obračalo na. komuniste in tudi neposredno na občino, Ja bi se izpolnile te njihove zahteve. Potreba je postajala vedno večja spričo širjenja mesta in vedno novega dotoka prebivalstva, le pred leti je komunistična skupina zahtevala zgraditev poslopja za osnovno šolo in vrtec v Rocoiu. povečanje šo-’e pri -Sv. Ani, popolnoma nezadostne za sedanje potrebe ‘ega obširnega okraja, ki se neprestano razvija. Dalje je zahtevala postavitev osnovnih šol na Opčinah in v Križu, cer obstoječi že davno ne odgovarjata več krajevnim potrebam. Ze pred več leti je ravnatelj kriške šole rotil o-Masti, naj zgrade novo šolsko poslopje, ker staro ni odgovarjalo potrebam ne po obsegu ne po svojem stanju, ker e že zelo staro in se je moral vršiti pouk v isti učilnici istočasno za tri različne razrede. Predloženi načrt občinskega odbora rešuje sedaj, če ne vseh, pa vsaj najvažnejše in najnujnejše šolske prob'eme, kar bo prebivalstvo nedvomno veselo pozdravilo. Ko se rešujejo tako važna vprašanja, je prav, da se pri zvedbi načrta drži občina modernih in demokratičnih vidikov ter da zgradi nove šole v središču posameznih predelov, ; čemer bo olajšano obiskovanje šole učencem prizadetega okraja. Obenem pa je treba strogo upoštevati vse higien- merne vrtove ter vse potrebne javne služnosti, tako da bodo odgovarjale vsem sodobnim zahtevam. Glede drugih občinskih gradenj je tov. Rogassi podčrtal nujnost, da se grade ljudska stanovanja v mestnih predelih in predmestjih ne daleč od mestnega središča, da bo tako delavcem olajšan prihod na delo v me tu. To kajpak ne velja za ljudske hiše v Zavljah. kjer bo zgrajen samostojen urbanističen kompleks za delavce, zaposlene na tem področju, in bodo zanje veljali drugi kriteriji kot v mestu. Kar se tiče zidave novega trakta občinskega poslopja, je ponovil pristanek, ki ga je komunistična skupina dala že pred časom. Toda spričo dejstva, da je bila njegova gradnja predvidena v načrtu javnih del, ki naj bi se izvedla z najetjem posojila, je predlagal, naj se tako prihranjena vsota 550 milijonov lir porabi skupno z že nakazanimi 1400 milijoni za gradnjo ljudskih stanovanj. Tako dobljena vsota skoro 2 milijard lir, s katero je mogoče postaviti 1000 stanovanj, se je že precej približala pred dvema letoma po komunističnih svetovalcih predlaganemu posojilu dveh milijard in pol za gradnjo 1.200 ljudskih stanovanj. ZA MASE KMETE O uporabi umetnih gnojil (Nadalievanje) Superfosfat je najbolj rabljeno umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor. Superfosfat pridobivamo z dodatkom žvepleno kisline rudam, ki vsebujejo fosfor v neraztopljivi obliki. Fosforna kislina, ki jo vsebuje superfosfat, je raz-topljiva v vodi in v citronovi kislini; zaradi tega je tudi takoj užitna pri rastlinah Takoj po. trošenju lahko opazimo vpliv, ki ga ima fosfor na razvoj rastlin. Superfosfat je primerno gnojilo za najrazlične.še rastline in uporabljamo ga v količini 400-600 kg letno na vsak hektar zemlje. Superfosfat trosimo pred oranjem ali, še bolje, ga zagrebemo z brananjem, tik pred setvijo. Travnike gnojimo zgodaj spomladi in paziti moramo, da je trava suha, ker ob mokri ali rosni travi bi lahko škodovali travam. Thomasova žlindra je izvrstno fosforno gnojilo, ki ga pridelujejo v jeklarnah. Vrednost tega gnojila sestoji predvsem, v kolikor je na tenko zmleto. Ker vsebuje tudi velike količine apna (50 odst.) je to gnojilo priporočljivo za močvirnate in kisle zemlje. V zemljah, kjer primanjkuje apno, dosežemo boljše uspehe z uporabo Thomasove žlindre kot pa z uporabo superfosfata, ki nu< di zemlji samo fosfor. Thomasovo žlindro, trosimo pred setvijo ali pa že jeseni na travnike. Na vsak hektar potrosimo 10-15 stotov in to vsaka 3-4 leta, ker fosfor, ki ga vsebuje Thomasova žlindra, deluje počari in koristen vpliv fosforja opažamo še mnogo let nato, ko smo potrosi'i Thomasovo žlindro. Kostni perfosfat izdelujejo iz kosti in predvsem parkljev in rogov živine. Je izvrstno gnojilno sredstvo, ki je zaradi visoke cene uporabno le pri rastlinah, ki lahko izplačajo večje stroške pri gnojenju. h ali j Razni učenjaki so pripoznali, da ima kalij neverjetno veliko raznovrstnih funkcij. Čeprav kalij ne pride v poštev pri izgradnji glavnih delov rastline, vendar se vpliv te snovi občuti pri mnogih funkcijah, ki jih o-pravljajo rastline. Nekatere rastline, ki so zelo občutljive za kalij, ga vsrkajo v znatnih količinah. Primer temu so: tobak, krompir, pesa, trta, konoplja itd Van CANKAR VSA M or l (Bož’čne pripovedke) b nežilo je neprestano v debelih kosmih; za seženj visoko , je že ležal sneg. Svet je bil zavit v gosto sivkasto meglo; i;i gluha tišina vsenaokrog. Skrita med globelmi v hribih je ležala vas; troje hiš, po ‘to korakov druga od druge, vse tri zametene do oken. Iz 5tie same se je svetila dremotna luč. V veliki izbi z očrnelim lesenim stropom je ležala ob 3eči na postelji ženska, odeta s težkimi plahtami. Na zapečku '6 gorela v kozarcu «duša» z dolgim dimastim plamenom H vzglavju je sedela soseda, zavita v dolgo ruto, v roki .Molitvenik in molek. Bolnica na postelji se je ozirala po izbi s praznim ,emirnim pogledom; tako se ozirajo umirajoči. Njene roke, He, koščene in zgrbljene, so se včasih zgenile in so drsale odeji, kakor da bi iskale. Ruta na glavi se ji je odve-.^■3 in zmršeni, že nekoliko osiveli lasje so viseli na čelo lp senca. Obraz je bil b ed in upal, čelo je bilo potno. Soseda je zaprla molitvenik in je vzdihnila, i «Pozno je že: noči se. Nič si ne delaj skrbi, Lužarica, 11 mirno zaspi; ne misli na smrt.» ; Lužarica je trudoma okrenila glavo; govorila je tiho 'n komaj razumljivo: „ «Bojim se, da ga ne bo... da ga ne bodo nikoli vec videle Moje oči. poglej, soseda — kaj se niso odprle duri?» , «Prišel bo, če je božja volja. Duri se niso odprle; je zapiral hlev. Ne misli toliko na sina, da ti ne bo He težko. Daleč je in ne ve, da mu je mati bolna. Pa ce F1 se že bil napotil, kako bi skozi zamete?» «On ve, da čakam nanj!» je izpregovorila starka s tihim Hsom, komaj, da so se premaknile njene ustnice. , «Kako bi vedel? Nihče ne ve, kod hodi tvoj sin in Ne se je udomil; nikogar ni, ki bi mu sporočil.» Umirajoče oči bolnice so strme'e v strop. «On ve! Kako bi ne vedel sin, da mu umira mati?» «No, če je božja volja, pridel» je vzdihnila soseda in je y»tala. «Ne misli nanj in zaspi mirno. Zjutraj rano pridem 6oSledat. Lahko noč, soseda!» ■ Prijela jo je za roko in roka je bila mrzla in potna. «Lahko noč!» «Lahko noč, pa z Bogom, če pride jutri, ko me več ne bo, pa mu ti lepo postelji in mu zakuri, da mu ne bo mraz. Lahko noč!» Sosedo je spreletelo po životu, kakor da je bil veter odpahnil okno in zavila se je tesno v ruto. «Moli soseda, moli, da ti bo lažje pri srcu. Lshko noč!» Sneg je bil že visoko zame.tel odkidano ozko stezo in soseda je trudoma prisazila do svoje hiše. Niti za seženj daleč niso razloci’e oči drugega nego samo gosto sivo meglo; kakor da se je bilo nebo združilo z zemljo. V ozkem traku svetlobe, ki je trepetal od okna, so se vrtele bele snežinke. «Bog vedi, če učaka jutra!» je dejala soseda možu, ki je ležal na peči. «Njene. roke so že vse mrzle in potne.» «Saj je bil župnik že pri nji; Bog ji daj lahko zadnjo uro!» je odgovoril mož, odel se je s kožuhom in je zadremal. Hlapec Šimeri je zaprl hlev, v veži si je o tepel škornje, do ko’en obložene s snegom, in je stopil v izbo. «Ali si ti, Franc?» je vprašala Lužarica in je pogledala proti durim z velikimi svetlimi očmi. «E, kaj bi!» je zamrmral Simen. «Ne mislite zmerom nanj, potepenca. Bog vedi, kod se klati, da ni glasu od njega! Ne mislite nanj, lažje vam bo pri srcu.» Položil je suknjo in kučmo na klop, nato je prilil olja v kozarec in je otrnil plamen. «Ali je že pozno, Simen?» «Ni še pozno, ampak noč je zunaj; ni bilo dneva danes. Se jutri in pojutrišnjem tako, pa bomo zameteni do slemena.» Lužarica je umolknila; njen obraz je bil miren, mrtvaški, le oči so se svetile v čudnem belem ognju, ki je ugašal in se prižigal, kakor je pojemal in vzplapolaval plamen v kozarcu. Hlapec se je napravljal, da bi legel na peč. «Kaj misliš, Simen, ali pride še nocoj? Kaj misliš, ali ga še dočakam?» «Seveda pride!» se je razsrdil hlapec, ki je bil truden in zaspan. Tudi Simen je bil že star in nadložen, njegov hrbet je bil upognjen in njegov obraz je bil rjav in gra-past, kakor razorana njiva pod vročim soncem. «iPride, mati Lužarica, pride! Zakaj pa bi ne prišel, če mu je mati bolna?» Sezuval si je škornje in je mrmral zlovoljen: «Pote :enec! Lahko bi prišel! Jaz bi šel po kolenih do Jeruzalema, če bi videl tam še enkrat svojo mater.» «Kam pa se ti mudi. Simen? Saj ni še pozno, nikar še ne hodi spat.» «Na peč ležem, zaspal tako ne bom. Ce vam bo hudo, pa me pokličite.» «Sedi rajši sem! Poglej, Simen, tja poglej, kaj ne stoji nekdo ob peči, tik ob mojem vznožju?» «Kdo bi stal? Nikogar ni v izbi.» «Tam stoji, v goiposko suknjo je zavit in gosposki klobuk ima. na glavi. Stoji in mi gleda v obraz.» «Nikogar ni!» je odgovoril hlapec; stresel je z glavo in je pomislil: «Tako bledejo umirajoči.» Vzel je kožuh, stopil je na klop in zlezel počasi na peč; vzdihnil je globoko in se je pokrižal. «Kaj že spiš?» je vprašala spodaj Lužarica s tako tihim glasom, da ga je komaj razločil. . «Ne spim, saj sem komaj legel.» «Glej, zdaj ga ni več tam ob vznožju. Stal je in mi je gledal v obraz in je izginil. -Spoznala sem ga; tako bled je bil.» «Bog ji daj lahko zadnjo uro!» je zamrmral Simen. «Da bi vsaj jutro dočakala!» Čudno tiho je bilo v izbi, celo tiktakanja ure ni bilo slišati. Zunaj se je znočilo in snežilo je neprestano; včasih je zade'a težka kosminka ob okno, kakor, da je bil nekdo narahlo potrkal s prstom. Lužarica je zaječala na postelji; hlapec se je prestrašil v polusjiu in se je vzdramil. «Vstani. Simen! Pojdi po gospoda!» «Mati, kako bi šel ob tako pozni uri in ob takem vremenu? V nedeljo je -bil župnik tukaj in vam je prinesel popotnico.» «Pojdi, Simen!» «Tako trdovratni so umirajoči,» je pomislil hlapec in je odgovoril zlovoljen: «Ne zamerite, mati, saj ni mogoče. Dve uri hoda je do vasi in sneg leži za seženj visoko, noben kolovoz še ni odkidan in bližnjice so še celo zametene. Ni ga človeka, da bi si upal na pot.» «Blizu je moja zadnja ura, zore ne učakam več. Pojdi, Simen!» Hlapec je zavzdihnil globoko in se je vzdignil. «Nočem, da bi si nakopal greh, po pojdem v božjem imenu ! » Oblačil se je počasi in vzdihovaje; toplo in prijetno je bilo v izbi, zunaj je bila mrzla noč. «Kadar boš na vasi, Simen, pa se malo pomudi In povprašaj, če ni že dospel moj sin. -Noč ga je prehitela, pa si ni upal v hrib.» «Pomudim se na vasi in povprašam.» je zamrmral hlapec. «Ampak če je dospel, tudi pride; noč je zanj tako temna, kakor za mene.» Obul si je škorn:e in jih ovil z vrečevino; oblekel kožuh in okoli vratu si je zavezal volneno ruto; kučmo je potegnil preko ušes. «Ostal bi rajši doma, mati! Težko vam bo sami in nikogar ni, ki bi vam postregel. Sitno je človeku ponoči v zametih; lahko bi izgrešil pot.» «Bog bo s tabo in z mano! —- Pa ne pozabi. Simen, dobro poglej tudi na poti; morda ga srečaš, če ga ni bilo strah noči in zametov. Zbogom in povrni se kmalu!» «Kakor je božja volja! Se daljša pota sem hodil ob hujšem vremenu.» Odprl je duri in iz veže je zapihala v obraz mrzla zima. Na odeji se je zgeniia koščena bela roka In Lužarica je izpregovorila s tako tihim glasom, da bi čuio njene besede komaj uho, prižeto na ustnice: «Nič se no boj noči. Saj se ti pripelje naproti moj sin v zaprtem vozu, s parom konj; in zameti se bodo razmikali in topili pred njim.» V njenih široko odprtih cčeh se je svetil čuden ogenj in njene vroče, suhe ustnice so pokale, kakor od nevidnega plamena ožgane. Roka je segala po kozarcu, pa ga trepetajoča ni mogla doseči. (Nadaljevanje prihodnjič) Vsakemu je znano, kakšne važnosti je dodatek kalija v vinogradništvu, da se doseže pridelek z večjo količino sladkorja in v zvezi s tem vino, ki vsebuje več alkohola. Običajno obdelana zemlja vsebuje dovoljno količino kalija za rastline, ki jih nismo gnojili z dušikom in fosforjem. Pomanjkljiv razvoj rastlin zaradi nezadostne količine kalija opažamo v veliki meri tedaj, ko smo gnojili s snovmi, ki vsebujejo samo dušik -in fosfor. V takšnem primeru se opazi pomanjkanje kalija v tem, da listi nimajo prave zelene barve, ampak postajajo sivkasti in ne popolnoma razviti. Najbolj opažamo pomanjkanje kalija na zemljiščih. ki vsebujejo dovoljno količino apna, v apnenih zemljah. Nekateri znanstveniki so mnenja, da obstoji važnost kalija tudi v tem, da je kalij, čeprav v zelo majhni meri, radioaktiven in ker izloča žarke alfa in beta. KALIJEVA GNOJILA 1) KAJNIT in SILVINTT s 13-15% kalijevegn oH- - 2) KALIJEVA -SOL 37 7 ali 40-42%. 3) KALIJEV SULFAT z 48-50, 58-60»/o. Te snovi so rudninskega izvora in izgledajo kot navadna kuhinjska sol; razlika ie lahko samo v barvi, ki je navadno sivkasta. Kalijeva gnojila trosimo običajno pred setvijo in jih na lahko podkopljeno. Kalijevo sol lahko tudi'mešamo z drugimi navadnimi umetnimi gnojili in jo skupno s temi potrosimo. Na vsak hektar trosimo približno po 200 kg kalijeve soli ali pa kakega drugega kalijevega gnojila, ki vsebuje rito količino kalija. Uporaba kalijevih gnoji! bo pospešila razvoj in zdra-v;e rastlin, ki jih gojimo, ter jih bo napravila zelo rodovitne z velikimi plodovi. , vsled velike birokracije, v reševanju teh pokojninskih zadev. Prav te dni je prišla vest iz rimske, ga parlamenta, da ne bodo rešene vse prošnje za vojne pokojnine pred začetkom 1956 leta. Tem ljudem, ki so toliko žrtvovali za časa NOB je treba na eden ali drugi način priskočiti na pomoč. V prvi vrsti so dolžne tukajšnje oblasti zanimati se za to zadevo, da se pri nas v najkrajšem času reši vprašanje vojnih pokojnin. Dokler pa se to ne uresniči bi morale jugoslovanske oblasti, kotdosedaj. še nadalje izdajati podpore tukajšjim prizadetim prebivalcem. Obenem pa bi morale posredovati pri italijanski vladi, da bi ista ugodno in čimprej rešila vprašanje vojnih pokojnin za vse invalide in svojce padlih v NOB. Nabrežinski otroci so otvo-rili proslavo z zborno recitacijo Iga Grudna «Nabrežina». Prečitana so bila pozdravna pisma, ki so jih med drugimi poslali tudi kamnarski sindi-dati iz Milana, Carare, Rima, kakor tudi mladina PSVG. Komunistična partija je poleg svojega pisma poslala tudi delegacijo. Nato sta govornika Alojz Markovič v slovanščini in predstavnik Delavske zveze prof. Sema v italijanščini prikazala zgodovinski potek mogočne stavke iz leta 1904. Iz čitanja starih zapiskov, je Markovič prikazal, da je bila za naše stare kamnarje nad vse važna organizacija, saj so že takrat delavci dobro razumeli in na svojih shodih poudarjali «najboljše orožje z5 zaščito delavskih interesov je organizacija», — «raje nikoli več prijeti za klesarsko orodje, kot izgubiti organizacijo» — «vsi za enega, eden za vse». To so bile svete prisege naših starih delavcev nabrežinskih kamnolomov. Govornika sta zaključila svoja govora pozi-vajoč vse delavstvo, naj koraka po poti naših očetov, složno, enotno, borbeno, za dosego novih zmag, za delo in mir. Razne delegacije iz Trsta, so prinesle svojo solidarnost in pozdrave. Sledil je nastop pevskega zbora iz Križa. Nato je sindikat kovinarjev podaril zastavo kamnolomcem. Predstavnik nabrežinskih sindikatov Gratton pa je nad štiridesetim starim zaslužnim kamnolomcem razdelil diplome. Sledile so recitacije «Kamnolomcem» in «Moj oče» od I-ga Grudna ki sta ju podala Peric Hamlet in Zorka Legiša, na kar je predsednik SiHLP Justo Košuta z umetniško dovršenostjo ob največjem odobravanju vseh prisotnih recitiral Ive primerni poeziji. no, da je treba doseči čimve-čjo enotnost prizadetih okrog odbora, ki ga je treba še razširiti z vključitvijo predstavnikov vseh političnih struj Postavljene so bile nekatere najbolj nujne zahteve, ki bodo predložene oblasten, in sicer izvedba ukrepov, ki jih postavlja soglasno odobrena resolucija v občinskem svetu, u-stanovitev posebnih tečajev za mladince od 14 do 18 let tel razširitev tečajev za strokovno preusposobitev. Resnost in preudarnost, s katero so mladinci obravnavali svoje probleme, sta menda dovolj jasno pokazali oblastem, da je bila široka mobilizacija policije za to priliko povsem odveč in zato vse gra-, e vredna. Diskusija glede uporabe 2 milijard za javna dela se je nadaljevala tudi na naslednji seji. ki je bila v torek. V teku se e je tov. Berneti-čeva grajala način poročanja listov o gotovih dogodkih pod senzacionalnimi naslovi, kar samo škoduje ugledu meščanov, za katere sploh še ni niti ugotovljena krivda. Poudarila je nadalje, da se listom sploh ne bi smelo dopuščati, da vznemirjajo javno mnenje iz katerih koli razlogov. Pri tem je omenita zlonamerno objavljanje raznih imen meščanov slovenske narodnosti s strani fašističnega lista «Lotta politica». ki objavlja celo naslove in politične funkcije. Glasilo MSI dela to z očitnim hujskaškim namenom, da bi sprožilo val nacionalnega sovraštva. Naša svetovalka se je sklicevala na 3. člen Posebnega statuta, ki tako hujskanje izrecno prepoveduje ter vprašala nato župana naj se v tem pogledu izjavi ali misli opozoriti oblasti o takem nedopustnem pisanju. Ker ji župan ni dal po-voljnjega odgovora, je tovariša Bernetičeva vztrajala na svoji zahtevi za intervencijo pri oblasteh. Tov. Gombač je nato tolmačil željo družin padlih v osvobodilni borbi za postavitev skupnega groba na pokopališču pri Sv. Ani. Razen tega se ( zabava in pies. je zavzel tudi za skupen grob za posmrtne ostanke žrtev pr vega bombardiranja Trsta, junija 1944. Tov. Radich je v svoji intervenciji obravnaval razna važna gospodarska vprašanja Trsta ter predlagal naj bi se v pogodbe, ki jih bodo sklepala podjetja z občino glede javnih del, vključila postavka z obvezo s strani podjetnikov, da bodo spoštovali delovno pogodbo ter zaposlili zadostno število delavcev. Za teden dni Sobota, 25 - Božič Nedelja, 26. - Stefan Ponedeljek, 27. - Janez Evafl' Torek, 28. - Nedolžni otroci Sreda, 29. — Tomaž Četrtek, 30. - David Petek, 31. - Silvester ZGODOVINSKI DNEVI 28. 1789 je bila prvič uprizorjf' na Linhartova Zupanovi Midka». To je rojstni da11 slovenskega gledališča. 30. 1922 se je pričel prvi vse zvezni kongres Sovjetov, K1 je sprejel po Stalinovem r* * feratu deklaracijo o ustano-vitvi Zveze sovjetskih soci3' lističnih republik. mnimm TRST II. SOBOTA: 9.30 Božični motivi * 11. Prenos maše iz cerkve n3 Opčinah - 13. Voščila - 14.15 Gia* ba po željah - 16. Radijski odef’ Kuret: Božična stojnica - 19. ZeJ1' ski tercet Metuljček poje ibož1" čne pesmi - 20.05 Foerster: G? renjski slavček: opera v 3 dtJ NEDELJA: 8.34 Kmetijska od' daja - 10. Prenos maše iz .cerkV^ Sv. Justa - 13. Glasb,a po želja11 16. Lehar: Vesela vdova,, op? reta v 3' dej. - 17. Poje zbor 1 Opčin - 18. Klavirski kcincef1 Mirce Samcinoive - 21. «Don Pasquale - Donizetti - opera v 3 deJ PONE D rL JE K: 14. Lahke mel^ d ije igra Franco Russo - 18. Ld' patriifcov: Koncert za violino i(1 orkester - 19. Mamica pripoved^ je - 21.15 Mahler: Tri pesmi -Književnost in. umetnost. TOREK: 13. Glasba po želja- : - 18. Vaughan Williams: Konce1; I za dva klavirja - 18.40 DebuSS) | v izvedbi Marja San,cina - 19. S? la in vzgoja - 21. Radijski edef-Filip Barry: Car mladosti-3 dej.' 22.30 Dva simfonična portret3 ( Smet an a-Go to vaie ). SREDA: 19. Zdravniški vedež ' 20.05 M'atetic-Ronjgov: Roženice ' 21.15 Koncert violinista Karl3 Sancina - 22. Književnost in metnos:. ČETRTEK: 13.30 Fantazije flj slov, narodne pesmi - 18.40 y penne duete pojeta Kodermac & Kos - 19. Mamlčina povesti-c.a 21. Dramatizirana zgodba: Robef' to Dortese: «Začasna prostost». PETEK: 13 Glasba po željah ' 18. Ireland: Koncert za dva kl.a' vi rja - 20.05 Zbor Slovenske f*1' harmonije - 21. Silvestrovanje ' Urnik javnih lokalov in izid listov za praznike Danes, v soboto izidejo časopisi samo zjutraj, jutri 26. t. m. pa ne izide noben časopis. V ponedeljek 27. t. m. izidejo časopisi normalno, istotako tudi na dan novega leta. Ob priliki praznikov bodo gostilne in javni lokali odprti vso noč in sicer v nočeh med 25. in 26. decembrom, 31. decembrom in 1. januarjem, med 2. in 3. januarjem in med 5. in 6. januarjem. Naj se asfaltira vsa cesta v Saležu Pred kratkim smo pisali o nenačrtnem asfaltiranju ceste j Saležu. Cesta med prodajalno in šolo je ostala neasfal-tirana. In vendar je tudi ta kos ceste zelo potreben, da bi ja dokončno uredili. Zato pozivamo občinsko upravo, naj ;e za zadevo čimprej resno pozanima. Otroci ne smejo biti še nadalje izpostavljeni čednemu prahu, ki zahaja tudi v šolo. Kot smo že poročali je bil ned asfaltiranjem ceste zakrit zgodovinski kamen sredi Sale-ža. Kamen je služil za drog, na katerem je v prejšnjih časih vihrala narodna in kasneje tudi delavska zastava.. Vaščani zahtevajo, naj občina poskrbi, la omenjeni kamen pride spet na svetlo. Spomin na zavednost naših očetov in dedov, naj ostane živ tudi za naše potomce! Prejšnji ipetek je 17-letni Armando Giacovani podrl s kolesom 77-ietnega Ivana Gombača iz ol. Molino a Vento 112, ki si je pri pacLu pretresel možgane in verjetno prebil lobanjo. Prepeljali so v bolnico z nekim zasebnim avtom. Njegovo stanje je resno. *** S pridržano zdravniško prognozo zaradi zloma stegnenice desne noge, je bila prejšnji pe ieik ip. epeljana v bolnico 72-letna Maria Millo por. Millo iz miljskih hribov. Sprejeli so jo na ortopedskem Ciddieiku. Zenska je nerodno padla v bližini zadnje postaje filotousa št, 20. *** V soboto je umrl na ortopedskem oddelku bolnice 77-letni Giuseppe Giachin iz ul. Industria, ki se je 9. t. m. težko ponesrečil. _T , .. . ..... , , *** Na jugoslovanski ladji Nabrezmska^ m kriška god- j «Morava» se je v soboto pone- ha, ki sta sodelovali na proslavi in še po sporedu držali v veselem razpoloženju vse vaščane in goste, sta vse pohvale vredni. Proslava bo o-stala v spominu za več časa vsem prisotnim. S to proslavo se je nabrežinsko ljudstvo poklonilo veliki borbenosti starih kamnarjev iz Nabrežine in okolice. UsjčIč zborovanje I V torek zjutraj je imela tržaška brezposelna mladina zborovanje v stranski dvorani gledališča «Rossetti». Vabilu, ki ga je poslal odbor, so se odzvale Delavska zveza, komunistična skupina občinskih svetovalcev v Trstu, socialdemokratska in komunistična mladina, tržaški visokošolci, ki so poslale na zborovanje svoje zastopnike. Pismeni pristanek pa . so poslale Komunistična partija, ZKM, PSVG in mladinsko gibanje PSI. O akcijah in intervencijah so poročali člani pripravljalnega odbora, dočim so predstavniki zastopanih organizacij prinesli izraze solidarnosti ter zagotovili vso podporo v borbi brezposelne mladine za dosego .človeka vrednih življenjskih pogojev, to je za zagotovitev zaposlitve. Razen tega je bilo na zborovanju poudarje- s.ečil 25-letni mornar Ante Er-zegovič. Ko je razstavljal neki motor mu je padel kos motorja na glavo. V boln.ci so ga sprejeli na opazovalnem oddelku s prognoza okrevanja v 12 dneh *** Isti dan je v trenutku, ko se je hotela izogniti filobusu, zadela v avto 51-ietna Beatrice Polak iz Skorklje. Pri padcu se je težko ranila. Prepeljali so jo v bolnico z «ešilnim avtom, RK, kjer je bila sprejeta s prognozo okrevanja v 40 dneh. Nesreča, se je pripetila v bližini pokopališča pri S. Ani, f"1"'' Sele po 5 dlneh odkar je padla, s,e je v soboto zatekla v bolnico bl-leitna Lucija Seve. por. Mahnič iz Doline. Zdravniki so ugo.oviili, da ima zlomljeno zapestje desne roke. V tem tednu se je končno zaključil proces proti skupini trgovcev in drugih oseb, ki so bile zapletene v znano afero tihotapstva s kavo in sladkorjem. Blago je bilo namenjeno ustanovi UiNKl (Unione Nazionale Reduci d’Italia), da ga razdeli med svoje člane. V resnici pa so začeli zavoje kave in sladkorja, ki so bili .prosti carine, prodajati na desno in levo. Predsednik ustanove Agostino Padova n je bil obsojen, na 240.000 lir globe. Na isto globo sta bila Obsojena, tudi neki Ni,golti in B.rouasard, Trije obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Stana Zadnik gostilna «Pri Silvestru» V Nabrežini *** V ponedeljek sta podlegli srčni kapi dve osebi in sicer 51-le:ni Paolo Gatti in 54-le.m Mario Nordio. *** Strašna sm,rt je doletela v torek zvečer 69-letnega Flormd,a Varnerina iz ul. Marconi 18. Popoldne se je v,rnil iz gostilne vinjen domov, kjer je legel na posteljo in zaspal s prižgano cigareto. Najbiže je ogorek padel na odejo in povzročil požar, ki so ga zapazili nekateri mimoidoči. Ko so gasilci vdrli v stanovanje je b.lo tiupilo nesrečnega moškega že napol zogljenelo. *** V sredo se je v bližini Dor mja smrtno ponesrečil z vespo ol-letni Josip Rrašelj iz Doline. Med vožnjo je podrl na tla nekega Gettula, ki je bil baje vinjen in vozil s kolesom precej nerodno. Dočim je ostal pri trčenju kolesar skoro nepoškodovan, se je Prašelj težko udaril na glavi in umrl v bolnici nekaj ur po prevozu. * * * V -dneh od 16. do 22. t. m. se je v tržaški občini rodilo 47 otrok, umrlo je 57 oseb, porok je bilo 27. K I M O OPČINE Sobota, 25. dec.:. «Samoa». FiH" Dear. Nedelja, 26. dec.: «Lukrecija Bor’ gia». Barvni film Dear. Ponedeljek, 27. dec.: se ponoV1-Torek, 28. dec.: «Zena za en° neč» (La moglie per una no*-te). Film Dear. S eda, 29. dee.: se ponovi. Četrtek, 30. dec.: -«Mesto je ugri njeno» (La città è spen'tàl' Film Warner Bros. Petek, 31. dec.: «Rešite kralj^ (Salvate il re). Barvni fili*1 Ceat. V tednu se začnejo predstav* ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelj3” in praznikih začetek ob 16, zav nja ob 22. PROSEK Sobota, 25. dec. c-b 17: Sovjet%: film «Veliki koncert» (II -gra11 concerto). Nedelja, 26. dec. ob 17: «Koenig5-mark». Sreda-, 29. dec. ob 19.30: «GW I m,ač» (Il pagliaccio). Fili11 MG-M. KINO NA PROSEKU predvaja danes, v soboto 25. decembra od 17. ure dalje krasen sovjetski barvni film «Veliki koncert» NABREŽINA Sobota, 25. dec. ob 16. in «V vrtincu» (Via col vento!' Film MGM. . Nedelja, 26. dec. ob 16. in se ponovi. Sreda, 29. dec. ob 20: «Zenska ’li katero se vsi potegujejo» (L' femmina contesa). Film MGN' PREJELI SMO dijaški list «Literarne vaje» št. 2 - december 1954, mesečno glasilo dija' kov slovenskih srednjih ^ strokovnih šol na Tržaške^ si Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca ZAHVALA Krajevnemu pevskemu zbori* za žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so Da kateri koli način z nami sočustvovali in spremili k zadnjeni11 počitku našega ljubljenega °' četa Alojzija Škerlja se iskreno zahvaljujemo. Salež, 25. dec. 1954. Hčere, sinovi, vnuki in zetje Kino v \a brežini predvaja za božične praznike zanimiv film „V v r t i n c m “ (via toi „„1.1 Predstave bodo danes, v soboto, 25. in jutri, v nedeljo, 26. t.m. ob 15. in 20. uri. Predprodaja listkov za vse predstave dve uri prej. Danes predprodaja od 11. ure dalje. Ob tej priliki želi uprava kinodvorane vsem svojim obiskovalcem vesele božične praznike■ Vesele božične praznike vošči Foderami A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 95-998