LITIJA ★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
GLASILO OBČANOV
ŠTEVILKA 2
FEBRUAR 1982
m
Vsem ženam ČESTITAMO za 8. marec DAN ŽENA
Podeljene letošnje Valvasorjeve plakete
V naši občini je ob kulturnem prazniku že tradicionalna svečanost — podelitev Valvasorjevih plaket. Prejmejo jih občani, ki so dosegli nadpoprečne uspehe na kulturnem, izobraževalnem, telesnokultur-nem in raziskovalnem področju. Tokrat je bila slovesnost v nadvse lepem okolju poročne dvorane na gradu Bogenšperku v petek, 5. II. 1982. Nagrajencem in povabljenim sta spregovorila predsednik občinske skupščine tov. Jože Dernovšek in Ivan Godec — v imenu koordinacijskega odbora za podelitev teh plaket. V kulturnem programu sta sodelovala igralka Mladinskega gledališča iz Ljubljane Marinka Sternova, ki je recitirala Prešernove pesmi, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Franci Dobravec iz Litije.
Plakete so prejeli:
Jože Grošelj — na predlog izobraževalne skupnosti ter osnovne šole Litija za delo na vzgojno-izobraževalnem področju.
Franc Grošelj — na predlog raziskovalne skupnosti za inovatorsko delo.
Albin Jesenšek — na predlog telesnokulturne skupnosti za telesno-kulturno področje.
Franc Kolman — Veri — na predlog sekretariata občinske skupščine in OK SZDL Litija za delo s področja tehniške kulture.
Jože Sevljak — na predlog kulturne skupnosti in OK SZDL za kulturno podoročje.
Milan Vidmar direktor Tehniškega muzeja Slovenije iz Ljubljane na predlog odbora za obnovitev gradu Bogenšperka za prispevek k obnovi gradu.
Nagrajencem tudi v imenu uredniškega odbora iskreno čestitamo.
M. B.
IZ 3. KONFERENCE SLOVENSKIH SINDIKATOV
Zagotoviti večjo socialno varnost
Več kot 260 delegatov in številni gostje so 5. in 6. februarja sodelovali na 3. konferenci ZSS, katere tema je bila »vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev«.
Priprave na 3. konferenco so se v organizacijah združenega dela, občinskih svetih ZS ter republiških odborih sindikatov dejavnosti začele že lani. Že pred objavo predloga gradiv za konferenco so bila po vsej Sloveniji številna tematska posvetovanja, kjer so poleg sindikalnih organizacij aktivno sodelovale tudi SIS ter druge strokovne in politične organizacije.
Tudi v občini Litija je zelo organizirano potekala aktivnost v pripravah na 3. konferenco, saj ni bilo OZD. ki ne bi posvetila temu vprašanju t.j. socialni varnosti delavcev posebne pozornosti. Ob tem je potrebno poudariti, da je v večini bila predhodno izdelana ocena socialne varnosti delavcev. Na tej osnovi pa so bili v razpravi podani različni predlogi, pobude in ukrepi, ki bi prispevali k hitrejšemu in učinkovitejšemu uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju so-, cialne varnosti.
Zaključki vseh teh posvetovanj širom po Sloveniji so služili kot podlaga za oblikovanje stališč in usmeritev konference. Vendar pa velja enotna ugotovitev, da je bilo v razpravah največ pozornosti namenjeno prav humanizaciji dela oziroma delovnim in življenjskim pogojem delavcev.
Uvodno poročilo na 3. konferenci ZS je podal tov. Martin Mlinar — podpredsednik Republiškega sveta ZS Slovenije, ki je med drugim poudaril, da brez ustalitve gospodarstva tudi učinkovitejše socialne politike in socialne varnosti ne more biti. V času, ko si prizadevamo za ustalitev gospodarskih in političnih odnosov, je nujno, da tudi v socialni politiki izostrimo in uskladimo programe, kar vse naj prispeva k boljšim delovnim rezultatom in pravičnejši uporabi sredstev, združenih po načelu
vzajemnosti ih solidarnosti. Ko je govoril o naši razvojni politiki v tem srednjeročnem obdobju, je poudaril tako vlogo sidnikatov, ki bo omogočala, da se bo delavec uveljavljal kot gospodar svojega dela in njegovih rezultatov, torej tudi socialne politike in socialne varnosti.
Metode in sredstva političnega dela v sindikatih, ki bodo to zagotavljala, pa so: demokratični dialog, usmerjanje, obveščanje, spodbujanje, pa tudi odločne zahteve, kadar gre za uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev.
Kot vodilo sindikata pri uresničevanju socialne politike in socialne varnosti je misel tovariša Edvarda Kardelja, ki vloge sindikata na tem področju ni razumel zgolj kot zaščito delavcev v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da se mora sindikat vključevati v odpravljanje protislovij in konfliktov, ki se pojavljajo med različnimi interesi, posamičnimi in skupinskimi, in interesi delavskega razreda in delovnih ljudi kot celote.
Ce bodo sindikati pri tem dovolj vztrajni in odločni, je poudaril tov. Martin Mlinar, si bodo med delavci pridobili ugled in tudi prispevali h krepitvi socialne varnosti na temelju dela in rezultatov dela ter solidarnosti in vzajemnosti.
Ekonomska in socialna politika sta dve neločljiv i sestavini razvojne politike. Sele njuna samoupravna povezanost v proizvodnem odnosu zagotavlja soodvisnost, povezanost in nujno urav noteženost. Le tako lahko postane socialna politika tudi razvojna in s tem politika preprečevanja vzrokov za nastajanje socialnih problemov. sicer pa bo ostala le pri
zdravljenju problemov in posledic nizkih osebnih dohodkov.
V preteklem desetletju smo sicer materialno in socialno zelo napredovali, čeprav včasih tudi na račun zadolževanja in bodočega dohodka. Ni pa nam uspelo, da bi socialna politika kot celota postala tudi spodbujevalec za dobro delo in gospodarjenje ter celotni družbeni razvoj. Vzrok za tako vlogo socialne politike je mogoče najti tudi v preveliki vlogi izvršilnih organov in administracije v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih pri njenem izvajanju.
• Ko je opozoril tov. Martin Mlinar na nekatere dosežke na področju socialne politike in varnosti, je ugotovil, da sedanja družbenoekonomska dogajanja z vso ostrino razkrivajo protislovja in slabosti našega razvoja v preteklih letih. Ob takih težavah in slabostih dobiva • družbenopolitična aktivnost sindikata še poseben pomen. Odločneje se lahko politično spopadejo z vsemi tistimi, ki samovoljno odločajo o sredstv ih, le osveščeni in organizirani delavci in drugi delovni ljudje. To pa je naloga sindikata in vseh komunistov v njem.
Sindikati se morajo boriti /a tak položaj delavcev., da bodo ti sami resnično uprav Ijali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja socialno varnost. Vendar pa ne samo individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo popuvo besed, gre predvsem za povečanje produktivnosti v OZD in v celotni družbi.
O aktivnosti pri uresničevanju stališč 3. konference ZS. v občini Litija, pa v naslednji številki Glasila obča-
nov- K. L.
Valvasorjevo plaketo za delo na telesnokultumem področju je prejel tudi Albin Jesenšek (levo), ki mu jo je izročil predsednik koordinacijskega odbora za podelitev Valvasorjevih plaket Ivan Godec (desno). (Foto: Zofka)
Dogovor o sodelovanju občin Ljubljana Moste-Polje in Litija
Že vrsto let je potekalo med občinama dobro sodelovanje na različnih področjih, posebno je bilo razvito v krajevnih skupnostih, ki mejijo na občino Moste-Polje. Da bi še bolj učvrstili dosedanje odnose, sta se občini odločili sprejeti poseben dogovor, s katerim sta opredelili nadaljnje sodelovanje. V dogovoru so navedena vsa področja, na katerih je že v dosedanji praksi bilo obilo medsebojnega sodelovanja. Omenimo le nekaj vprašanj, kjer se interesi obeh občin pokrivajo ali dopolnjujejo: Zasavska cesta. Savske elektrarne, varstvo okolja, ljudska obramba, gospodarski razvoj, komunalne naloge, urbanizem, šolstvo in še druga področja medsebojnega sodelovanja.
Dne 5. 2. I9K2 je bil na gradu Bogenšperku slovesno podpisan
dogovor o sodelovanju. Skupščini sta dogovor sprejeli decembra 1981. Na sestanku obeh delegacij je bilo ugotovljeno, da sodelovanje prebivalstva obeh občin sega v čase
NOB in se je vsa povojna leta nenehno krepilo. Zato je sprejeti dogovor logična posledica dosedanjih medsebojnih odnosov.
J. D.
Dogovor o sodelovanju občin Ljubljana .Moste-Polje in Litija sta podpisala predsednika obeh občinskih skupščin Marjan Moškrič (v sredini) in Jože Dernovšek (desno). (Foto: Zofka)
UREDNIKOV STOLPEC
VOLITVE
I olitve so pač taksna polilična akcija, da jim kaže posvetiti iikI: dva zaporedna uvodnika. Politična aktivnost z volilnimi opravili ic dni dosega višek, saj so temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih m organizacijah združenega dela že zaključene, prav tako na ravni občine. Kandidati :a delegate so postavljeni, enajstega marca jih homo volili tam. kjer smo zaposleni, štirinajstega pa na voliščih v krajevnih skupnostih.
Tokrat objavljamo v (Ha-silu ohčunm tudi seznam vseh volišč, na katerih bomo I-i. marca volili delegate za zbor krajevnih skupnosti Občinske sku/>ščine. za skupščine SIS in za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Skupno s seznamom volišč objavljamo tudi naselja m ulice, od koder bodo i oliki prihajali na posamezno volišče. Tako bo že sedaj vsakomur jasno, na katero volišče bo H. marca odšel voliti delegate. Kakšen leden dni pred \ohtvami pa bodo vodstva krajevnih skupnosti vsem volilcem posredovala še posebno obvestilo oziroma poziv za volitve. .Vrt ta način ne bo nikogar, ki ne bi vedel, kje in kdaj bo volil.
I današnjem Glasilu občanov objavljamo tudi nekatere druge informacije o volitvah, ki so zanimive - in potrebne - -občanom. S tem želimo prispevati k uspešnosti volitev, saj je dobra obveščenost z jasnimi navodili prav gotovo eden izmed glavnih pogojev z^uspeh.
Naš časopis bo izšel spet takoj po volitvah in takrat bomo objavili tudi vse podatke o uspešnosti volitev, imena in priimke izvoljenih po krajevni/i skupnostih in organizacijah združenega dela in obenem s tem tudi predstavili organiziranost delegacij v naši občini.
Štirinajstega marca pa delo okrog volitev še zdaleč ne bo končano, saj bo potrebno opraviti še vse postopke konstituiranja delegacij in izvesti volitve za republiko in federacijo. Potem pa nas vse skupaj čaka še bolj odgovorno delo. Da bodo izvoljene delegacije oziroma delegati tudi delale tako. kot smo že ničkoliko-kral povedali in zapisali.
IZ KMETIJSTVA
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD
MESARIJA IN PREKAJEVALNICA LITIJA
17. novembra preteklega leta so delavci Mesarije in prekajevalnice Litija skromno proslavili 30-letnico delovanja. Iz klavnice v starem delu Litije je po tridesetih letih nastal okoli 50-članski kolektiv, ki danes z mesom in mesnimi izdelki oskrbuje večji del občine, del Ljubljane in Zasavja.
Starejši občani se verjetno še spominjajo skromnih prostorov v središču mesta, kjer se je začel razvoj današnje Mesarije. S trdim delom v slabih delovnih pogojih je kolektiv uspel v letu 1971 zgraditi sodobno klavnico in prostore za predelavo in hlajenje mesa v Smartnem. V celoti je bila investicija zaključena koncem 1980. leta in sicer z izgradnjo prizidka za pripravo poltrajnih izdelkov za gostinske obrate.
Industrijski način proizvodnje je v Mesariji že davno nadomestil za sta relo obrtniško delo. (Foto: GO)
Letno v Smartnem za potrebe občine, Ljubljane in Zasavja pripravijo okoli 640 ton junčjega, 52 ton govejega, 53 ton telečjega mesa. svinjskega mesa in slanine 638 ton, drobovine 79 ton, sušenega mesa 46 ton in klobasnih izdelkov za 169 ton. Okoli 40 r'c proizvodnje prodajo na območju občine, trgovskim delovnim organizacijam 29 r'r, in gostinstvu, predvsem na območje Ljubljane, okoli 31 % celotne proizvodnje. Vsem nam je še v spominu pomanjkanje mesa v Sloveniji pred letom ali dve. Prav po zaslugi Mesarije in prekajevalnice, tega pomanjkanja v Litiji nismo občutili, saj je Litijo mesarija redno oskrbovala.
Čeprav so iz obrtniškega načina že davno prešli na industrijski način proizvodnje, se pri poslovanju in predvsem doseganju dohodka vsako leto srečujejo s precejšnjimi težavami. Ena izmed teh je nabasa živine, ki je vedno ni dovolj. Z območja občine dobijo okoli 65 % govedi, prašičev le okoli 20 %, ostalo klavno živino dobijo iz drugih območij, prašiče večinoma iz drugih republik. Močne težave pri poslovanju jim povzroča razkorak med nabavno ceno živine in prodajno ceno mesa in mesnih izdelkov. Slednja je določena z republiškimi oziroma zveznimi predpisi, vrednost živine pa se ravna po ponudbi in povpraševanju. Pri spremembi razlike med nabavno in prodajno ceno ne pokrijejo vseh stroškov proizvodnje, zato ni mogoče doseči planiranega dohodka, večkrat pa se zgodi, da katero obračunsko trimesečje zaključijo z izgubo.
Mesarija in prekajevalnica je ves čas svojega obstoja čutila veliko potrebo po tesnem sodelovanju s kmetijskimi proizvajalci. Urejeno poslovanje — predvsem ko je šlo za odkup živine, je potekalo prek kmetijskih zadrug, njihova želja je, da se to sodelovanje še okrepi, in sicer na področju prašičereje. Da bi čim več svinjskega mesa pridobili bliže klavnice, se je Mesarija že odločila za vlaganje v prašičjo farmo v Stični. Sovlaganje jim bo letno zagotovilo od 5000 do 6000 kvalitetnih prašičev.
Delavci Mesarije in prekajevalnice se nenehno trudijo, da bi zadovoljili kupce v maloprodajni mreži. Temu bo namenjena vsa skrb tudi v prihodnje. Čestitkam ob njihovem jubileju se v imenu vseh občanov pridružuje tudi naše glasilo, z željo, da bi bile police z mesom v Litiji in širši okolici najmanj tako založene, kot so bile do zdaj. ■ v
v Mesariji izdelujejo tudi okusne hrenovke. (Foto: GO)
Novosti v Zakonu o delovnih razmerjih
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije bosta predvidoma 10. marca letos obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresničevanja zakona o delovnih razmerjih.
Oba zbora republiške skupščine sta že meseca aprila lani obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep, s katerim je odložil sklepanje o predlogu za izdajo tega zakona ter hkrati zadolžil republiški izvršni svet, da pripravi celovito analizo o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih, ki bi pokazala, ali je zakon treba spreminjati in katere naj bi bile te spremembe in dopolnitve. Zbor je tudi poudaril, da je pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakona treba zagotoviti, da bodo delavci v skladu z njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi čimveč vprašanj s področja delovnih razmerij urejali s samoupravnimi splošnimi akti. Pred sprejemom predloga za izdajo zakona je zato treba o urejanju delovnih razmerij zagotoviti široko javno razpravo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na podlagi tega sklepa je bila široka javna razprava v okviru družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in v združenem delu.
Ugotovitve iz javne razprave, povezane z mnenji, stališči in predlogi institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s problematiko delovnih razmerij, so bile podlaga za izdelavo celovite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o delovnih razmerjih, predvsem pa v zvezi:
■ — z urejanjem delovnega časa,
— s prerazporejanjem delavcev,
— z izobraževanjem in pripravništvom,
— z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo,
— z varstvom matere in otroka,
— s prenehanjem delovnega razmerja,
— s pogodbami o delu.
Vsebina in v njej vsebovani predlogi za nadaljnje razreševanje posameznih vprašanj je služila kot podlaga za pripravo predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter za pripravo osnutka zakona.
Poudariti velja, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni zakon o delovnih razmerjih. ;     K L
• PREOBRAZBA DELAVSKE UNIVERZE LITIJA
Odslej Zavod za kulturo in izobraževanje
Ravno v teh dneh poteka preobrazba Delavske univerze v Zavod za izobraževanje in kulturo, ki bo v svoji dejavnosti združeval celotno kulturno dejavnost v občini in je torej res, da se na tem področju dogaja nekaj novega; res pa je tudi, da ima pri nas vsaka novost svojo sivo brado in tako je tudi s to.
Kmalu se bo izteklo že tretje leto intenzivnejše dejavnosti, katere namen je bil pod eno streho združiti poklicno in amatersko kulturno dejavnost; sprejet je bil celo že elaborat o družbeni In ekonomski upravičenosti ustanovitve kulturnega centra, kulturna skupnost je v osnutek finančnega načrta za leto 1980 že vključevala dodatna sredstva za njegovo delovanje, vendar je razprava o občinski resoluciji kmalu pokazala, da je načrt za naše možnosti preveč ambiciozen. Kljub temu ni kazalo vreči puške v koruzo, če že ni pogojev za ustanovitev nove delovne organizacije, pa ni ovir, da ne bi že obstoječe dejavnosti združili v eni sami, ki že deluje. Ugotovili smo, da je največji del kulturnih dejavnosti organiziran v okviru Delavske univerze — tu je matična knjižnica, kinode-javnost in glasbena šola. izven nje pa so bile naslednje dejavnosti: prireditve v dvorani na Stavbah, celotna dejavnost ZKO in kulturne dejavnosti na gradu Bogenšerku. Združitev vseh teh dejavnosti v enotno organizacijo ne bi pomenila večjega širjenja neproizvodnega dela, omogočila pa bi enotno izvajanje v Kulturni skupnosti dogovorjene kulturne politike, njeno celovitost in sistematičnost. Prav gotovo drži misel, ki jo je pred dnevi v osrednjem slovenskem časniku napisal znani kulturni delavec, da stabilizacijska prizadevanja niso posegla tudi na kulturno področje, kot so novinarji zapisali v svoji anketi, marveč zlasti na kulturno področje. Po drugi strani pa je gotovo res. da je združitev obstoječih sil in njihovo enotno usmerjanje prispevek k stabilizaciji, saj to pomeni z enakimi silami doseči boljše rezultate.
Postopek samoupravne preobrazbe Delavske univerze v Zavod za izobraževanje in kulturo je v glavnem že končan, seveda ne gre samo za spremembo imena, ampak predvsem za novo kvaliteto pri delu.
V zavod se kot organizacijska enota vključuje tudi Občinski dokumentacijski center, ki smoga ustanovili s posebnim družbenim dogovorom in ki bo lahko mnogo prispeval k odpravljanju poglavitne slabosti v delovanju delegatskega
( sistema v naši občini, t. j. premajhne informiranosti delovnih ljudi in občanov. Na tem področju zlasti mnogo pričakujemo od delegatskega poročevalca, ki bo že v kratkem pričel izhajati kot posebna priloga Glasila občanov.
Glavne naloge na področju kulturne dejavnosti, ki so se do sedaj opravljale izven zavoda, pa bodo: uveljavitev gradu Bogenšerka ne le kot prvovrstnega spomenika naše kulturne dediščine, ampak tudi kot prizorišča najraznov rst-nejših kulturnih prireditev; organiziranje kulturnih in ostalih prireditev v dvorani na Stavbah ter skrb za nadaljnji razvoj amaterske kulturne dejavnosti.
V okviru zavoda bo kot posebnat>rganizacijska enota še naprej delovala De-lavska univerza, ki bo nadaljevala temeljno dejavnost dosedanje organizacije, to je izvajanje vseh oblik izobraževanja odraslih od izpopolnjevanja strokovne izobrazbe do družbenopolitičnega izobraževanja.
Naloge, ki so jih naložili delavci, s takšno opredelitvijo predmeta poslovanja niso lahke; pri svojem delu se bodo srečevali z vrsto težav, tudi ali pa predvsem finančnih. Uspeh pa bo odvisen ne le od njihove prizadevnosti in zagnanosti, ki jim je ne manjka, temveč predvsem od razumevanja in podpore vseh nas.
B. V.
Zakaj ni bilo delegatskega poročevalca?
V okviru našega časopisa oziroma občinskega informacijsko dokumentacijskega centra bi po načrtu moral že letos pričeti Izhajati delegatski poročevalec, ki bi ga tako kot Glasilo občanov prejemala vsa gospodinjstva brezplačno na dom. V poročevalcu naj bi bila objavljena vsa gradiva, ki jih bodo obravnavale skupščine SIS in občinska skupščina, delegatom pa bi to gradivo služilo namesto ciklostiranega gradiva, ki so ga doslej prejemali po pošti.
Vendar pa prvi delegatski poročevalec ni izšel, ker gradivo za seje skupščin SIS ni bilo pravočasno pripravljeno, da bi ga lahko tudi tiskali. Vzrok je bil v tem. da gradiva /a skupščine SIS niso obravnavali izvršni odbori skupščin, pa tudi vseh podatkov za izdelavo gradiv ni bilo možno v predvidenem času pridobiti. Gradivo za seje zborov občinske skupščine pa je bilo pripravljeno pravočasno, vendar ga nismo posredovali v obliki delegatskega poročevalca, ker je bil obseg gradiva premajhen, da bi bil tisk racionalen.
Upamo, da bo od naslednjih sej skupščin SIS in SO kompletno gradivo pravočasno pripravljeno in da bo delegatski poročevalec vendarle izšel.
Kako v občini izvajamo kmetijsko zakonodajo? Kakšna je politika razvoja kmetijstva v občini in Kmetijski zadrugi Litija?
Samoupravna organiziranost
V Kmetijski zadrugi Litija je glede na sedanji fizični obseg proizvodnih dejavnosti najprimernejša takšna samoupravna organiziranost: enovita delovna organizacija, povezana v SOZD KIT. Prednosti te povezave so v večji socialni varnosti, organizacijskem povezovanju, zunanjetrgovinskih uslugah in drugem.
Združeni kmetje pri Kmetijski zadrugi Litija so s svojo tržno proizvodnjo povezani v dveh reprodukcijskih skupnostih: za mleko v SOZD KIT pri Ljubljanskih mlekarnah; in za meso pri Mesariji Litija. Poračun dohodkovnih odnosov je bil napravljen v skladu z ustvarjenim dohodkom obeh delovnih organizacij. Sredstva, zbrana na ta način, so namenjena regresiranju koruze in močnih krmil, kar naj bi omililo večji padec živinorejske proizvodnje zaradi manjšega pridelka krme v lanskem letu.
Reprodukcijska skupnost za mleko pomembno vpliva na nadaljnji razvoj kmetijstva v zadrugi ne le z dohodkovno povezavo, marveč tudi s svojo razvojno politiko, povezano z razvojnim programom Ljubljanskih mlekarn.
Kadrovska zasedenost v zadrugi je šibka. Potrebovali bi še dva agronoma, ki pa jih glede na sedanji materialni položaj ne morejo zaposliti.
URESNIČEVANJE PLANSKIH NALOG
Po planskih predvidevanjih Splošnega združenja za kmetijstvo SRS je potrebno v občini Litija intenzivirati v letu 1982 1000 ha travniških in 750 ha njivskih površin. Na KZ Litija odpade okoli 700 ha travnikov in 600 ha njiv. Poleg planiranih površin za intenziviranje pripade KZ Litija še okoli 1200 ha njiv, 3000 ha travnikov in 800 ha pašnikov.
Ob predpostavki, da bo obdelovalna mehanizacija zadovoljiva, bodo potrebni naslednji agrotehnični ukrepi:
Arhomeliorizirati 500 ha kmetijskih površin v preteklem obdobju; zagotoviti letno najmanj 2650 ton mineralnih gnojil za njive in trav ni-ke.
Ali bomo uspeli zagotoviti dovolj mesa in mleka? (Foto: GO)
PŠENICA, KORUZA IN KROMPIR
Predv idoma bodo posejali koruzo na 450 ha. za kar bo potrebno zagotoviti 9000kg semenske koruze. Krompir sadijo na področju zadruge na področju 300 ha. za pogodbeno tržno količino 200 ton krompirja pa je treba predelovalcem zagotoviti najprej določeno odkupno ceno in 20.000kg semenskega krompirja. Pšenica je posejana na približno 300 ha. Za področje KZ Litija bo potrebno zagotov iti zamenjavo in dobavo okoli 20.000 kg semenske pšenice.
V RASTLINSKI PROIZVODNJI ZA 40% PREMAJHNI PRIDELKI
Natančnih podatkov o doseženi rastlinski proizvodnji ni. Na področju zadruge bi bilo treba za prehrano živine zagotoviti vsaj 22.000 ion suhih snovi. Večina tega bi bila predelana doma. dodano pa še okoli 15 %. beljakovinskih dodatkov v obliki močnih krmil. Žal pa je bilo teh suhih snovi le 12250 ton, kar je približno 40 r'< premalo. Temu primerna je tudi živinorejska proizvodnja, ki je kljub 10rr letni rasti premajhna najmanj za 40' t. Rezultat bi bil še znatno slabši, če ne bi v zadnjih letih več preusmeritev kmetij svoje proizvodnje povečalo tudi za 200'..
Potreba po večji rastlinski proizvodnji je vidna tudi iz naslednjih podatkov. Na področju KZ Litija je bilo lani registriranih 5600 govedi ter 2900 prašičev. Za njihovo prehrano bi bilo potrebno 19049 ton suhih snovi, letošnje povečanje za 500 glav govedi in 2000 prašičev pa še nadaljnjih 400 ton suhih snovi."
KAKO DO BOLJŠIH REZULTATOV?
Eden od vzrokov za izrazito premajhno rastlinsko proizvodnjo je premajhna poraba umetnih gnojil, neusklajena cenovna razmerja med repromaterialom in prodajno vrednostjo živine in neustrezna kreditna politika.
KZ Litija se bo zato zavzemala za razvojno politiko v občini prek programa Pospeševalne skupnosti, da bi z združenimi sredstvi regresirali predvsem tiste naložbe, ki bodo neposredno pospeševale intenzivnost kmetijske proizvodnje v prvi vrsti bo treba povečati porabo mineralnih gnojil za 12 %, s čimer bi uskladili porabo prehrane živine z doseženimi pridelki. ' Prioritetne naloge zemljiške skupnosti naj bodo: r— večja aktivnost pri dodeljevanju soglasij za status krnela:
— vključevanje slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč v organizirano proizvodnjo:
— sistemsko urejanje zakupa zemljišč po 38. členu zakona o kmetijskih zemljiščih;
— urejanje zemljišč kmetijskega sklada.
Zavzetosti za delo v KZ Litija ne manjka, zato uspehi ki so si jih zadali delavci te delovne organizacije, ne morejo izostati.
V. K.
2. STRAN
OSNUTEK NOVEGA ZAKONA O INVAUDSKO-POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
NOVOSTI IN SPREMEMBE
JAVNA RAZPRAVA DO 31. 1. 1982
TEMELJNE SPREMEMBE
Od 1.— 14. čl. sospremembe, s katerimi usklajujemoZAKONz določbami USTAVE in ZZD in so sistemskega značaja. Novosti se nanašajo na zagotavljanje pravic vsem delavcem v združenem delu, torej tudi združenim kmetom in ostalim kmetovalcem, ki združujejo delo in sredstva.
OSNOVNE PRAVICE
Te pravice so vsebovane že v obstoječem zveznem ZAKONU
Novosti pa so pri določanju upravičencev na pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Predvideva se obvezno zavarovanje vseh delavcev v Z D ne glede na dolžino delovnega časa, doslej so bili zavarovani le tisti, ki so delali najmanj polovico del. časa.
Vnesena je izredna določba o obveznem zavarovanju delavcev v naših OZ D in inozemstvu,
doslej so bili zavarovani kot delavci v delovnem odnosu doma.
Izrecno je navedeno tudi obvezno zavarovanje državljanov SFRJ, ki tu pri tujih delodajalcih delajo,
v sedanjem zakonu o tem ni izrečenih določb.
Obvezno se tudi predvideva zavarovanje naših državljanov, zaposlenih v tujini, ki niso obvezno zavarovani pri tamkajšnjih nosilcih zavarovanja in tistih naših državljanov, ki so obvezno zavarovani pri tujih nosilcih zavarovanja, pa ne morejo pri njih (ali le delno) koristiti pravic do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določenih po novem ZAKONU.
Predlogi navedenih rešitev so v skladu z določbami in intencijami ZAKONA o zaščiti državljanov SFRJ na začasnem delu v tujini.
Glede zavarovanja tujih državljanov se predlaga obvezno zavarovanje, če so na območju SFRJ na delu tujih fizičnih in pravnih oseb.
PRIDOBITEV IN UGOTAVLJANJE PRAVIC:
Glede pogojev za pridobitev pravic na starostno pokojnino se predlagajo pogoji o pokojninskem stažu, kakor doslej: moški 60 let — 4<> del. dobe. ženske 55 let — 35 del. dobe. Posebna novost pa je, kadar se uveljavljajo pravice pri doseženi starosti — moški 65 let — ženske 60 let in pri najmanj 15 letih zavarovalne dobe.
— Novost je v tem, da ni več pogoj gostota zavarovanja 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mes. v zadnjih 10 letih.
Osnutek ZAKONA uveljavlja tudi možnost PREDČASNE upokojitve, vendar to ureja s svojimi predpisi vsaka DPS v SFRJ. Predčasna upokojitev se predvideva:
moški 55 let starosti in 35 let zavar. dobe ob odgovarjajoči zmanjšani pokojnini.
ženske 50 let starosti in 30 let zavar. dobe ob odgovarjajoči zmanjšani pokojnini.
Te pravice so bile regulirane že v dosedanji zakonodaji, vendar to niso uredile vse republike — SRS ne.
Nov osnutek ZAKONA predvideva novost, da se zmanjšanje pokojnine ne zadrži, če je zavarovanec dosegel zahtevano starost — moški 6<) let — ženske 55 let.
— Vendar v dosedanji razpravi možnost PREDČASNE upokojitve n> iobila podpore, s predpostavko, da je CIU naše družbe, da ne bi skrajševali delovne dobe. ampak da bi skrajševali delovni čas in humanizirali delovne pogoje.
Glede povprečnega OD se predvideva, da lahko zavarovanec uporablja tisti OD v katerikolih 10 zaporednih letih, ki so za zavarovanca najugodnejši. Izbor najugodnejših let se ugotavlja po službeni dolžnosti v službah skupnosti
Glede valorizacije OD iz prejšnjih let je novost zakona v tem, da se opravi v letu pred zadnjim letom zaposlitve, kot zadnje leto zaposlitve pa se jemlje koledarsko leto.v katerem je delav ec delal in ustvarjal OD najmanj 6 mesecev. Pomeni, da se s tem uveljavlja razlika med letom zavarovanja in letom dela.
V veljavnem zakonu se OD upoštevajo iz zadnega leta zavarovanja, ne glede katero leto je to:
Primer:
zavarovancu se ugotavlja pokojninska osnova na podlagi OD iz leta 1968—1977, pokojnino pa uveljavlja v letu 1981. Tako bi se OD od I. 1968—1977 izračunali na nivo 1976 leta, kot predzadnjega leta zavarovanja in od tako ugotovljene osnove, bi se odredila višina pokojnine, nato bi se pokojnina preračunavala z ustreznim usklajevanjem pokojnine.
Po osnutku zakona se predlaga, da se upoštevajo OD iz preteklih let tako, da se obračunavajo na predzadnje leto dela — v navedenem primeru iz leta 1980 in se od tako določenega povprečnega OD odredi višina pokojnine.
Kot novost se posebej urejuje možnost za delavca, ki je uveljavil pravico do pokojnine — da se ponovno ugotavlja pokojnina na osnovi udeležbe na dohodku iz minulega dela.
Novost je tudi določba, s katero vsaka DPS s svojim aktom določa najnižji znesek starostne pokojnine.
Glede usklajevanja pokojnin je z osnutkom zakona predvideno, da se pokojnine obvezno usklajujejo v začetku vsakega leta glede na porast (povprečje) OD delavcev zaposlenih na območju republike oz. pokrajine.
NOVOST je v tem, da se obvezna uskladitev pokojnin ureja z Zveznim zakonom na ENOTEN NAClN.
— Dana pa je tudi možnost medletnega usklajevanja na način in v rokih, ki so določeni s samoupravnim aktom republik ali pokrajin v skladu z zakonom.
Predvideva se tudi možnost usklajevanja t. i. starih in novih pokojnin pod pogojem, da se ti primeri in način tega usklajevanja določa s samoupravnim splošnim aktom republik ali pokrajin, družbenim dogovorom in zakonom.
PRAVICE IZ INVALIDNOSTI
Z osnutkom zakona se predlagajo kvalitetne spremembe, katerim so podlaga določbe ZZD
Posebno pomembne so določbe o pojmu invalidnosti, po katerem se ne bi več delovna sposobnost ocenjevala samo na tista dela in naloge, ki jih je zavarovanec opravljal v času nastanka invalidnosti. Sprememba je v tem, da se pri tem upoštevajo vsa tista dela in naloge v OZD, ki odgovarjajo delavčevim strokovnim sposobnostim, pridobljenim z delom v OZD.
Z osnutkom zakona se urejuje tudi definicija pojma zmanjšane delovne sposobnosti,- preostale delovne sposobnosti in izgube delovne sposobnosti.
Določene so tudi pravice invalidov dela glede na preostale delovne sposobnosti.
— pravica na delo v delovnem času, ki odgovarja tej sposobnosti.
— pravica na razporeditev na druga odgovarjajoča dela,
— pravica do odgovarjajoče zaposlitve po prekvalifikaciji in dokva-lifikaciji, če je ta potrebna in pravica do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uporabo teh pravic.
Glede zagotavljanja pravic invalidom dela na podlagi preostale delovne sposobnosti se predlaga kot kvalitetna sprememba, da zavarovanec te pravice uresničuje v OZD. v kateri dela tudi po nastanku invalidnosti.
Te iste pravice invalidu dela zagotavljajo SPIZ le v primerih, če v njegovi OZD ni mogoče zagotoviti ustreznega dela, ali če invalid dela v času uveljavljanja teh pravic ni v delovnem razmerju.
OCENA V SRS, DA JE ROK PREKRATEK ZA IZVEDBO ŠIROKE JAVNE RAZPRAVE, SAJ JE BIL OSNUTEK SPREJET ŠELE 8. 12. 1981
Kar zadeva poškodbe na delu in profesionalne bolezni, osnutek zakona zadrži definicije iz veljavnega zakona s tem. da se pojem »nesreča pri delu« zamenja s pojmom »poškodba na delu«. NOVOST je tudi predlog, da se lista PROFESIONALNIH BOLEZNI določa v SIS na podlagi cen in mišljenja ustreznih strokovnih in znanstvenih organizacij. Prav tako pa se predvideva tudi možnost da DPS s samoupravnim sporazumom določi enotno listo profesionalnih bolezni.
Pri osnovah za pridobitev pravic na invalidsko pokojnino ni sprememb, vendar se pri pogojih za uveljavljanje teh pravic, kadar nastane invalidnost zaradi bolezni ali poškodb izven dela predlaga tako, kakor pri starostni pokojnini opustitev pogoja GOSTOTE STAŽA. Vendar se uveljavljanje pravice na invalidsko pokojninski staž le z 1(3 delovnega časa zahteva dodatni pogoj in to, da je nastala invalidnost v času zavarovanja ali najpozneje v enem letu po prenehanju zavarovanja.
DRUŽINSKA POKOJNINA
Osnutek predvideva nekaj novosti.
Predvsem osnutek zakona razširja krog članov družine, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine in to tudi na druge otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec vzdrževal. Tudi pri družinski pokojnini se opušča pogoj GOSTOTE STAŽA. Glede pogojev ki jih morajo izpol-njevati člani družine, da bi lahko uveljavili pravico do družinske pokojnine, je predlagano, da morajo biti določeni s samoupravnim aktom v skladu z zakonom, sedaj je bilo to določeno z zveznim zakonom.
Pri določanju višine družinske pokojnine se predlaga nova določba, da višina družinske pokojnine ne more biti manjša od 40 °/c povprečnega OD umrlega zavarovanca. Te zaščitne norme v veljavnem zveznem zakonu ni.
DENARNO NADOMESTILO ZA/TELESNE POŠKODBE
V določbah o denarnih nadomestilih za telesno poškodbo se predlaga kot novost, da listo telesnih poškodb DOLOČAJO po ocenah strokovnih in znanstvenih organizacij SPIZ, s tem da lahko tudi s samoupravnim sporazumom določijo enotno listo telesnih poškodb.
V osnutku zakona se predlaga, da se za telesno poškodbo, dobljeno pri nesreči pri delu ali za profesionalno bolezen, zagotavlja denarno nadomestilo pod ugodnejšimi pogoji glede 9c poškodbe, kakor takrat, kadar je telesna poškodba posledica bolezni ali poškodbe izven dela. kakor je to urejeno v sedanjem zakonu.
PRIDOBITEV IN UVELJAVLJANJE PRAVIC BORCEV NOV:
V osnutku zakona se predvideva sledeče spremembe:
Pri pogojih za pridobitev pravic do starostne pokojnine se črta GOSTOTA STAŽA.
Ce je za zavarovanca ugodnejše, se posebna doba ne šteje v dvojnem trajanju ali vračunavanje teh obdobij v enojnem trajanju v postopku za uveljavitev pravic na starostno pokojnino. O tem odloči borec NOV. sam.
Določitev pokojnine od mesečnega povprečja OD, katerega je dosegel v katerikolih zaporednih petih letih zavarovanja, ki so zanj najugodnejše.
Po sedanjem veljavnem zakonu je osnova za določitev pokojninske osnove povprečni OD dosežen v zadnjih petih letih pred uveljavljanjem pravice na pokojnino.
Pri določanju višine invalidske pokojnine se predlaga za minimalni staž 15 let. Ta pokojnina po osnutku zakona znaša 55^ od povpreč. OD. Sedaj znaša 47.5 %.
POKOJNINSKI STAŽ
Z osnutkom zakona se določa vprašanje računanja v staž čas od 1. 1. 1973 na staž dosežen do tega časa predpisi, ki so to urejali do 31. 12. 1972. leta in se pogoji ne menjajo.
Za staž zavarovanja po 1. 1. 1973 predlagajo naslednje spremembe:
V staž zavarovanja v delovnem odnosu se računa tudi skrajšan delovni čas, toda brez pogoja, da je trajal najmanj polovico delovnega časa — torej tudi krajši.
Predlaga se, da se razširi krog oseb, katerim se v staž zavarovanja računa tudi čas, prebit na profesionalni rehabilitaciji, prekvalifikaciji in dokvalifikaciji, in osebe, ki so obolele za PARAPI.EGIJO, CEREBRALNO in OTROŠKO PARALIZO.
V staž zavarovanja zavarovancev se računa tudi čas, prebit v svojstvu ZAVAROVANCA kmeta, kar pomeni tudi v svojstvu zavarovanca kot ZDRUŽENEGA kmeta in v svojstvu zavarovanca kot individualnega kmeta, z ozirom na to. če gre v teh primerih za OBVEZNO ALI PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE.
Glede staža zavarovanja, ki se računa s povečanim trajanjem (beneficiran staž) osnutek zakona nima nič določbe, kakšne imajo sedanji, o osnovah in kriterijih za določanje del in nalog, na katerih se zavarovalni staž računa s povečanim trajanjem, to prepušča urediti DPS (R, SAP) da vse to urejajo s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom.
Kot novost se predlaga tudi dokončanje del in nalog, na katerih se staž zavarovanja s povečanim trajanjem PODVRŽE REVIZIJI, ki jo opravijo skupnosti na način in po postopku, kakor so to določile za določanje teh del in nalog
Predlaga se, da se tudi krog oseb, ki se jim staž zavarovanja poveča zaradi težkih bolezni oz. težjih poškodb razširi tudi na osebe, ki so zbolele za PARAPLEGIJO. CEREBRALNO in OTROŠKO PARALIZO.
UVELJAVLJANJE IN KORIŠČENJE PRAVIC
V osnutku zakona je, da zavarovanec uveljavlja pravico iz pokoj, in inval. zavarovanja v DPS, kjer je bil delavec nazadnje zavarovan.
Kot novost pa se predlaga možnost, da lahko delavec na lastno zahtevo pravice iz pok. in inv. zavarovanja uveljavlja v tisti DPS. v kateri je dosegel pretežni del staža zavarovanja.
Prav tako se alternativno predlaga, da se vgradi v zvezni zakon rešitev, po kateri zavarovanec, ki je bil zavarovan na osnovi dela v drugi državi, s katero je bil sklenjen meddržavni dogovor, lahko zahteva, da se mu pravice iz PIZ določijo samo po določbah našega zakona.
V medsebojnih odnosih skupnosti, odnosno obveznosli nadomeščanja sorazmernega dela pokojnine v slučajih, če je delavec dosegel pokojninski staž na področju dveh ali več DPS. se predlaga osnovna rešitev, kakor je to določeno v sedaj veljavnem zakonu
Kot alternativa pa se predlaga, da se obveznost nadomestila za sora-zmerni del pokojnine uveljavlja samo za pokojninski staž, dosežen po 31. 12 198:. leta.
V istem smislu so tudi alternative za pokojnine, ki bodo dosežene do dneva uveljavitve tega zakona.
Alternativa I., po kateri bi se določbe o nadomestilu dela pokojnine nanašale tudi na pokojnino, dosežene do dneva uveljavitve tega zakona, če s samoupravnim sporazumom ni drugače urejeno in
Alternativa II, po kateri se ta določila ne bi nanašala na pokojnine uveljavljene do dneva uveljavitve tega zakona.
PREHODNE DOLOČBE
V prehodnih in zaključnih določbah se predlagajo rešitve, pomembne za uporabo zakona na zatečene uživalce pravic Pl/. in na primere, ki so nastali pred uveljavitvijo zakona, in na druga vprašanja za začetek uporabe in veljavnosti tega zakona. ^ p
Kaj bo v stari občini?
Stara občinska zgradba na Parmovi ulici v Litiji bo kljub starosti še vnaprej uporabna za dejavnost raznih organizacij
Pretežni del prostorov v zgradbi bo zasedel občinski štab teritorialne obrambe, ki v sedanjih prostorih v gasilskem domu nima pravih pogojev za delo. Prostore v zgornjem nadstropju bo dobil tudi občinski center za socialno delo, spodnje pro-
store pa bo zasedla Delavska univerza Litija s knjižnico in Občinski informacijsko-dokumentacijski center. V pritličju bo del sob pridobila krajevna skupnost Litija—levi breg, ki bo tako končno prišla do svojih delovnih prostorov.
SEM TER TJA S KAMERO
Občinska uprava ni več raztresena po različnih krajih v Litiji
Z letošnjim letom se je občinska uprava preselila v novo poslovno stanovanjsko zgradbo na Jerebovi ulici. Delavci uprave imajo odslej veliko boljše delovne pogoje, občani pa lažje opravijo razne zadeve.
Občinska uprava je dolgo gostovala v raznih zgradbah v Litiji. Uprava inšpekcijskih služb v TVD Partizan (1), Geodetska uprava v prostorih SAP-Viatorj» na Ljubljanski cesti (2), Oddelek za notranje zadeve v Lajovčevi hiši v Podkraju (3), c' miina uprave pa je bila v eni najstarejših hiš pod nadvozom (4). (Foto: GO)
S
1
Z OBISKA
VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE
I.
Piše: Ivan Godec
KONGRES UPANJA
Delo italijanskih sindikalnih organizacij sem doslej poznal le površno. Naša sredstva obveščanja so dovolj angažirana na področju zunanje politike Jugoslavije in seznanjanja občanov o dogajanju po svetu, a o delu sindikalnih organizacij poročajo le občasno. Delo sindikalnih organizacij, še posebej v zahodnih kapitalističnih deželah, pa v veliki meri karakteristično predstavlja probleme ljudi v teh deželah. Do te ugotovitve sem se dokopal tudi na kongresu CISL (Confederazione italiana sin-dacati lav oratori) v italijanski pokrajini Veneto (Inione sinda-cate regionale Veneto). Na tem regionalnem kongresu konfederacije italijanskih delavskih sindikatov sem sodeloval v imenu Zveze sindikatov Slovenije. Kongres je trajal štiri dni v času od 16. do 19. septembra 1981.
Presenetljiv prvi vtis
Kongresi sindikatov v Italiji niso podobni uradnim sestankom pri nas. Pri njih gre za romansko zgovorno in sproščeno srečanje delegatov. Izrečenih je mnogo besed. Čas ni posebno pomemben dejavnik. Najbolj konkretno smo to občutili, ko smo do minute natančno prispeli v hotel Aleksander v letoviškem kraju Abano Terme. Nič ni kazalo, da se bo kongres začel tisti dan. BiH smo prvi med udeleženci. Za trenutek smo celo pomislili, da smo prišli narobe. A ni šlo za to! Na vabilih je res pisalo, da ho začetek ob 9. uri Tega pa nihče ne jemlje resno. V resnici so začeli s poldrugo uro zamude. Takoj po formalnostih na začetku je prebral uvodni referat Luigi Viviani, njihov generalni sekretar. Izredno obsežnemu referatu, katerega branje je trajalo dve uri in pol, so delegati sledili z veliko pozornostjo. Kasnejša dvodnevna razprava je potrdila, da je bilo poročilo sekretariata v pripravah na kongres dovolj usklajevano in je zato dobilo polno podoporo delegatov kongresa.
cisl - veneto 3°congresso regionale
ridare speranza al cambiamento
costruire ,nel territono la solidarieta e la partecipazione dei lavoratori
Delo italijanskih sindikatov so spremljali tudi zanimivi plakati.
Vsebina uvodnega poročila in razprave
Kot je običajno za kongresne referate sindikatov ali političnih organizacij, je tudi to poročilo obsegalo oceno sedanje situacije, predloge za nadaljnje delo in predloge za spremembe v organizacijski shemi tega sindikata. Trde besede so padle v tistih delih referata, kjer je bilo govora o oceni gospodarskih in družbenih razmer v Italiji in mednarodnem položaju. O ekonomskem položaju je bilo rečeno, da je zelo zapleten in resen. Upadanje prodaje povzroča resne padce v proizvodnji in močno povečuje brezposelnost. Vse to jemlje upanje delavcem na boljše čase in povečuje malodušnost ter pasivizacijo. Zato je namen kongresa tudi v tem, da vrne upanje v spremembe na boljše; poudarja tudi solidarnost in večje sodelovanje delavcev pri razreševanju ekonomskih problemov. Ni bilo mnogo govora o številčnih podatkih gospodarskih gibanj, a ocena sedanjih razmer je bila zelo negativna. V mnogočem je bila izpostavljena odgovornost političnih strank. Najbolj kritične besede so bile seveda izrečene na rovaš Komunistične partije Italije. Čeprav ni bilo izrečeno dobesedno, pa se je vendar dalo razumeti, da morajo sindikati prevzeti več odgovornosti v političnem sistemu. Zato morajo delavci prevzeti tudi več odgovornosti za rezultate dela. Bilo je mnogo govora o zaščiti pravic delavcev, a ob tem jasno povedano, da je treba za ohranitev pravic tudi več in bolje delati.
V zvezi z mednarodnimi odnosi je kongres predvsem poudarjal potrebo po sodelovanju med blokoma. Izrecno je bilo rečeno »da ne predlagajo Italiji tretje poti«. Zelo negativno je bila ocenjena Reaga-nova ameriška politika, s katero se ne strinjajo. Menijo, da bi morale razvite države v svetu več sredstev nameniti za dežele v razvoju. Pozivajo k sporazumevanju vzhod—zahod in sever—jug.
Večkrat je bilo tako v referatu kot v razpravi na kongresu omenjeno samoupravljanje kot ena od možnih alternativ za razreševanje problemov v italijanski družbi. Nekaj izkušenj imajo v posebnih oblikah kooperacij v nekaterih podjetjih. Ko govore o samoupravljanju, takrat italijanski sindikati seveda ne mislijo na razredno vsebino tega vprašanja. Pod besedo »samoupravljanje« mislijo predvsem povečan delež delavcev pri vplivu na odločanje. Se posebej ĆISL je zagovornik obstoječega družbenega reda. Ni za nikakršno revolucijo. Je pa za spremembe. Imel sem občutek, da niso uspeli dovolj jasno opredeliti določnih smeri akcije sindikata za prihodnje. V referatu je bilo rečeno, da kongres ne sme postati enciklopedija sklepov, ampak dogovor za akcijo. Zal nisem mogel povsem natančno ugotoviti, kaj konkretnega predlagajo v ta namen. Škoda tudi, da na kongresu nismo ostali povsem do konca, ko so sprejemali sklepe.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
KJE BODO VOLIŠČA
I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (levi breg)
1. Volišče Graška cesta št. 64, pri Kovač Jožetu: Graška cesta, To-pilniška. Ulica 25. maja, Na gričku, Marokova, Zg. Log
2. Volišče Osnovna šola Litija, Bevkova 1:C. Dušana K vedra. Prvomajska, C. Zasavskega bataljona, Vegova, Predilniška, Prisojna, Grumova ulica in Praprošče, Badjurova, Kidričeva, Bevkova in Gub-čeva ulica
3. Volišče Delavska univerza Litija, Parmova št. 4: Trg na Stavbah, Ponoviška, Parmova, Cankarjeva in Ljubljanska cesta
KDAJ BODO VOLITVE?
delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, obrtniki in zaposleni pri njih ter kmetje kooperanti bodo volili svoje delegacije za zbor združenega dela in skupščine SIS v četrtek, 11. marca (dve skrinjici)
splošne volitve za vse občane, ki imajo volilno pravico, pa bodo v nedeljo, 14. marca. Glasovanje pa bo za člane delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, člane delegacij za skupščine SIS in izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine (tri skrinjice)
II. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (desni breg)
4. Volišče AMD Litija: Podšentjur, Veliki vrh in Širmanski hrib
5. Volišče Trg svobode 1 (bivša Zavarovalna skupnost Triglav):
Valvazorjev trg. Trg svobode, Podkraj, Vrvarska, Rudarska, Jerebova in Levstikova ulica
6. Volišče Zdravstveni dom Litija, Partizanska pot 2: Sitarjevška, Šmarska, Pokopališka pot in Frtica
7. Volišče Osnovna šola Litija, C. komandanta Staneta št. 2: C. komandanta Staneta, Maistrova, Ul. Luke Svetca, Brodarska, Ul. Mire Pregljeve, Ulica solidarnosti in Ulica Milana Boriška
8. Volišče Cestna uprava Litija, Grbinska c: Grbinska cesta. Partizanska pot in Ježa
KATERE DELEGACIJE IN DELEGATE BOMO VOLILI?
Občani bodo 14. marca na svojih voliščih glasovali za:
1. člane delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine
2. člane delegacije za skupščine samoupravnih skupnosti
3. izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine
III. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ
9. Volišče Gasilski dom Spodnji Hotič: Spodnji Hotič in Konj
10. Volišče Osnovna šola Zgornji Hotič: Zgornji Hotič. Bitiče. Zapodje in Jesenje
IV. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE
11. Volišče Osnovna šola Ribče: Ribče in Vernek
V. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
12. Volišče sejna soba v Zadružnem domu Jevnica: Jevnica, Kre-sniške Poljane in Golišče
ODPRTE IN ZAPRTE KANDIDATNE LISTE
Odprte kandidatne liste so tiste, pri katerih je na glasovnicah več kandidatov, kot pa je treba izvoliti članov delegacije. Volilci bodo te glasovnice izpolnjevali tako, da bodo obkrožali številke pred kandidati, in sicer toliko številk, kolikor je treba izvoliti delegatov.
Zaprte kandidatne liste pa so tiste, pri katerih je na glasovnicah toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti članov delegacije. Volilci bodo te glasovnice izpolnjevali tako. da bodo na kandidatni listi obkrožali besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je možno posamezne kandidate tudi črtati.
VI. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
13. Volišče Osnovna šola Kresnice: Kresnice
14. Volišče Kresniški vrh pri Jančarju: Kresniški vrh
VII. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
15. Volišče Zadružni dom Sava: Sava, Leše in Spodnji Log
16. Volišče grad Ponoviče: Ponoviče
VIII. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
17. Volišče osnovna šola Polšnik: Polšnik, Preveg, Stranski vrh. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Borovak, Zglavnica, Renke
18. Volišče osnovna šola Mamolj: Mamolj in Dolgo brdo
19. Volišče osnovna šola Konjšica: Konjšica in Ravne
IX. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANIŠKA DOLINA
20. Volišče Gasilski dom Breg: Breg in Tenetiše
21. Volišče Gasilski dom Zg. Jablanka: Gradišče, Gradiške Laze, Sp. Jablanica, Zg. Jablanica. Jablaniški potok, Jablaniške Laze, Sel-šek, Cerovica in Bukovica
V tistih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer
je
MANJ KOT 30 ZAPOSLENIH
ne bodo dne 11. marca volili delegatov in delegacij, ampak predstavljajo delegacije vsi zaposleni.
X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
22. Volišče Osnovna šola Šmartno: Šmartno in del Male Kostrev-nice do št. 14
23. Volišče Otroški vrtec Ustje: Ustje
24. Volišče Gasilski dom Zavrstnik: Zavrstnik
XI. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE
25. Volišče Osnovna šola Štangarske Poljane: Štangarske Poljane. Volčja jama, Dragovško, Ščit in Jastrebnik
26. Volišče Reka-Gozd. Pri Slapničar Alojzu: Reka-Gozd
XII. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA
27. Volišče prosvetni dom Velika Štanga: Velika Štanga, Mala Šlanga, Koške Poljane in Račica
XIII. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
28. Volišče Dom Tišje, Čmi potok: Črni potok, Podroje, Vinlarje-vec in Riharjevec
29. Volišče Osnovna šola Javorje: Javorje. Leskovica in Vrata
Občinska konferenca SZDL Litija POZIVA VSE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA,
da na dan volitev, 11. in 14. marca, omejijo službena potovanja in terensko delo svojih delavcev in 5 tem omogočijo lažjo izvedbo volitev.
Obenem pa
POZIVAMO VSE OBČANE,
da svoje obveznosti uredijo tako, da bodo lahko 14. marca glasovali na svojih voliščih.
XIV. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVN1CA
30. Volišče Zadružni dom Velika Kostrevnica: Velika Kostrevni-ca, Mala Kostrevnica, del od hiše št. 14 dalje. Dvor, Lupinica, Ra-zbure in Višnji grm
31. \ olišle Liberga, pri Fortuna Jožetu: Liberga. Jelša in Preska nad Kostrevnico
ČAS GLASOVANJA
Glasovanje na dan volitev traja najmanj 12 ur, in sicer praviloma od 7. ure do 19 ure. Volilni odbor pa lahko v sporazumu z volilno komisijo, ki ga je imenovala, določi, da traja glasovanje najmanj 1- ur tudi v drugem času, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje volilcem, ki imajo različen delovni čas. Vendar se glasovanje ne more pričeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 23. uri
XV. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
32. Volišče Osnovna šola Vače: Vače. Slivna, Mala sela, Kandrše — del, Klenik, Laze, Potok, Vovše. Široka set. Podbukovje. Cirkuse. Boltija in Riiše
XVI. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
33. Volišče Osnovna šola Gradišče: Gradišče, Poljane.Kamni vrh, Zagrič, Sevno, Primskovo, Doljni in Gornji vrh, Vinji vrh, Jezni vrh. Obla gorica. Stara gora. Mišji dol, Mihelca, Ješče in Mulhe
34. Volišče Sobrače, pri Fajdiga Ignacu: Sobrače. Pusti javor. Selo Sobrače. Vrh pri Sobračah, Rađanja vas
KDO BO IZVOLJEN?
Pri odprtih kandidatnih listah so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov, pri čemer mora vsak izvoljeni kandidat dobiti najmanj eno tretjino glasov.
Pri zaprtih listah so izvoljeni listi kandidati, ki dobijo večino glasov Na glasovnici je posamezen kandidat na zaprti listi torej izvoljen, če sla na glasovnici obkroženi besedi GLASUJEM /A in da njegovo ime ni prečrtano.
XVII. KRAJEVNA SKUPNOST DOLE PRI LITIJ!
35. Volišče krajevni urad Dole: Dole pri Litiji, Kal, Prevole, Suh;i-dole in Zavrh
36. Volišče osnovna šola Gradišče 2 a: Gradišče. Ježevec in Prc-lesje
37. Volišče Dobovica št. 3. pri Povše Jožetu: Dobovica. Radgonca in Zagozd
38. Volišče Kostanjevica št, 3, pri T ratar Stanislava: Kostanjev ica
39. Volišče Ravne št. 9, pri Povše Vinku: Ravne nad Šentrupertom in Strmec
GLASOVNICE
1. Glasovnice za izvolitev članov delegacij za zbor krajevnih skupnosti (v kS) oziroma za zbor združenega dela (v O/ O) občinske skupščine bodo sestavljene tako. da se bo glasovalo za vsakega kandidata posebej, in sicer tako. da bo treba obkrožiti številko pred kandidaiom. za katerega bo volilec glasoval.
2. Glasovnice za člane delegacij za skupščine SIS bodo izdelane v več delih, kar zavisi od števila delegacij v posamezni KS oz O/D. Delegacije za posamezne SIS bodo napisane na posameznih delih glasovnice, glasovati pa bo treba za vsako delegacijo oziroma delegate posebej.
3. Glasovnice za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine bodo enoine za vse krajevne skupnosti. Glasovalo pa se bo za celo listo kandidatov, pri čemer bo možno posamezne kandidaie tudi črtati.
40. Volišče Velika goba št. 6, pri Grčar Jožetu: Velika Goba, Mala Goba, Ljubež v Lazih, Čeplje. Preženjske njive
41. Volišče Sp. Jelenje št. 9, pri Centa Ivanu: Sp. Jelenje. Gornje Jelenje
42. Volišče Selce št. 4, pri Tekavec Stanislavu: Selce. Slavina, Hude Ravne
XVIII. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
43. Volišče Brezovo št. 6, pri Višnikar Angeli: Brezovo
44. Volišče Vodice št. 14, pri Kastelic Darku: Vodice
45. Volišče osnovna šola Gabrovka: Gabrovka, Klarec in Moravska gora
46. Volišče Tihaboj št. 29. pri Baje Antonu: Tihaboj, Brglez, Lu-kovec in Pečice
47. Volišče Tlaka št. 2, pri Kozlevčar Antonu: Tlaka, Brezje pri Kumpoljah in Gornje Ravne
OBVESTILA
Vodstva krajevnih skupnosti in krajevne družbenopolitične organizacije bodo vsakemu volilcu na dom posredovale obvestila za volitve s podatki o volišču, kjer bo posamezen volilec glasoval.
48. Volišče Moravče št. 14, pri Božič Mariji: Moravče, Hohovica in Podpeč pod skalo
49. Volišče Gabrska gora št. 9, pri Martinčič Ignacu: Gabrska gora
50. Volišče Čateška gora št. 1, pri Potrbin Mariji: Ča teška gora. Križišče in Okrog
51. Volišče Gobnik št. 20, pri Babšek Ani: Gobnik
52. Volišče Kamni vrh št. 14, pri Martinčič Alojzu: Kamni vrh in Laze
53. Volišče Nova gora št. 14, pri Zore Mirku: Nova gora
54. Volišče Gasilski dom Javorje: Javorje
n.
PROTISLOVJA NEENAKOMERNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OBČIN
Piše Marjan Kokalj I
Pod gornjim naslovom je bila zastavljena raziskovalna naloga; ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije, izvajal pa Raziskovalni inštitut fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Iz doslej objavljenih izsledkov povzemamo nekatere osnove in kritične protislovne situacije v razvoju slovenskih občin, katerih spoznanja naj bi pozitivno vplivala na odločitve pri snovanju novih poti razvoja tudi v naši občini.
PRISELJEVANJE IN ODSELJEVANJE
V manj razvitih občinah prevladuje odseljevanje prebivalstva od značilnih pokazateljev relativno nizke stopnje razvitosti. Prebivalci se odseljujejo in zaposlujejo v občinah, kjer je višja življenjska raven. Odhajajo predvsem delovno sposobni in dinamični delavci, kar povzroča stagnacijo v procesu razvojnih prizadevanj. Velika dinamika priseljevanja v večja industrijska središča pa zmanjšuje dinamiko družbenoekonomskega razvoja občine, kar se odraža v prezasedenosti vrtcev, šol, zdravstvenih institucij in drugod.
ZBIRANJE LASTNIH SREDSTEV KOT POGOJ
ZA SOLIDARNOSTNO POMOČ
Solidarnostna pomoč republike manj razvitim občinam za področja izobraževanja, zdravstva, kulture, socialnega varstva in drugih dejavnosti zagotavlja ljudem določeno socialno varnost. S tem so se razlike med razvitimi in nerazvitimi občinami v precejšnji meri zmanjšale. Žal pa tudi na tem področju prihaja do protislovnih situacij. Da bi nerazvite občine zadostile pogojem za pridobitev sredstev od republike — le-te pristajajo na nesorazmerno visoko lastno obremenitev. To se kaže predvsem v visokih samoprispevnih stopnjah, ki so v razvitejših občinah nižje. Razlike so občutne.
Občani v manj razvitih občinah kažejo težnjo, da se izognejo visokim obremenitvam, s tem da se preselijo ali pa le formalno registrirajo svoje bivališče v sosednji razvitejši občini, kjer so nižje prispevne stopnje.
Po ukinitvi zakona o pospeševanju manj razvitih območij ter sprejemu dogovora o skladnejšem regionalnem razvoju so manj razvite občine pričakovale konkretnejše pobude bolj razvitih občin, ki bi pomagale reševati njihovo razvojno problematiko. Proti pričakovanjem pa se je izkazalo, da je ta pomoč usahnila in da je razvoj manj razvitih občin prepuščen v pretežni meri lastnim prizadevanjem.
PROGRAM RAZVOJA MANJ RAZVITIH
IN BOJAZEN PRED OSAMOSVAJANJEM
Delovne organizacije v velikih industrijskih središčih imajo strokovne kadre, ki lahko samostojno pripravijo potrebno dokumentacijo za uresničevanje svojih razvojnih ciljev. V pomembnih institucijah, ki razporejajo finančna sredstva pa imajo tudi svoje predstavnike, kar pomeni določeno prednost.
V manj razvitih občinah pa nimajo ustreznih strokovnih kadrov, ki bi lahko samostojno zasnovali nove programe razvoja, temveč se morajo že v začetku obračati za pomoč na raziskovalne, finančne, strokovne, politične in druge institucije.
Iz prakse pa je znano, da so zastavljene programe razvoja realizirale predvsem tiste občine, ki so si uspele zagotoviti ambiciozne razvojne programe in mobilizirale ljudi tako znotraj posamezne občine, kakor tudi posameznikov, ki so delovali v osrednjih institucijah zunaj nje.
Dislocirani proizvodni obrati, ki so se razvili na manj razvitih območjih ob pomoči večjih de-
lovnih organizacij, imajo običajno le podrejeno izvajalsko funkcijo. Taka zasnova pa izhaja iz bojazni delovne organizacije, da bi izgubila vložena materialna sredstva, če bi se dislocirani obrat osamosvojil.
Brez dvoma pa delavci v dislociranih obratih težijo k temu, da bi se rešili povsem podrejene izvajalske vloge. Ko prično delavci v okviru svojega obrata formirati tudi razne strokovne službe, lahko to razlagamo kot odraz težnje za odcepitev od delovne organizacije, ki ji formalno pripadajo.
DINAMIKA RAZVOJA
IN IZKUŠNJE PRETEKLOSTI
Neenakomerna razvitost občin in krajev je vsekakor povezana z značilnostmi razvoja v preteklosti. V krajih, kjer je bila že v preteklosti močno razvita obrtna dejavnost, lahko ugotavljamo nagel vzpon industrijskega razvoja. Tu so že bili vzgojeni strokovni kadri, ki so tvorili osnovo bodočega industrijskega razvoja.
Za uspešen industrijski razvoj pa ne zadostujejo le izkušnje iz preteklosti. Iz razvitih območij je potrebno prenesti sodobne tehnološke postopke in organizacijske oblike teh pritegniti ustrezne strokovne kadre, ki bodo nivo poslovanja postavili na višjo raven. Razvoj, ki teče na vsakem področju naprej, pa nujno terja postopno opuščanje tradicionalnih oblik dela, ki morajo izhajati iz najnovejših dosežkov znanstvenega in tehnološkega razvoja doma in v svetu.
EKOLOŠKO NEČISTA INDUSTRIJA KOT »POMOČ« MANJ RAZVITIM
V industrijsko razvitih, urbaniziranih območjih predstavlja ekologija vedno bolj odločujoč argument za omejevanje nadaljnjegospodarske rasti. V preteklosti industrijske delovne organizacije niso nosile kake posebne odgovornosti zaradi negativnih posledic svoje dejavnosti v okolju.
Dandanes pa se pojavljajo vse strožji kriteriji, ki omejujejo lokacijo ekološko nečiste industrije in zahtevajo izvajanje ukrepov za varstvo okolja.
V praksi prevladuje težnja industrijsko razvitih občin, da ekološko nečisto industrijo v obliki »pomoči« prenesejo v manj razvita območja. S tem v bistvu rešujejo lastni ekološki problem, istočasno pa si pridobijo tudi ugodnosti (npr. kredite), ker so nudili pomoč manj razvitim.
Po eni strani tudi taka nečista industrija predstavlja za nerazvite korak naprej v razvoju. Kaj kmalu pa se znajdejo v situaciji, ko morajo ekonomiko usklajevati z ekologijo.
Problematika selitve ekološko nečiste industrije v manj razvite občine pa predstavlja tudi eno od protislovij v razvoju slovenskih občin.
ZAKLJUČEK
Prenekatero od protislovnih situacij v procesu razvoja slovenskih občin, s katerimi smo se seznanili v tem sestavku lahko primerjamo ali pa celo enačimo z okoliščinami, ki so se v večji ali manjši meri pojavljale tudi v procesu gospodarskega razvoja naše občine. Spoznanja o vzrokih protislovnih situacij pa naj bi nam bila v pomoč pri nadaljnjih razvojnih akcijah našega gospodarstva.
Razvoj bi moral temeljiti predvsem na dognanih ekonomskih in tehničnih zakonitostih v skladu z načrtovanimi družbenimi potrebami.
Brez dvoma pa bo združevanje dela in sredstev v širšem slovenskem prostoru potekalo brez izrazitih protislovnih situacij, če bodo poleg lokalnih interesov dosledno spoštovana tudi načela ustavne ureditve ter zakon o združenem delu.
KONEC.
KAKO KAŽE VREME?
Iz matičnega urada
IZJEMNO SUH JANUAR
Poštene moče letošnji januar zares ni imel. Ne deževne ne snežene. Dež je padal samo na novega leta dan (!!!), nato pa je med 9. in 12. sem ter tja malo snežilo, toda ne toliko, da bi sneg pobelil travnike in polja tudi v naših krajih.
Ves lani zapadli sneg je pobrala novoletna otoplitev, nato pa je vse do konca šolskih počitnic (15. 2. 1982) prevladovalo suho vreme. Ravno 15. februarja pa je pri nas spet zapadla omembe vredna količina snega, vendar se mladež zaradi pri-čctka pouka ni mogla več privoščiti brezskrbnega smučanja in sankanja. Kakšna smola!
Sicer pa je bila najvišja januarska temperatura kar 14 ;C (31. 1.), najnižja pa 8., 16. in 17. januarja—7°C. Sicer pa je bil začetek in konec januarja zelo topel, med 7. in 27. januarjem pa so se jutranje temeperature sukale med —7 "C in 0°C, najvišje dnevne temperature pa okrog U "C.
Sicer pa je bilo 14 dni sončnih ali delno sončnih, l()-krat je bilo ves dan oblačno, med 16. in 21. januarjem pa je bila v Litiji tudi gosta megla.
KAJ PRAVI MAREC (SUŠEČ)?
Sušeč je čas, ko moč sonca naglo preganja temo in mraz. Zima se poslavlja in prihaja pomlad. Prične se prvo spomladansko delo v vinogradih, sadovnjakih, na vrtovih, travnikih in njivah. Iz dolgoletnih izkušenj prednikov in iz svojih, kmetovalec ve, da bo njegova pridnost poplačana z obilno letino, če bo v tem času dobro prijel za delo. Prav tako pa se zaveda, da je prišel čas, ko vreme s svojimi naravnimi silami lahko uniči še tako marljivo opravljeno delo ali pa ga nagradi z bogato letino. Zato so v tem obdobju pogosti koledarski reki, ki se nanašajo na slano, meglo in nevihte. Vsak od teh pojavov po svoje vpliva na letino. -
KOLEDARSKI REKI ZA POMLAD
Človekova pomlad pride le enkrat. Če spomladi grmi. se zima ponovi. 1'omladi in mladosti so skupne lastnosti. En cvet še ne naredi pomladi. Spomladanski sneg je beraški gnoj. Kdor spomladi ne seje, jeseni ne bo žel. Spomladi upa še star kol, da bo ozelenel.
v.
PONATIS
Ker so vse pregledne karte litijske občine že pošle, litijska Geodetska uprava pripravlja ponatis karte. Zaradi izredno velikega zanimanja občanov in organizacij za karto pa pozivamo vse zainteresirane posameznike
in organizacije, da spor oče morebitne pripombe in predloge pred ponatisom.
Vse pripombe in predloge za ponatis pregledne karte občine lahko posredujejo posamezniki in organizacije pismeno na Geodetsko upravo Skupščine občine Litija do 10. 3. 1982.
Finančno poročilo za Glasilo občanov za leto 1981
I. DOHODKI
1. Dotacija Skupščine občine Litija
2. Dotacija Samoupr. interes, skupnosti
3. Lastni dohodki
din
547.000.00 60.000.00 169.027.50
Skupaj dohodki II. IZDATKI:
1. Tisk Glasila občanov
2. PTT — dostava
3. Avtorski honorarji s prispevki
4. Kilometrina
5. Materialni stroški
776.030,50
din
424.403.10 48.960.00
101.656.50 13.305.00 16.585.75
Skupaj i/datki Saldo 31. 12. 1981
604.910,35 171.120.15
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
PONOVNO OBVEŠČATA UPOKOJENCE
KI ŠE NIMAJO REŠENIH STANOVANJSKIH VPRAŠANJ. DA ŠE LAHKO ZAPROSIJO ZA STANOVANJA. V LETU 1983 BODO NAMREČ NAMENSKO ZA UPOKOJENCE DOGRAJENA NASLEDNJA STANOVANJA:
ENO ENOSOBNO STANOVANJE IN DVE DVOSOBNI STANOVANJI.
ZADNJI ROK ZA ODDAJO VLOG JE 31. 3. 1982. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO INTERESENTI DOBE PRI STROKOVNI SLUŽBI STANOVANJSKE SKUPNOSTI, JEREBOVA 6, ALI PO TELEFONU 881 — 004.
Poroke, rojstva, smrti.
V občini Litija se je meseca januarja rodilo 17 otrok, 10 deklic in 7 dečkov.
Na Bogenšperku se je poročilo 8 parov, 3 pari iz naše občine.
Poročili so se:
Okorn Jože, voznik iz Velike Račne in Praznik Ljubica, gospodinja iz Bratnce
Mitar Leon Marjan iz Ljubljane in Trunkelj Frančiška iz Ljubljane
Marn Tonček, strojnik iz Šmarja Sap in Šlajpah Darinka, vzgojiteljica iz Šmarja Sap
Což Ivan, gozdni delavec iz Šmartna pri Litiji in Sirk Martina, tiskarska delavka z Liberge
Logar Marjan, tov. delavec iz Litije in Laharnar Nevenka, snemalka iz Litije
Plemenitaš Stanko, RTV mehanik iz Velike Češnjiče in Mrva Nada, prodajalka z Vač
Umrli v januarju
Klopčič Antonija, stara 54 let, iz Verneka, Ostrež Marija, stara 95 let, z Velikega vrha, Zagorec Frančiška, stara 83 let, iz Tep, Laporšek Martin, star 68 let, iz Hudih raven, Zupan Frančiška, stara 70 let, iz Ljubeža v Lazih, Savšek Frančišek, star 53 let, iz Vodic pri Gabrovki, Teskač Marija, stara 65 let, iz Litije, Žabjak Franc, star 81 let, iz Litije, Oven Jožefa, stara 62 let, iz Gabrovke, Babnik Viktorija, stara 62 let, iz Litije, Kastelic Marija, stara 75 let, iz Črnega potoka, Mulh Marija, stara 59 let, iz Stare gore, Frančiškin Jožefa, stara 75 let, iz Litije.
J. Č.
PISMA BRALCEV
Našo občanko Olgo Antičevo zanima, če bo mogoče prek televizijskega pretvornika, ki bo stal na Gorišci, tudi v /.gornjem Logu spremljati oba ljubljanska T V programa ter mogoče še zagrebškega in koprskega. Kljub TV pretvorniku na Sitarjevcu to sedaj ni mogoče, čeprav si prebivalci Zgornjega Loga močno želijo.
Odgovor na navedeno vprašanje bomo objavili v prihodnji številki Glasila občanov.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KS POLŠNIK
^ ---
KS KRESNICE
Občni zbor
SAMOPRISPEVEK NA POLSNIKU
tamkajšnji občani, ki so od občinskega središča precej oddaljeni   večkrat   rabijo pomoč,
predvsem zdravnike in veterinarje.
Referendum na Polšniku bo 14. marca skupno z izvedbo volitev. Vodstvo KS Polšnik pričakuje, da se bodo občani referenduma in volitev udeležili polnoštevilno in glasovali za nadaljnji razvoj svojega okolja.
KS SAVA
Obletnica otroškega varstva
SPREJELI PROGRAM
Polšnik 20. Krajevna skupnost Polšnik je ena izmed največjih v naši občini. Krajani te krajevne skupnosti, ki je tudi zelo hribovita, pa kljub temu nikoli ne prenehajo z delom pri nadaljnjem razvijanju krajevne skupnosti.
Občani v tej krajevni skupnosti so doslej opravili že izredno veliko akcij za razvoj krajev. Z lastnimi sredstvi so v vsako vas napeljali elektriko, vodovod in urejali druge komunalne probleme, zlasti krajevne poti.
Prejšnji mesec pa so delegati skupščine KS Polšnik sklenili, da organizirajo referendum za uvedbo 2 % krajevnega samoprispevka za dobo 5 let in sicer za komunalno urejanje naselij in vasi na celotnem območju krajevne skupnosti. Zlasti bodo poskrbeli za ureditev vseh poti oziroma cest.
Na Polšniku pa sedaj izvajajo tudi veliko akcijo za napeljavo telefonskega omrežja, ki se razteza okrog 27 km daleč. Investicija bo stala več kot 5 milijonov din, vendar bodo za to pridobili kar 160 novih telefonskih priključkov, ki bodo povezani preko avtomatske telefonske centra'e na Polšniku.
Telefoni za občane KS Polšnik bodo  izrednega  pomena, saj
Prvega februarja je minilo leto, odkar se je pričelo otroško varstvo na Savi kot enota VVZ Kekec iz Litije.
Lani so bile sprva še težave s popolno zasedenostjo, letos lahko sprejmejo v varstvo le 16 otrok, čeprav je več prijavljenih. Za otroke skrbijo od 5. ure do 15.30 ure dve varuški, ena za polovični delovni čas in ena vzgojiteljica. Starši so z varstvom zadovoljni in plačujejo poprečno 1.100 din na mesec glede na osebni dohodek. Perilo za otroke nosijo s seboj, zato je mesečni
znesek nekoliko manjši. Kosila vozijo iz VVZ Litija, malice pripravljajo sami. Prostori: dve igralnici, sanitarije, garderoba in kuhinja so v Bezjakovi hiši na Savi. Otroci imajo dovolj igrač, tudi knjige, so dobili za novoletno darilo. Potrebno bo urediti še igrišče na prostem.
Ob obletnici otroškega varstva lahko rečemo, da je za celotno KS Sava velika pridobitev, saj vemo, kako pomemben vpliv ima na oblikovanje mlade osebnosti pravilno zasnovana .predšolska vzgoja.
Člani moškega pevskega zbora »Savski glas« so se zbrali na letnem občnem zboru v soboto, 6. februarja 1982, da so pregledali uspešnost delovanja in izvolili nove člane samoupravnih organov.
Povabili so tudi predstavnike DPO v KS in ostale krajane, da so jih seznanili s težavami in uspehi pri delu. Nazadnje so počastili slovenski kulturni praznik s krajšim programom.
Kandidacijska konferenca
Potekajo intenzivne priprave na volitve, zato je KO SZDL Sava sklicala temeljno kandidacijsko konferenco za predlaganje in določanje kandidatov za delegiranje v skupščino družbenopolitične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
» Potrdili so kandidatno listo s 27 kandidati, za katere upamo, da bodo vestno opravljali zadane naloge.
Tečaj za gasilce
Gasilsko društvo Sava je sprejelo sklep, da se izvede tečaj za gasilca I. stopnje.
S predavanji so pričeli 5. februarja. Pridobili bodo znanje, ki bo koristilo pri varovanju in reševanju družbenega in zasebnega premoženja.
A. O
Skupščina KS Kresnice je kot osrednjo točko na svoji zadnji seji obravnavala program dela za leto 1982. Ob upoštevanju splošne družbene usmeritve glede investicij in celotnega perečega gospodarskega položaja je bilo doseženo enotno stališče, da je potrebno dosedanje pro-
Vse naštete in druge naloge, ki so si jih zadali za leto 1982. bodo uresničili le s skupnimi napori
Gabrovka 20. Tudi krajani Gabrovke se bodo v nedeljo. 14. marca odločali za ponovno uvedbo 2 9r samoprispevka za napeljavo telefona in komunalno urejanje krajevne skupnosti.
Z zbranim denarjem bodo uredili ceste v krajevni skupnosti, gre predvsem za odseke Gabrovka — Brezovo in Tihaboj — Pečice ter druge. Tudi nov vodovod bodo zgradili, zelo zanimiva pridobitev pa bo tudi 120 novih telefonskih priključkov, z na-
grame skrčiti v okvire realnih možnosti. V ta namen je skupščina tudi sprejela sklep, da odstopi od načrtovane gradnje večnamenske dvorane pri novi osnovni šoli, sredstva samoprispevka pa bodo v Kresnicah namenili za dograditev večnamenske dvorane v športnem domu.
vseh kajanov in ob razumevanju in pomoči združenega dela na območju   krajevne skupnosti.
M. V
daljnjo modernizacijo PIT omrežja, pa bodo čez leto ali dve pridobili skupaj 320 telefonskih priključkov.
Samoprispevek bodo v KS Gabrovka uvedli za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1983 dalje.
Občani KS Gabrovke bodo nedvomno tudi tokrat izrazili svojo pripravljenost za hiter razvoj svojih krajev in se odločili za uvedbo samoprispevka.
T. B.
KS LITIJA — DESNI BREG
Dvorišče stanovanjskih blokov na Valvasorjevem trgu v Litiji je še vedno blatno. Zlasti v deževnem vremenu, pa tudi pozimi, ko zmrzal čez dan popusti, stanovalci prineso na stopnišče obilo blata. Dvorišče bi bilo treba asfaltirati; če že ne celo, pa vsaj 2 do 3 m široko dostopno pot do obeh stopnišč.
Pred leti so na komunalni skupnosti že obljubili, da bodo dvorišče asfaltirali. Vsak stanovalec naj bi menda takrat prispeval po 200 din za ureditev te nevšečnosti. Sedaj je asfalt seveda dražji in bo prispevek stanovalcev višji, če bodo dvorišče asfaltirali. AH pa bodo problem rešili drugače?
SOZD KIT KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela:
1. ŽIVINOREJEC —ŽIVINOREJKA
pogoji: osnovna šola
2- mesečno poskusno delo
2. BLAGAJNIK
pogoji: ekonomski tehnik
2 leti prakse na enakih oziroma podobnih delih
3- mesečno poskusno delo
3. PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE
pogoji: K V prodajalec
2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: ,   KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA. Litija. Valvasorjev trg 3. 61270 Litija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi.
I
STEKLINA SE VEDNO PRETI
Steklina se bo v zimskem času zopet širila, ne glede na to, da je desni breg Save takorekoč čisto ali neokuženo območje, je pa lahko že jutri okuženo, ker so še vedno okužena območja sosednjih občin.
V naši občini so lovske družine v letu 1981 uplenile več sto lisic, od tega jih je bilo 25 % okuženih s steklino, predvsem na levem bregu reke Save.
Okuženi sta bili dve mački, ki sta ranili več ljudi. Zahvaljujoč se hitremu ukrepanju veterinarske inšpekcije, virološkega oddelka veterinarske fakultete ter Zavoda za socialno medicino in higieno Antirabične ambulante, ni bilo hujših posledic.
Bolezen je zelo zahrbtna. Okužene živali še ne kažejo nobenih znakov bolezni, vendar je njihova slina že infek-ciorna ter so njihovi ugrizi ali praske že lahko usodni za živali in človeka. Slina je lahko že drugi dan po ugrizu bolne živali infekciorna, lahkopa šele po 25 dneh in več. To nam pove, da moramo biti posebno previdni z domačimi ljubljenimi mačkami in psi, še posebno, če niso cepljeni proti steklini ali se nekontrolirano gibljejo brez nadzorstva.
V naši občini veljajo še vedno vsi predpisani ukrepi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, prav tako tudi odlok o zatiranju stekline. Nujno je vsaj enkrat letno cepiti pse in mačke proti steklini, če je njihovo gibanje omejeno; sicer pa dvakrat letno. Vsak lastnik psov in mačk je dolžan, da skrbi za redne preglede in preventivno cepljenje svojih varovancev. Veterinarska služba in lovske družine bodo ukrepali po predpisih o zatiranju kužnih bolezni, tako bodo pokončavali vse klateče pse in mačke.
Nujno je, da lovske družine še vedno posvetijo vso skrb iz-
trebljanju lisic, mačk in psov v svojih loviščih.
V Sloveniji je registriranih 110.(KM) psov ter še večje število mačk. Kako strahotno bi se ta bolezen širila, če ne bi dosledno izvrševali vseh predpisanih ukrepov o zatiranju stekline. Prav je, da vemo, da so lahko prenašalci stekline tudi drugi glodalci, predvsem piž-mavke in podgane. Vestno je treba izpolnjevati navodila o deratizaciji. Vsako nepravilno odlaganje odpadkov povzroča večanje števila podgan.
Dosledno izpolnjevanje predpisanih ukrepov in sodelovanje vseh občanov je edina možnost zatreti to bolezen v naši občini.    TINE MAČEK
Med najpomembnejše pridobitve v letošnjem letu v krajevni skupnosti Kresnice sodijo:
— izgradnja telefonskega omrežja, ki jo bo izvedel PIT takoj spomladi, ko bodo to dopuščale vremenske razmere,
— modernizacija ceste na odseku Koščak — nogometno igrišče; ta naloga se je prenesla iz leta 1981, uresničitev pa je odvisna od zagotovitve sredstev — zlasti Samoupravne komunalne skupnosti Litija, Krajevne skupnosti Kresnice, velik delež pa bodo prispevali tudi krajani z udarniškim delom,
— obnovo gasilskega doma bo ob njegovi 50-letnici organi-zralo PGD Kresnice,
— v akcijo postavitve TV pretvornika se bo krajevna skupnost vključila skupaj z nosilcem te akcije, to je krajevno skupnostjo Jevnica in sosednjimi krajevnimi skupnostmi.
KS GABROVKA
Tudi v Gabrovki SAMOPRISPEVEK
fi. STRAN
KULTURA
Filmski kažipot
— Spored šmarskega kluba bo v marcu precej raznolik; najprej bodo prišli na račun ljubitelji pustolovskih filmov, od katerih je prvi ameriški (AERODROM 80 CONCORDE), druei pa italijanski (POGON ZA STEGNERON). Tiste obiskovalce, ki se radi zabavajo, bo privabila francoska komedija MARSOVEC, največ zanimanja pa bo zanesljivo za ameriški zgodovinski film BEN HUR, ki ga bodo predvajali zadnji teden v prihodnjem mesecu.
Tretja abonmajska predstava
— Sredi januarja sta na tretji predstavi za abonente nastopila moški pevski zbor Hotič-Kresnice pod vodstvom Francija
Jančarja ter Šmarski oktet, ki ga vodi Rudi Vidic. Njihovo petje je naletelo na ugoden sprejem pri poslušalcih, žal pa moram zapisati, da je manjkala skoraj polovica abonentov. Najbrž ne gre krivde za tako slab obisk pripisovali mrazu, marveč ugotovitvi, da je v Litiji najmanj.zanimanja za koncerte pevskih zborov, pa naj si bo domačih ali gostujočih.
Mladina zaigrala veseloigro
— V Gabrovki, kjer ima poleg petja dolgoletno tradicijo dramska dejavnost, tudi ta sezona ne bo minila brez domače uprizoritve. Tokrat se je izkazala mladina, ki je naštudirala komedijo GLAVNI DOBITEK. Domačinom se je z njo že predstavila januarja, načrtuje pa tudi več gostovanj v občini ter zunaj nje.
Knjižnica v novih prostorih
SLOVO OD F ARHARJEVEGA GRADU
Po devetih letih skupnega bivanja z Občinsko konferenco ZSMS Litija, se knjižnica v februarju seli v staro občinsko stavbo ob železnici. Tu bo imela za svoje delo nekoliko večje prostore (86 kv. m), ki pa še vedno ne ustrezajo normativom za delo občinske matične knjižnice.
ČITALNICA
V novih prostorih matične knjižnice bo urejena tudi čitalnica, ki bo velika pridobitev za naš kraj. Čitalnica bo imela bogato priročno knjižnico in 30 naslovov periodike. Vse to bodo v čitalnici lahko prebirali člani knjižnice. V prostorih čitalnice, ki bo imela 16 sedežev, bo organizirano tudi vzgojno delo z bralci (pedagoške ure. ure pravljic, literarni večeri, razstave).
REKORDNA IZPOSOJA IN VPIS ČLANOV V JANUARJU
V letu 1981 je bila izposoja knjig, število članov in obiskovalcev knjižnice v Litiji precej večja od tiste v letu 1980.11.015 obiskovalcev si je izposodilo 29.470 knjig, v knjižnico se je včlanilo 980 občanov. Zadovoljiva je bila izposoja tudi v potujoči knjižnici in v šmarski podružnici. V januarju letošnjega leta pa je bila izposoja in vpis članov v litijsko knjižnico rekorden. Izposojenih je bilo 3.290 knjig (46 % več kot v januarju 1981). Članarino so plačali bralci, ki so se vpisali že v preteklih letih, na novo pa se je vpisalo že 79 članov.
ČLANARINA PO STAREM
Članarina v letu 1982 še vedno znaša 30 din za učence osnovne šole in 70 din za ostale člane. Bralci pa morajo bolj paziti na izposojevalni rok, ki je 2 tedna za leposlovne knjige in 4 tedne za poučne knjige. Zamudnina znaša tri dinarje od izposojene knjige za vsak zamujeni teden.
J. K.
Celjani prvič v Litiji
— Zveza kulturnih''organizacij Litija je v abonma vključila Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki naj bi v tekočem mesecu zaigralo slovensko noviteto Milna Kleca »POLKA«. Kerima predstava zelo zahtevno sceno, za katero je litijski oder premajhen, so se celjski gledališčniki 6. februarja prvič predstavili Liti-janom z Molierovo komedijo »ŽLAHTNI MEŠČAN* — 7 domiselno režijo, glasbenimi vložki in odlično igro je celjski gledališki ansambel dve uri prijetno zabaval blizu 200 obiskovalcev.
Raznovrstna kulturna dejavnost
— Krajevna skupnost Jevnica ima zelo razvito tudi kulturno življenje. V minulem letu so v okviru KUD uspešno delovali mešani pevski zbor, Poljanski oktet, dramska in recitatorska skupina, le šolarji pa so pridno obiskovali knjižnico. Jevniški kulturni delavci so poleg tega organizirali še gostovanja sosednih dramskih skupin ter pevskih zborov, njihovi gostje pa so bili tudi basist Ladko Korošec, pevka Marjana Deržaj, harmonikar Milan Stante in pesnik Dane Zaje.
Kulturna prireditev zaključila polletje
— Ob izteku prvega polletja je Šolsko kulturno društvo »ZVONČEK« v Šmartnem organiziralo za šolarje, starše in člane delovnega kolektiva kulturno prireditev; na njej sta se predstavila harmonikarski orkester glasbene šole iz Trbovelj z dirigentom Tinetom Jelenom in folklorna skupina z Javorja, ki jo vodi učiteljica Ida Dolšek.
B ŽUŽEK
Gledališka umetnika med šolarji
Zaradi 3-tedenskih zimskih počitnic so litijski in šmarski osnovnošolci praznovali slovenski kulturni praznik šele 18. 2. Medse so povabili dva znana gledališka umetnika; igralka Štefka Drolčeva je brala učencem nižje stopnje otroške pesmi Frana Levstika, igralec Polde Bibič pa je predstavil šolarjem višje stopnje Levstikovega Martina Krpana.. Vsi so si nato ogledali še slovenski mladinski film »Sreča na vrvici«. v| g
USPEŠNI ŠOLARJI V PRVEM POLLETJU
Eden izmed pokazateljev uspešnosti vzgojno-izobraževalnega dela je tudi učni uspeh učencev, ki je v letošnjem polletju na šolah v naši občini precej izenačen.
Oglejmo si nekaj podatkov! Ker učenci prvih razredov v prvem polletju ne prejmejo spričeval, jih tudi številčno ne bomo navajali. Tako je letos na vseh šolah v občini od drugega do osmega razreda 1741 šolarjev; izdelalo jih je 1641 ali 94,25 %, po eno ali več nezadostnih ocen pa ima 100 učencev ali 5,75 %.
Po posameznih šolah so učni uspehi naslednji:
— v osnovni šob Dušan K veder-Tomaž Litija je od 995 učencev izdelalo 935 (93,96%), 60 (6,02%) pa je nezadostnih;
— v enoti s prilagojenim programom je 43 posameznikov pozitivnih (93,47%), 3 pa negativni (6,53%);
— v osnovni šoli Franc Rozman-Stane Šmartno je 480 šolarjev; 458 ali 95,42 % uspešnih, 22 (4.58%) pa neuspešnih;
— v osnovni šoli Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka imajo 220 učencev; 203 (93,18 %) jih je izdelalo, 15 (6,82%) pa ne.
Zanimiva je še primerjava uspeha po posameznih razredih. Najvišji je v četrtem razredu (98,2 %), nato tretjem (98,1%), drugem (96,6%). petem (95,3%), sedmem (91%) in osmem razredu (90,6%), najnižji pa v šestem razredu (89,8%). Razumljivo je, da je uspeh v nižjih razredih boljši kot na višji stopnji, vendar tudi tu ni med njima občutnejših razlik.
Za zaključek naj navedemo še podatek, da so uspešni tudi vsi gojenci, ki obiskujejo litijsko glasbeno šolo.
B. Ž.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1982.
Srednje vojaške šole so:
— Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal TITO« v Mostarju,
— Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu,
— Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu,
— Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani.
V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
— Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu (pehota, artilerija, artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, oklepne enote, inženirstvo, zveze, ABK obramba),
— Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu (strojnotehniška. elektrotehniška, raketna, kemijsko-tehnološka, prometna),
— Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu (strojnotehniška, eletkrotehniška, elektron-skotehniška, telekomunikacijska),
— Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu,
— Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu,
— Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (medicinska in farmavect.)
V naštete šole je možen vpis v 1. in 3. razred.
— V šolo za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih (radijske naprave, radiorelejske naprave, telefonsko-telegrafske naprave) pa je možen vpis samo v 3. razred.
Pogoji za sprejem
Prijavijo se lahko fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo:
a) splošne pogoje (da so zdravi in sposobni — ugotovi vojaška zdrav, komisija, da niso bili sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku, da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih, soglasje staršev)
b) posebne pogoje (kandidati za 1. razred morajo biti rojeni leta 1966 ali kasneje, kandidati za 2. razred leta 1965 ali kasneje, kandidati za 3. razred pa leta 1964 ali kasneje; uspeh kandidatov mora biti v 7. in 8. razredu osnovne šole ali v 1. in 2. razredu šole usmerjenega izobraževanja najmanj dober, najmanj dobro oceno pa morajo imeti iz matematike, fizike in kemije).
Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev
Šolanje se začne 1. septembra 1982 in traja štiri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za LO pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo šolanje na ustreznih vojaških akademijah. Po končanem šolanju so sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe Učenci šole za strokovne delavce v vojaškotehničnih poklicih odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za" tem pa so sprejeti v službo enote — ustanove, za katere so se šolali in dobijo status civilne osebe v službi JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v JLA toliko časa. kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah.
Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila.
Natečaj velja do 28. februarja 1982
O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca marca 1982.
Informacije
Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel. (061) 345-686. upravi vojaškega okrožja Ljubljana. Oddelku za ljudsko obrambo v občim. Skupnosti za zaposlovanje.
ŠPORT IN REKREACIJA   ŠPORT IN REKREACIJA
TVD Partizan spet dela
V Litiji so z občnim zborom ponovno obudili delo TVD Partizan. •Sprejeli so tudi programe dejavnosti, ki zajema tako delo s predšolskimi in šolskimi otroci, kot tudi z odraslimi. Program TVD Partizan
Litija je prilagojen vsem strukturam prebivalstva, tako da lahko vsak "občan najde »kaj za sebe«. Letos so izvedli že nekaj smučarskih akcij, -prijetna novost pa je zlasti uvedba rekreativnih tednov s pestro dejav-jnostjo od smučanja, drsanja, iger z žogo in plavanja. Predsednik TVD
Partizan je Mirko Plaznik, strokovno komisijo pa vodi Boris Bučar. O
podrobnejših akcijah oziroma programu dela TVD Partizan bomo še
poročali.
Rekreativni klub v Šmartnem
V Smartnem se pripravljajo na ustanovitev športnega društva Usnjar, ki bo imelo dva kluba — rokometnega kot tekmovalno dejavnost in rekreativnega, ki bo s svojim programom zadovoljeval predvsem lažje interese dejavnosti občanov. Predvidevajo, da bi v okviru rekra-tivnega kluba delovale sekcije za strelstvo, balinanje, namizni tenis, tenis, planinstvo ter rekreativni rokomet in nogomet. Zlasti za tenis je dosti zanimanja, igrali pa bi ga na rokometnem igrišču predvsem v poletnih mesecih, tako čez dan, kot tudi v večernih urah, ker je igrišče razsvetljeno.
T. B.
OBVESTILO OBČANOM LITIJE
Obveščamo, da se bo strokovna služba, oziroma Center za socialno delo v ustanavljanju, 1. 3. 1982 preselil iz Ponoviške 2 na Parmovo 9, Litija (v staro občinsko stavbo).
Letos spet v Banjole
Občinski odbor ZZB NOV Litija, Po-noviška 6., obvešča svoje člane in ostale občane, da sprejema prijave za letni oddih za naš dom v Banjolah. Prijave sprejemamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Dom v Banjolah bo odprt že od 5. aprila dalje. Člani ZB imajo možnost oddiha tudi v domu Vojaških vojnih invalidov v Strunjanu, in to pred in po sezoni. Prednost oddiha imajo člani ZB. Cene penziona bodo znane ob prijavi.
PRAZNOVALA STA ZLATO POROKO
V poročni dvorani na Bo-genšperku je bila 23. januarja 1982 prisrčna slovesnost. Alojzija in Jožef KOLESA z Mulh sta praznovala 50-letnico skupnega življenja.
Poročila sta se 25. januarja 1932 na Primskovem. v zakonu pa se jima je rodilo dvanajst otrok. Enajst jih je živih in večinoma živijo na območju naše občine.
Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi Glasilo občanov in jima želi še veliko zadovoljnih skupnih let.
C
ne
Ob dnevu žena organiziramo v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v gostišču »Valvasor« na Bo-genšperku ples.
Možje in fantje, izkoristite priložnost in povabite svoje izbranke na prijeten večer ob glasbi.
Rezervacije (100 din) sprejemamo na upravi podjetja, Litija, Cankarjeva 1, vsak dan; pa tudi v gostišču »Valvasor« vsak dan razen ponedeljka od 14. do 21. ure.
Priporoča se Gostinsko podjetje Litija.
CENJENI KUPCI!
Sedaj je čas za nakup kolesa. Izbirate lahko kolesa za vso družino. Za bolj zahtevne kolesarje so na zalogi tudi poldirkalna in dirkalna kolesa. Tudi za najmlajše vam ponudimo varno trokolo.
Torej, preden se bo pričela pomlad, se oglasite v blagovnici CENTROMERKUR V LITIJI.
Pravočasno vam nudimo počitniške in tovorne prikolice s popustom. Kmalu bo na izbiio oprema za taborjenje!
Ne pozabite obiskati oddelek z oblačili, kjer lahko izbirate obračila za vse, od dojenčka do odraslega.
Na oddelku s pohištvom vam tokrat postrežejo tudi z lesenimi oblogami za tla, stene in strop. Na zalogi imamo zaključne letve vseh vrst ter lesene letve za izdelavo okvirjev
za slike OBIŠČITE BLAGOVNICO CENTROMERKUR!
RIBICI ZGRADILI RIBNIK
Gotovo veste, da je ribiška družina Litija homogena — dobro organizirana športna organizacija. 7 -.IHIIl prostovoljnimi urami smo si zgradili Dom ribičev. V kratkem homo praznovali 30-letnico naše RD. Nasa naloga je upravljati in skrbeti za vse potoke in del Save v naših občinskih mejah. Še vedno se borimo za preostali, najlepši del Save, s katerim upravlja Zavod za ribištvo Slovenije.
V svojih vrstah imamo nekaj marljivih entuziastov. saj ogromno svojega prostega časa porabijo za organizirano ribištvo, I o so tovariši: Veno Pajer. bil je kar ld let predsedujoči, neumorni Ivan Pavlica, Berto Kavčič. Franc Možiiia. Zvone Bric, Lojze Vidic, ing. Ivan Kramžar, Lojze Bučar. Brane Groznik, Brane Peterca, Ivan Boh. Metod Pavlica, itd.
Vedno pa je bila želja ribičev, imeti svoj ribnik. To se nam je v letu 1981 posrečilo. Na Mač-kovni — ob železniški progi — smo bivšo »mlako« preuredili v manjši ribnik. Vanj smo vložili 500 kg rib. Predvsem iz vrst kra-povcev, med njimi tudi lepo število ščuk. V bivšo mlako smo izpeljali dotok čiste potočne vode, tako da ima tudi možnost odtoka. Vse to pa smo lahko uresničili s soglasjem ŽGP Ljubljana in pridnimi rokami ribičev, ki jih vodi marljivi predsednik RD Litija — Berto Kavčič — »Tune«.
Še več, v načrtu imamo izgradnjo še enega ribnika, in to v Črnem potoku tik pod izletniško točko — gradom Bogenšper-kom. S tem bo turistu omogočena rekreacija tudi na ribiški način.
Ribiči pa bomo tako svojevrstno prispevali k razvoju turizma v naši občini.
JOŽE SMEJC
emona centromerkur
BLAGOVNICA V LITIJI