M Iljin Priroda in ljudje Cemu redijo muhe Kaj imata skupnega muha In slon? Mnogo več. kakor bi sodili na prvi pogled. Obema je skupno na primer to, da «e ravna podedovanje svojstev pri muhi tn pri slonih po istih zakonih. Osnovni zakoni dednosti veljajo talco za muho, kakor za slona, za konja, sa grah, za pšenicc in za človeka. Če pa je tako, potem je za proučeva-nje teh zakonov za poskuse in opazo-vanja najprikladnejše bitje mušica dro-lofila. Če hočeš vzrediti deset pokolen} konj. potrebuješ trideset let. Koliko pa ]e treba, da vzrediš trideset pokolenj mušic? Vsega skupaj samo €to dni — neitaj nad tri meseca Če torej vzamemo Zci predmet opazo-vanja mušico drozofilo, lahko prav znat-no pospeširao znanstveno delo. Narae-*to da bi brskali po starib rodovniKih, lahko z lastrnmj očmi opazujemo številna pokoienja po vrsti. V tem namenu redijo muiico drozofilo v znanstvenih laboratorijih, med drugimi tudi pri nas v Leningradu v Institutu za genetiko. S križanjem in z izborom 6o ustvarili že na tisoče mušjih pasetn, na tisofs pasem čistokrvnih, rasnih muh. Učenjaki najskrbneje proučujejo pra-vila, po katerih se ravna podobnost raed sorodniki v mušjlh rodbinab. Pri tera proučevanju so dognali mnogo zanimivega. Še več zanimivega pa so dognali, ^.o eo proučevali izjeme od pravil. NEKAJ BESED O SPACKIH V osemnajstem stoletju ee )e prime-rllo, da se ie v čredi nekega ameriškega farmerja nenadoma rodi!o Jagnje s krat-kimi nožicami. Takih kratikh nog pa a -so itneli niti njegov oče niti njegova ma-ti niti kateri od njegovih bližnjih in da1]-njih sorodnikov. Koštrunček ni mogel preskoLlti mli prav nizke ograje. Po koštrunskib poj-mih je bilo to gotovo zelo velika napa-ka, da, pobabijenost. Farmerjl pa so bili tega spačka veseli, kajti tak koštrunčak ne bo ušel daleč od črede. »Pohabljenu oven je postal začetnik nove pasme krat. konogih ovc, ankonske pasme. Kaj se je bilo tu zgodilo? Priroda je ustvarila izjemo. Ljudje so izkoristilo to izjemo v svoj prid. Takih priraerov ljudje doseda) niso pogosto opazili Ko pa so začeli prouče-vati mušico drozofilo eo videli, da se v inušičjih rodbinah venomer ponavljajo spački, ki niso podobni nobenemu izmed prednikov. Nastopajo vedno nova svoj-stva, ki se včasih podedujejo da:je. Pri muhi s temnordečimi očmi so ee na primer nenadoma pojavili otroci spački z belimi očmi Iz teh spačkov se je razvjla nova rasa belookih muh. Pregovor pravi: ni rodbine brez spač-ka. A v nobeni rodbini se ne ponavljajo spački tako pogosto, kakor v rodbini mu-šice drozofile. A tudi to J3 lahko razumljivo: saj te njena rodbina tako velika! Ce se vsak.b dvajset dni prikažejo na beli dan tisoči otrok in milijoni vnukov, ni čuda, da je med njimi včasih nekaj spačkov, Prav pogosto se zgodi, da muha spačei« ni sposobna za življenje In da pogine. Dogaja pa se tudi, da spaček odraste in postane žačetnik cele pasme spačkov Tako spopolnjuje priroda svoje zaloge oblik in svojstev. Od časa do časa se pojavijo pri živa-lib in pri rastlinah spački. Če je pohah-ljenost, novo svojstvo za spačka korist-no — na primer dolgi čekani ali zaščitna barva telesa ali oetri trni na steblu — se spački laže prebiiejo skozi življenje. Kdo ve, morda izhaja vsaka vrsta od kakega spačka. Najpogosteje se pokaže, da je pohab-ljenost škodljiva in spački poginejo. Tako pač gre v prirodi:. zdaj vlada pravilo, zdaj zavlada izjema. Dednost n spremenljivost delujeta družno. Ali se ne bi mogli kako vmešati v to zadevo in prisiliti prirodo, da bi nam bolj pogosto prinašala nova dedna evoj-stva? Med novimi svojstM so lahko tudi ta-ka, ki so nara koristna. Nenadoma bi se na primer pojavil gi-gantski konj, ki bi bil dvakrat močnejši od navadnega konja ali gigantska krav?., ki bi nam dajala dnevno 40 litrov mleka PREOBRAZBA ZlVE CELICE Ameriški učenjak Moller, ki dela 3edaj pri nas v Institutu za genetiko, je po-skusil obsevati mušico drozofilo z Ronr-genovimi žarki. Pokazalo se je, da «>8 pod vplivom teh. žarkov pojavljajo novj svojstva stokrat pogosteje. Učenjakj so. se lotili dela in na naj-različnejše načine sestavljajo nova ia stara svojstva, ustvarjajo vedno nova mušje pasme. Naučili so se spremlnjatj na vse mogo-če načine barvo oči, obliko telesa, dol-žino kril in celo življenjsko dobo. Ustvarili so pasmo, ki živi tridefiet dni n-amesto še6tdeset. Ustvarili so gi-gantsko muho, ki je dvakrat večja od navadne. Naučili 6o se odlofati, koltko sinov in ko'iko bčera naj se rodi v mušji dru žini. Kakor po naročilu je dobila neka družina tri «to sinov in nobene hčer**., druga pa narobe same hčere in nob-ens-ga Gina. Vzredili so mubo, ki leti v svet-Iobi, in muho, ki ji ni mar sve^Iobe. Skratka, naučili so se voditi naetajv nje in podedovanje svojstev, naučili co «e delati vedno nove oblike — ne :/ gJine, ampak iz živega gradiva. Poglavitni rezultat tega proutevanja pa ie bil, da so nam ti in mnogi drugi poskusi pnmagall bolje znajti se v ^ak"» nih dedno6ti in spremenljivosti svojstva. V vsaki celici je nekai drobcenih cevk — hromozomov, V hromozomih leži ve-rižica zrnc — »genov«. Od teh geno* zavisijo 6vojstva, ki se podeduieio. Mušica drozofila ima na prtmer osen« hromozomov Cenijo, da je v teh hromo-zomih okoli štiri tisof genov. Kakršns gene dobi mušica, takšne pasme je. Ima-mo gen rdečih oči in gen belih oči, g<»^ frnega telesa in gen rumenega telesi, gen zapognjenih kril, gen dlako6ti, gsa brezočnosti, gen brezkrilnosti itd. Učenjakom se ie celo posrečilo nari-6ati zemljevide, na katerih lahko vidiraj, kje se nahaja ta ali oni gen v hromo-zomih. Ce iraa raušica gen kratkjh kril, bo iraela kratka krila. Ce ima gen sivevja telesa, bo imela sivo telo. Vsaka mušice dobi polovico genov od matere, polovico pa od očeta. Če dobi od očeta in od matere po e^ gen dolgih kril bo gotovo imela doiga krila. Kaj pa, ie dobi od očeta gen dolgih kril, od matere pa gen kratkih kril? Tedaj zavisi vse od tega, kateri gen prevlada. če prevlada gen dolgih kril, se bo ro-dila mušica z dolgimi krili — ne bo 63 ˇrgla po materi, marveč po očetu. Tako se Dodedujejo 6vo]stva oa poko. lenja na pokolenje. Kako pa nastajajo nova svojstvaf Nastajajo tedai, ko se izvrši v jen:fc in hromozomih kaka spremeinba Učeniaki skuSajo z vsemj aiijgofitni sred«tvi vplivati na hromozome in genf da bi jih spremenili in dobiii nove oal'-ke. Vp]ivafo nanje z Rontgenovimj žarki. z radijem, 6 kemičninu snovrai. z eiek-tričnim tokom. včasih tudi kar z nožein Sovjetska učenjaka Kamečenko in Ščavinsko «ta vzela mlad kapus ln tzv-šila na njem kirurško operaciio- ndrt> za!a sta vršiček steb'a Na por»!zan«ro raestu so pognale mladike. Nekatare :eh mladik bo da!e novo vrsto ie\)& — cjj-gantsko zelje ki je dvakrat alj trtkra' večje od navadnega. Ko so si ogledali celicc glg-intsiceua zelja pod drobnogledom so vide.i la €e je v njih podvoiilo število hrnmoio-nii v. Na prav tak nai*in so dobili ž« gigantski oves in gigantsko gralico Če po'de tako dalje, bodo IJudje de-lali čudeže. Na poljib bodo rastli jigant-ski kla«i z gigantskimj zrni V ?ad'»v-niakih se bo drevje lomilo pod teto ve-likanskih p'odov Konji-veHkatn bo-io prevažali tovore krave-velikanke iodo dajale mleko In morda se cel6 ijudie 6amj spremenito v qjgante. če bodo m« nili. da je to potrebno Tako bodo morda prišli do leqa, 4a bodo delali iz muhe slona A sedaj se vrši|o šele prvl po