3000 iztiskov
Št. 22.
V Gradcu, 16. novembra 1908.
Letnik d7.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List 2ja. gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja češ. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobd list zastonj.
""""". .....^	■	'--iH-m.' LiJi*.'—■-	, L.	■	...	■	'	1 __m_ui.ji.iH
Vsebin«: Nove agrarne deželne postave. — Bodočnost živinoreje.—Pomanjkanje krme in južna železnica. — Pomanjkanje krme in živinska sol. — Razstava svinj na jubilejnem jesenskem sejmu v Gradcu. — Vpliv gozda na odtok padavin. — Navadni travnik. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Nove agrarne deželne postave. Uvod.
Štajerski deželni zbor je v svoji zadnji seji pred splošnimi novimi volitvami izvršil v agrarnem oziru delo, ki zasluži vse priznanje, ker je pripravno za to, da bistveno podpira in pospeši živinorejo nase ožje domovine in odstrani mnoge neznosne razmere, ki bi lahko razširile svoj pogubonosni vpliv splošno na razne deželne kulture in ki so res že marsikaj povzročile, kar nam je delalo velikih neprilik.
V prvi vrsti moramo z veseljem pozdraviti dejstvo, da se je sprejela p o-stava za varstvo planinskih pašnikov, ki jo je izdelala agrarnopolitična sekcija c. kr. kmetijske družbe izprva po solnograškem vzorcu in ki so jo v de želnem zboru predložili agrarni poslanci. Upamo lahko, da je sedaj delo pri tem osnutku opravljeno, da bo dobil cesarjevo sankcijo, tako da bo postal v najkrajšem času pravomočen. V predzadnji seji deželnega zbora se je sicer že sprejel, a vlada ga je zaradi nekaterih formalnih napak zavrnila. Ker so te napake sedaj odpravljene, lahko upamo, da bo osnutek postal končno postava.
Tudi se ne sme podcenjevati druga postavodajavska akcija, kjer je vlada sama neposredno sodelovala s tem, da je predložila deželnemu zboru že izvršen osnutek. Ta osnutek zadeva razdelitev skupno rabljenih in zlaganje skupno rabljenih zemljišč.
S to odredbo se naj po večini zelo zmedene razmere raznih agrarnih skupin po deželi bolj razjasnijo, druga postava pa naj odpravi že staro, tradicijonelno razkosanost kmetskih zemljišč in iž njih ustvari enote.
V neki notranji zvezi s temi postavami in posebno važna za Gornje Štajersko je postava glede ureditve, oziroma odkupa gozdnih in pašnih služnosti in varovanja pravic skupnih lastnikov gozdov. S tem, da se je osnutek te postave sprejel, se je izpolnila želja tisočerih posestnikov, ki je stremela za tem, da se služnostne razmere, ki so ovirale večkje gospodarski razvoj in bile navadno zelo stroge, urede tako, da bo za oba dela, za onega, ki ima pravico in onega, ki je obvezan,
dobro. Postavo samo lahko imenujemo celo kmetom ugodno in prijazno in posebno zadovoljstvo nam daje, da se je v zadnjem času tudi vlada podrobno pečala s to zadevo. Agrarnopolitična sekcija c. kr. kmetijske družbe je naredila osnutek te postave, največ pa ji je do zmage pripomogla neumorna agitacija agrarnih krogov, ki je tako po večlet nem delu dosegla zaželjeni uspeh. Vlada sama pa je opustila svojo dosedanjo rezerviranost v teh stvareh, ampak je še v tej stvari sama prevzela inicijativo s tem, da je dala najprej v kmetijskem svetu določiti vodilna načela, ki jih je potem, zaradi enotnega postopanja v tej važni stvari, vposlala posameznim deželnim odborom, naj se po njih ravnajo. Omeniti moramo pri tem še, da je bil o tej postavi za varstvo planinskih pašnikov in o vodilnih načelih pri tem obširen in temeljit Članek v delu „Wirt-scbaftspolitik in Osterreich", ki ga je izdalo c. kr. poljedelsko ministrstvo in o katerem smo poročali tudi na tem mestu Iz vsega tega se da posneti, da se bo tudi servitutna postava sprejela.
Sedaj pa je naša naloga, da v vrsti člankov nakratko utemeljimo potrebo teh postav iu jih potem na kratko razložimo. Pri tem se ravnamo po nazoru, da je najboljša postava za nič in brez uspeha, če jo oni krogi, katerim je namenjena in do katerih se obrača, ne poznajo dovolj.
Predno pa se oprimemo te svoje naloge, se moramo še spomniti treh posta-vinih predlog, ki imajo ravno tako eminentno agraren značaj, ki jih pa ob času, ko pišemo te vrstice, štajerski de želni zbor še ni rešil. To je postava o odkupu lovskih rezervatov, ki jo je predložil deželni odbor štajerskemu deželnemu zboru septembra leta 1907. (priloga štv. 295 k stenografskemu zapisniku). Tudi ta osnutek ima svojo predzgodovino. Deželni zbor ga je namreč že v svoji seji 14. januarja 1905 sprejel. Poljedelsko ministrstvo pa je v svojem dopisu c. kr. namestniji naznanilo, da se bo priznala za vse vloge in listine prostost od kolkov in pristojbin v admininistrativnem in sodnijskem postopanju, da se mora nameravana odkupna akcija kot trajen napredek v interesu kmetijstva kžtr najprisrčneje po-
zdraviti, dal bo pa cesar svojo sankcijo še le tedaj, ko bo pri osnutku uvedenih par malih, nebistvenih, samo formalnih stvarij. To željo je štajerski deželni odbor izpolnil v posebni seji in sedaj je samo še vprašanje časa, da se ta stvar za štajersko kmetijstvo ugodno reši.
Drugi osnutek postave (priloga štv. 337) zadeva varstvo gospodarskih (pred vsem kmetijskih) kultur pred pogozdovanjem. O tej stvari so se vršila že pred časom temeljita posvetovanja v agrarnopolitičnem odseku c. kr. štajerske kmetijske družbe. Osrednji odbor je predložil osnutek te postave z obširno utemeljitvijo deželnemu odboru 15 januarja 1907, potem ko je stavil član osrednjega odbora gospod vitez pl. Rokitansky 28. decembra 1906 v štajerskem deželnem zboru tozadeven predlog.
Deželni odbor je sicer spremenil nekatere določbe predloženega osnutka, vendar pa bo osnutek, ko bo postal postavno obvezen, v glavnem izpolnjeval svojo nalogo, namreč varoval kmetijske kulture pred neopravičenim pogozdovanjem
K sklepu naj še omenimo le majhen osnutek postave, ki zadeva sestavo deželne komisije za stvari zlaganja gozdov tujih enklav in zaokrožitve gozdnih mej. Pisec teh vrst ima dotični osnutek le kot poročilo deželnega kulturnega odbora v štajerskem deželnem zboru (priloga štv. 315), vendar pa se lahko pričakuje, da se bo osnutek sprejel.
Iz tega kratkega pregleda agrarne politike štajerskega deželnega zbora vidimo, da se je v najuovejšem času rešila velika množica zelo važnih postav in da se je s tem popravilo marsikaj, kar se je v prejšnjem času zamudilo ali zagrešilo
Bodočnost živinoreje.
(Napisal glavni tajnik Juvan.)
Naša toliko obetajoča živinoreja se nahaja v Stadiju resne krize in sedaj je naloga merodajnih Činiteljev, da se še pravočasno zedinijo o sredstvih in potih, ki budo to zlo vsaj deloma ublažila in in vsaj deloma ustavila polom, ki preti
našemu kmetijstvu. Že ko se je ustvarila avstro-ogrska nagodba, smo na tem mestu opozarjali na velike nevarnosti, ki nam pretijo vsled konkurence ogrske dežele, ki nas bo v srednjih in dobrih letih kar preplavljala s svojo živino, dočim so nam vrata v Nemčijo z visokimi varstvenimi carinami za uvoz takorekoč zaprta. Še hujša in občutnega bo postala ta ogrska konkurenca za nas vsled živi-nozdravske pogodbe z Ogrsko, ki nam jemlje skoro vsako sredstvo, da bi se z živinozdravskimi predpisi zavarovali zoper uvoz ogrske živine. Na sejmih na Dunaju in v Gradcu je vse polno ogrsko hrvaške živine. Dočim so v prejšnjih letih prignali še vedno razmeroma enako mnogo živine na graški sejem, je je prihajalo letos vedno več, večkrat celo po 2 200 glav, s čemer so pokrite potrebe no le Gradca, ampak celo vse Gornje Štajerske. Velika večina te živine je prišla iz vzhodnje in južno-vzhodnje Štajerske, kjer gotovo ni zrastla doma, ampak je prišla pač najbrže iz Ogrske in Hrvatske; le mali del te živine gre po potih, za katere veljajo policijski in ži vinozdravski predpisi, velika večina pa je prihaja iz obmejnega prometa, kjer prihaja živina v velikem številu iz Ogrske na Štajersko in se po kratkem času ponuja in prodaja kot štajerska. K vsem tem neprilikam pa še pride letošnje pomanjkanje krme, ki je zakrivilo, da se je prodalo zelo mnogo živine in da je živini zaradi tega cena padla. Dolgotrajna suša v mesecih avgust september, oktober, jo le v mali meri izpolnila upanje, da se bo na jesen lahko dobilo dovolj krme; popolnoma pa je uničila upanje, da bi se v jeseni lahko dalje časa paslo. Travniki in pašniki so izsušeni, mestoma celo popolnoma goli in tako se bo morala živina začeti prej v hlevu krmiti, kakor je bilo to druga leta potrebno. Z ozirom na majhen pridelek krme si lahko že danes izračunimo, da ta krma nikakor ne bo zadostovala, da bi živina prezimila, in sicer zaradi tega, ker mora po mnogih krajih zaradi slabe proda|6 živine mnogo več glav živina prezimovati, kakor je to bilo druga leta navadno Druga letaseje živina v jesen lahko na vseh sejmih drago prodajala; letos je to popolnoma izključeno in kar se je dosle| prodalo, to se ie prodalo za cene, ki so povprečno za 20 do 30 odstotkov nižje, ko so bile pred dvema ali tremi leti. Le pitana živina, ki pa za Gornje Štajersko ne pride v vpo-štev, še doseže deloma primerne cene, dočim se navadna ali delavna živina prodaja za cene, ki niti ne povrnejo izdatkov in truda, ki ga je imel živinorejec ž njo. V tako žalostnem položaju se nahaja naša živinoreja in ker temelji vse naše gospodarstvo baš na nji, moramo pač reči, da je ta položaj skrajno nevaren. Vsa naša moč bo potrebna, da srečno prebijemo ta položaj in odvrnemo od nas vsako nevarnost. Sicer se govori, da bo živina v pozni spomladi postala spet dražja, ali pa je to upanje res kaj vredno, to nam bo pokazala šele prihodnjost. Mi nimamo tega upanja in menimo, da bomo morali računati z dejstvom, da bo za kupovanje živine malo sredstev in da se bodo dale rane, ki nam jih je zasekalo letošnje, našemu kmetijstvu tako neugodno leto, le zelo počasi izceliti.
K tem nezgodam, pod katerimi trpi naša živinoreja in prodaja naše živine in pod katerimi bo, kakor razmere do sedaj stoje, trpela še naprej, pa pride še drugi činitelj, ki je ravno tako dalekosežen in vpliven: to je s Srbijo sklenjena trgovinska pogodba in pričakovane pogodbe z Bulgarsko, Rumunijo in Turčij o. Kakor znano, je postavila vlada s Srbijo sklenjeno trgovinsko pogodbo do
1.	januarja 1909. provizorično v veljavo. Ta pogodba dovoljuje Srbom izvoz 35.000 glav goved in 70.000 glav svinj. Koliko pride izventega še s vtihotap-ljanjem in z obmejnim prometom, ki se vrši brez kakega nadzorstva uradov, živine preko Ogrske, Bosne in Hrvatske v Avstrijo razun onega števila, ki je po pogodbi zajamčeno, to se seveda ne da natanko s števili določiti. Z ozirom na podatke zadnjih let pa lahko tudi tukaj pridemo do sklepov in zaključkov, ki nam dajo dovolj povoda za upravičen strah. Ker so živinozdravske razmere Ogrske in balkanskih držav zelo pomanjkljive, se lahko zgodi, da nam Nemčija, ki že tako neznansko omejuje naš uvoz živine, z ozirom na splošne živinozdravske določbe in na razmere v naših sosednjih deželah, mejo sploh popolnoma zapre. Tako se kaže bodočnost naše živinoreje in nobenega utemeljenega upanja ni, da se bo v tej stvari kedaj obrnilo kaj na boljše.
Na vsak način pa je naša dolžnost, da si ustvarimo jasne pojme o tem, kaka sredstva naj porabimo, da se obvaruje ljudsko premoženje, ki je naloženo ravno v živinoreji in ki gre v milijarde, pred nadalnjo škodo. K temu nas ne sili samo korist kmeta živinorejca, ampak to so tudi splošno ljudskogospodarski razlogi, ki jih moramo upoštevati posebno pri tem, če pomislimo na to, da se moramo začeti preskrbovati z lastnimi pridelki. Danes se to res godi, mi lahko celo trdimo, da pridelamo preveč, kar občutimo in vidimo tem bolje, ker se pri nas ravno v tej dobi zelo malo proda.
Broz dvoma in na vsak način je najuspešnejše sredstvo za to, da se produkcijo zmanjša in da se vkratkem času uničijo vsi uspehi, ki so se v teku dolgega časa dosegli z javnimi in zasebnimi žrtvami, če se ustvari taka cena, pri kateri je sploh dvomljivo ali pa celo izključeno, da bi se živinoreja izplačala.
Temeljna zahteva, ki jo stavimo zaradi tega v varstvo naših živinorejskih koristij, je, da se poveča možnost prodaje, kar pa se lahko zgodi le s tem, če se nam ne le ohranijo domači sejmi, ampak če se dela tudi na to, da se ustvari izvoz, v kolikor ga dovolujejo in omogočajo carinske razmere. Samoumevno je, da mora na drugi strani naša trgovinska politika stremeti za tem, da vse odpravi, kar bi lahko kakor koli omejilo potrebo na naših domačih živinskih sejmih. To je temeljna zahteva, od katere ne smemo odnehati.
Če je doma prevelika produkcija, je mogoča srednja, primerna cena le tedaj, če se uvoz omejuje in izvoz pospešuje, z eno besedo, če se ponudbe spravijo v pravilno razmerje. Kak je v tej stvari naš trgovsko politični položaj? Nasproti Ogrski nimamo, kakor smo že rekli,
žalibog nobenega orodja, s katerim bi po potrebi omejevali uvoz ogrske živine, v kolikor bi bilo to na našo korist. Glede Srbije je položaj za nas precej nevaren, ker pride vsa dovoljena množica mesa v koncentrirani masi na en trg in sicer na Dunaj in ker je razun tega, kakor smo že preje omenili, velika nevarnost, da se uti-hotaplja, kar je zaradi pomanjkljive rabe zdravstvenih predpisov v Bosni in Ogrski precej lahko mogoče. V zvezi s tem vprašanjem je nadalje dejstvo, da so dobili odposlanci rumunske vlade od nje nalogo, naj na vsak način osigurajo uvoz rumunske živine v našo monarhijo. Nadalje lahko že danes rečemo, da bo tudi za bulgarske trgovinske politike dovoljenje uvoza živine v Avstrijo pogoj za trgovinsko pogodbo in tako se uresničuje vedno stari rek „1’appčtit vient en man-geant (Rabelais)". Kar pa zadeva deželo našega naj večjega izvoza, namreč Nemčijo, sicer ne manjka dobrih prorokov, ki prorokujejo našemu izvozu v Nemčijo, ki se je v zadnjem času malo povzdignil, še lepo bodočnost. A tudi tukaj moramo reči, da se je izvoz v Nemčijo zvišal le zaradi tega, ker so v zadnjem času cene živine zelo padle. Ge se še oziramo na to, da je naš izvoz v Švico zaradi zvišanih carin in znižanega tujskega prometa zelo padel, vidimo na vseh koncih in krajih le brezupno bodočnost, proti kateri plava naša živinoreja.
Teh razmer ne smemo pustiti iz vidika, ampak moramo obrniti pogled na najbližje, najpotrebnejše. Predvsem je potrebno, da poskrbimo za to, da bo naša živina do nove paše dobro prezimila. Z domačo krmo to seveda ni mogoče; zato moramo gledati na to, da pomagamo živini s ceno suho in umetno krmo. Pri tem moramo gledati pred vsem na to, da bomo ta krmila vozili po državnih železnicah, ker nam potem ni treba plačati vožnine. V kolikor pride tukaj v vpoštev Gornja Štajerska, bo morala krmila naročati iz Češkega in Gornje Avstrijskega Za vzhodnje in južnoštajerske kraje pride Ogrska v poštev in ker južna železnica, ki ni izpolnila naše tozadevne prošnje, ne daje vožnine proste, se mora ta deloma povrniti iz glavnice za podporno akcijo.
■ Da pa se vso to kakor hitro mogoče izvrši, ne moremo biti brez pomoči in podpore naših agrarnih poslancev, ki jih tukaj prosimo za njo. Če pa se naj pomaga, se mora hitro in kmalu pomagati.
Pomanjkanje krme in južna železnica.
C. kr. železničko ministrstvo je z ozirom na sedanje pomanjkanje krme v kmetijstvu ugodilo prošnji zastopnikov gospodarskih korporacij in je dovolilo, da se povrnejo tam, kjer je pomanjkanje krme, vožnine za krme in steljo. Kakor pravi oficijelno naznanilo, ki jo v zadnjem času izšlo v listih, se bodo vozni listi morali naknadno predložiti in tedaj se bo znesek za voznino vrnil. Daši se je od tega načina odsvetovalo in so zastopniki posebne konference prosili, naj se vožnina kratkomalo opusti, oziroma, naj se za to postavi v račun in pripravi posebna subvencija,
vendar je železniško ministrstvo ostalo pri načinu, ki je bil druge čase v dobi pomanjkanja krme običajen, dasi so izkušnje pri splošni zvezi v letu 1904 govorile zoper to, ker pridejo kmetovavci na ta način prepozno in naknadno do olajšav. V kljub vsemu temu se mora sklep c. kr. železniškega ministrstva v kmetijskih krogih vzprejeti z zahvalo in smatrati kot olajšava v sedanjem času pomanjkanja. Z ali bog bode te olajšave deležen le mal del k m e t o -vavcev, namreč onih, ki stanujejo ob progah državnih železnic dočim so tisti, v katerih okraju so proge južne železnice in drugih privatnih (tudi deželnih) železnic od te olajšave popolnoma izključeni, če leži kraj prejema v okrožju južne železnice. Le deloma bodo deležni te olajšave, če se bode krma in stelja za njih vozila deloma po progah državnih železnic. Direkcija južne železnice je prošnjo osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe z dne 25. junija t. L, naj se dovolijo izjemni tarifi za steljo in krmo zaradi letošnjega pomanjkanja, z dopisom z dne 11. julija t. L, št v. 8267/1 z ozirom na neugodno financ ijelno stanje in visoko dačo južne železnice odklonila in zavrnila osrednji odbor na državno pomoč. Kakor se v omenjenem dopisu navaja, so se v prejšnjih letih dovolili izredni tarifi v času pomanjkanja za deteljo, seno, slamoi.t.d.že iz tega vzroka, kerse je p tem tega blaga mnogo prevozilo, celo v kraje kamor prej nikdar ne. Takosejes povišanim prometom povrnila ona svota, ki je od-podla pri znižanem tarifu Človek bi sedaj mislil, da se bo južna železnica tudi letos ravnala po tem pravilu, ki ga je sama spoznala za dobro, in da bo štajerskim kmetom, ki trpe letos pomanjkanje, ki pa ji prinašajo velik del njenih dohodkov, priskočila na pomoč.
To pa se ni zgodilo. Pač se je pomoč, kakor smo že omenili, odklonila z ozirom na neugoden finaneijelen položaj in na visoko dačo južne železnice in z utemeljevanjem, da bi izjemni tarifi, če bi bili par let v veljavi, južni železnici prizad-jali škodo, ki je danes ne more več popraviti. Južnaželeznicaomenjanato,daje * času pomanjkanja in stiske naloga javne uprave, da pomaga s podporami, ki se lahko vzameio iz davčnih sredstev, in da se naj s carinsko političnimi določbami varujeta uvozin izvoz. Kakor vedo naši cen jeni bravci, se je to deloma že zgodilo s tem,da dajeta država,oziroma železniško ministrstvo, podpore in vračata vožnino. Pri tem pa je južna železnica pozabila na dejstvo, da leži večina štajerskih kmetijskih posestev v okrožju južne železnice in da je na ta način izključena od zgor e o p is an o ol a j š a ve p r i z n i -žanju tarifo v. To pomeni za štajerskega kmetovavca veliko škodo in zelo ovira in oškoduje zmožnost štajerske dežele za konkurenco z drugimi avstrijskimi deželami. Iz tega izhaja nevzdržljiv položaj, da je zaradi obstanka ene privatne železnice v času stiske pri podporah toliko štajerskih kmetovavcev izključenih od olajšave, ki so je deležni kmetje v okrožju državnih železnic.
Po našem mnenju je popolnoma pravično, Če se tukaj in v tem slučaju zahtevajo kompenzacije in če se zahteva, naj se onim kmetovavcem, ki so izključeni od te olajšave, povrnejo stroški za prevažanje krme in stelje iz državnega denarja. Osrednji odbor se je iz tega vzroka s pomočjo namestnije, ki jo je prosil za krepko podporo pri tej stvari, obrnil na c. kr. poljedelsko ministrstvo s prošnjo, naj blagovoli zvezi gospodarskih zadrug, kmetijskim podružnicam in kmetovavcem, ki so pri naročevanju krme in stelje navezani na progo južne železnice, dovoliti za dobo pomanjkanja (t. j. do dne 1. maja 1909) v interesu skupnega in enakega postopanja z vsemi kmetovavci, ki trpe pomanjkanje, povračila za vožnine; upajmo, da se bo tej naši pravični želji ustreglo. Dasi daje negativen uspeh naše prošnje pri direkciji južno železnice malo upanja, da bi se s ponovno prošnjo kaj doseglo, vendar se je osrednji odbor obrnil z novo prošnjo do ravnateljstva južne železnice, v kateri opozarja na to, da je pomanjkanje splošno in veliko in da je tudi v interesu južne železnice, da pomore kmetovalcem s stiske. Dne 20. septembra se je predložila prošnja v kateri se je prosilo, naj se za kmetijske potrebščine dovolijo posebni tarifi, enaki onim na državnih železnicah in naj se za čas pomanjkanja (t j. do 1. maja 1909) dovolijo izjemni tarifi za kmetijske potrebščine. Istočasno se je naprosilo tudi c. kr. železniško ministrstvo, naj našo prošnjo po možnosti podpira.	J—n.
Pomanjkanje in živinska sol.
K onim sredstvom, ki v slabih letih lahko krmo zelo zboljšajo in jo naredijo bolj oku-mo in tečno in na tak način izdatno zvišajo redilno vrednost raznih, dasi sicer manj vrednih krmil, moramo na vsak način prištevati tudi živinsko sol, ki ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da je že sama po sebi redilno sredstvo. Sol spada med one snovi, ki jih mora telo na vsak načm dobiti, če naj nemoteno deluje v vseh svojih delih. Z ozirom na to dejstvo je osrednji odbor že junija t. 1 med sredstvi, ki jih je priporočal poljedelskemu ministrstvu za olajšavo pomanjkanja, navedel tudi oddajo živinske soli za znižano ceno kot nujno potrebno; ta zahteva se je pri konferenci zaradi pomanjkanja od kmetijskih zastopnikov ponovila. Ker v teku poletja vlada te stvari ni rešila, je predložil osrednji odbor 25. septembra t. 1. c. kr. namestniji posebno prošnjo, naj se poteza za to, da se bo ta želja izpolnila, posebno, ker je postalo zaradi suhega vremena v mesecih avgust, september in oktober in zaradi slabe prodaje živine pomanjkanje občutno tudi na Gornjem Štajerskem in ker se lahko zgodi, da se bode zaradi tega prodala velika množina dragocene plemenske živine. Ker so jesenske paše po večini že poglodane, ali celo od slane in mraza posmojene, bo potreba dejati živino prej v hlev. Da pa se živina ohrani, se bo moralo nakupiti mnogo slame; Če pa se krmi večja množina slame, potem se ji mora dodati tudi večja množina soli. Ker je cena živinske soli v primeru cene soli za industrijelne
in obrtne svrhe zelo velika, bi morali štajerski kmetovavci dajati za dobo pomanjkanja, ki bo trajala do 1 maja 1909. in v kateri bo potreba dajati mnogo soli, plačevati obresti za državen monopol in tako dajati to, kar dobijo na eni strani kot podporo, na drugi strani nazaj za nakup državne živinske soli. Ker ima štajerska dežela 67.000 konjev, 717.000 glav goveje živine, 678 000 svinj, 123.000 ovac, bi se porabilo na dan 30.828 kg živinske soli in za dobo od oktobra do maja okroglo 740 vagonov, kar znaša nekako 600.000 /v, če računamo normalne cene.
y
Ce pa pomislimo, da moramo zaradi slabejše krme dajati letos od 740 vagonov okroglo polovico, to je 370 vagonov, več ko v navadnih letih, potem bi morali štajerski kmetovavci plačati nad 300 000 K davščine za državno sol in vožnine za železnico, svoto, ki bi drugače ostala v njihovih žepih. Ta svota je skoro tako visoka, ko podpora, ki jo je dovolila država kmetova cem v sedanji stiski Če nam vlada ne ustreže z znižanjem cene pri živinski soli, potem je državna podpora ničeva, ker država kmetom to, kar jim z eno roko dh, zopet z drugo (na solni davščini) vzame. Tako postopanje je nevzdržljivo in popolnoma jasno je, da mora država znižati ceno za živinsko sol in da mora uprava državnih železnic znižati vožnino, ker sicer je državna podpora brez pomena in vse obsežno delo ki je ž njo v zvezi, zaman in izgubljeno. Z ozirom na važnost te stvari za naše kmetijstvo je osrednji odbor c. kr. štajerske kmetijske družbo v izjavi c. kr. finančnemu ministrstvu o oddaji ostankov kamnene soli za krmo z dne 10. oktobra izjavil, da se naj ne oddajajo ti odpadki, ki imajo za krmljenje malo vrednosti in ki bi se ravno tako morali plačati, ampak naj se gleda na to, da se bo dobila živinska sol za znižano ceno, kar se naj kakor hitro je mogoče, uvede. Da bi se ta prošnja dovoljuo podprla, se je naprosilo c. kr. poljedelsko ministrstvo za posredovanje pri c. kr. finančnem ministrstvu in c. kr. namestniji v Gradcu za podporo te prošnje. Na vsak način pa se bo priporočalo, če se, potegajo gospodje poslanci za to stvar in skušajo, ko se bo sestal državen zbor, doseči znižane cene za sivinsko sol.
Razstava svinj na jubilejnem jesenskem sejmu v Gradcu. (I.—4. oktobra 1908.)
Razstava svinj, ki jo je priredila štajerska c. kr. kmetijska družba na letošnjem jesenskem sejmu v Gradcu, je iz raznih razlogov velevažna. Saj je poteklo od deželne razstave v letu 1880., s katero je bila združena tudi razstava svinj, že 27 let, dolga doba, tekom katere se je v plemenski smeri marsikaj spremenilo, tekom katere se je moral umakniti sistem vedno novih eksperimentov enotni, celo deželo obsezajoči akciji. Nazori, s katerimi bi nihče leta 1880 ne smel priti strokovnjakom, veljajo danes pri vzreji za pravila Kar se je takrat preziralo, je danes dragocena narodnogospodarska posest in srečne se morajo imenovati one dežele, v katerih je v domači živini po nešte-vilnih, kakor dokazuje zgodovina, ponesrečenih poskusih, še ostala domača
pasma. Kako slabo je stala štajerska svinjereja leto 1880., to lahko s sigurnostjo sklepamo iz malega števila takratnih razstavljavcev. Skupno je takrat 6 razstavljavcev razstavilo 37 svinj iz okrajev "Wildon, Gradec inFehring, iz Česar lahko ekh parno, da pač takrat ni bilo mogoče govoriti o kaki deželni razstavi svinj. Pravilnost tega sklepa nam posebno še potrjuje dejstvo, da je večino teh svinj razstavila graščinska uprava v Polsu, da je bila večina teh svinj naravnost iz Angleške importirana, torej ne na Štajerskem rojena in vzrejena. Da se o kaki plemenski deželni reji ni moglo govoriti, vidimo iz tega, ker je bilo teh 37 svinj iz Suffolk, Berkshire, Yorkshire in turopoljske pasme in njihovih križank Sedemintrideset svinj je poslalo šest razstavljavljavcev iz treh okrajev in te svinje so pripadale štirim tujim pasmam! Kako žalostna slika jedne največjih in najvažnejših živinorejskih panog štajerske dežele! Po štetju leta 1900. je bilo na Štajerskem 717.841 goved in 678.910 svinj, kar pač kaže, da je svinjereja velik del deželnega premoženja.
Daši leži že v tem samem pomen razstave svinj v letu 1908., vendar je ta še večji zato, ker se je podala jasna slika o enotnem deželnem plemenu in ker se je lahko pokazalo, da ne prihajajo razstavljene svinje iz treh okrajev, ampak da je to pleme že enakomerno razdeljeno po vsi deželi in da je na ta način ustvarjena dovolj zanesljiva podlaga za nadalnje Bvinjerejsko delo. K temu še pride slika, ki jo je podala c. kr. kmetijska družba o materijah plemenskih vzrejališč, iz katerih pridejo vsako leto regeneratorji za pleme cele dežele. Z zadovoljstvom bo strokovnjaka, a tudi narodnega gospodarja ob primeru med letom 1880. in 1908. napolnilo dejstvo, da je bilo delo c. kr. kmetijske družbe, s katerim hoče, posebno intenzivno od leta 1896. sem povzdigniti štajersko svinjerejo, zelo uspešno in da je prišla družba zaželjenemu smotru zelo blizu. Milijoni pridejo na ta način v štajersko svinjerejo in če bo šlo delo neprenehoma in nepretrgano v isti meri naprej, bomo na podlagi dosedanjih izkušenj lahko štajersko svinjerejo prištevali najboljšim in trajnim virom dohodkov. Nadalje je ležal pomen te razstave tudi v tem, ker bi se naj s posebno razvrstitvijo materijala pokazala deželna akcija za povzdigo živinoreje. Sedaj pa k Btvari.
Z ozirom na omejen prostor se je moralo število svinj, ki bi se naj za razstavo izbrale, omejiti na 140. Da bi se dosegel nameravani uspeh — hotelo se je podati kmetom in zanimanim Činiteljem pregled delovanja v tej smeri — se je razstavljeni materijal tako razvrstil, da je prišel v razstavo:
1.	Plemenski materijal plemenskih vzrejališč;
2.	od tega materijala izhajajoči in od c. kr. štajerske kmetijske družbe v različne občine po deželi plemenski merjasci razne starosti (stari in mladi šub-vencijski merjasci);
3.	potomci teh merjascev kot plemenske svinje, prašički in prasci;
4.	da bi se pokazali uspehi tudi na tem polju, so se razstavili tudi rezanci in na pol rejene plemenske svinje. Za te svinje so sc posebno zanimali mesarji in vojeninarji. Posebno lep je bil še ne dveleten rezanec (štv. 26), ki je imel 500 kg žive teže, ne da bi bil že popolnoma izrejen. A tudi drugi rezanci so imponi-rali s svojimi plečami, mečami in širokimi hrbti.
40 razstavljavcev je razstavilo: 5 zasebnih starih merjascev, 11 subvencioniranih starih merjascev, 1 zasebnega mladega merjasca, 2 subvencionirana mlada merjasca, 31 starih plemenskih svinj, 20 mladih plemenskih svinj, 40 plemenjač, 3 plemenjake, 2 krmljenki, 10 krmljen-jakov (med njimi 4 nekdanje subvenci-jonirane merjasce), 3 rezane krmljenke; skupno torej 128 svinj.
Kakor se vidi iz tega pregleda, se je polagala največja važnost na jasno plemensko razdelbo.
Plemenska vzrejališča so razstavila:
1.	Vzrejališče gospoda viteza pl. Ples-singa naWaldeggu 1 starega, 1 mladega merjasca, 6 starih plemenskih prašič, 3 krmljenjake in 12 krmljenk, Bkupno 23 komadov;
2.	vzrejališče gospoda K. D eh n e na Welsbergu 1 starega merjasca, 2 stari in 6 mladih prašič, 6 plemenjač in 1 rezanega krmljenjaka, skupno 16 glav;
3.	samostanska pristava benediktincev v Št. Lambertu 4 stare in 6 mladih prašič in 1 rezanega krmljenjaka* skupno torej 11 komadov;
4.	vzrejališče gospoda tvorničarja in graščaka O. Zeilingerja na Schatten-bergu pri Knittelfeldu 2 stara in 1 mladega merjasca, 5 starih svinj, 3 ple-menjače, skupno torej 11 glav.
Poleg teh štirih vzrejališč smo našteli še 36 razstavljavcev iz 15 okrajev cele štajerske dežele, ki so poslali na razstavo 67 svinj v najrazličnejših kategorijah
Vsestransko se je priznala enotnost razstavljenih svinj in pokazalo se je, da je bilo pravilno, ko je leta 1900. družba v svojih vzrejališČih opustila York-shirsko pleme in začela dajati na deželo regeneratorje velik e, bele, žlahtne nemške svinjske pasme. Pravila, ki jih je dal odsek za svinjerejo posameznim vzrejališčem glede krme in reje, so so popolnoma obnesla in zopet se je potrdila stara izkušnja: da se mora, če se hoče kako deželno pasmo požlahtniti in ohraniti, strogo opustiti vsako umetno priganjanje v rasti in da se mora zadrževati zgodnja zrelost, Samo Če se vedno misli na ta smoter in če se opusti vsako plemenjenje sorodstva, posebno pa v plemenskih vzrejališČih, se lahko ustvari trpežno, v krmi ne izbirčno pleme, ki je primerno za kmetske posestnike in ki ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da je dolgo plodovito.
Ker je primanjkoval čas, ni bilo mogoče statistično pokazati načina, kako se od leta 1896—1908. vrši povzdiga svinjerejo, kar bi podalo pač zelo zanimivo sliko in pokazalo, da so razdeljeni regeneratorji po vseh delih dežele. Sicer pa, kdor potuje po deželi in se za to
* Tega merjasca so leta 1903. naročili iz Svalfifa na Švedskem, tako da je bil celih B let rabljen za pleme, kakor se je pokazalo, z izrednim uspehom.
briga, je sigurno že opazil, da je v onih krajih, kamor se dajejo plemenski merjasci intenzivno že par let, enotna slika v svinjereji malodane že dosežena.
Pri karakteristiki razstavljenih' svinj moramo v prvi vrsti dobro plemensko in pravilno telesno stanje razstavljenih svinj povdarjati in pohvaliti svežost in živahnost živali (temperament, pogled, stanje dlake in kože). Take morajo biti plemenske svinje. Posebno moramo omeniti v tem oziru lepo mlečno stanje prašič. Vsi pari seskov so bili popolnoma pravilno in enakomerno razviti. Omeniti moramo tudi precejšnjo dolžino svinj, dasi niso imele dolgega vratu in velike glave in dasi so imele srednje dolge, močne noge. Pomenljiva in znamenita je bila pri vseh tudi lepa sklenjenost trupla. Prša so bila pri vseh široka in globoka, ravno tako hrbet lepo širok in izvlečen. Koža je bila mehka in prožna, dlaka primerno močna in gosta, mišice so primerno prožne in trdne. Zobje in parklji so bili pri vseh v popolnem redu. Lahko se reče, da je dosežena požlahtnjena telesna oblika in da je ohranjeno telesno zdravj e.
Dasi je bilo za ureditev posameznih oddelkov v govejskem hlevu le 24 ur na razpolago, vendar so se svinje že 29. septembra zvečer vstavile in 30. septembra so opravili razsojevavci svoje delo. V razsodišču so bili gospodje Janez Gerlitz v Hartbergu, Jožef Gmoser v Feldhofu, Janez Kolarič v Središču, c. kr. višji živinozdravnik Viljem Liebscher v Gradcu, Pavel vitez pl. Naredi-Rainer v Grottenhofu, Janez Putz pri Sv. Lovrencu na W., Andrej Rauch v Eggen-bergu, Karl Rezsler v Neumarktu, Ferdinand Roš v Hrastniku, živinozdravnik Teodor Straszer v Ormožu in živinozdravnik Anton Uršič pri Sv. Juriju. Razsodniki so po posebno urejenem sez-namku vrednostnih točk izvršili punktacijo opoldne ob 1. uri, na kar jih je povabil ekscelenca gospod predsednik kmetijske družbe, deželni glavar Edmund grof Attems na obed v hotel „Erzherzog Johann", kamor je prišlo tudi več članov razstavinega odbora in osrednjega odbora. V daljšem govoru se je zahvalil gospod družbin predsednik razsojevavcem, posebno pa gospodu potovalnemu učitelju Jelovšku in drugim udeleženim strokovnjakom za njihov trud in je podal pregled ciljev, za katerimi stremi svin-jerejski odsek kmetijske družbe, s katerimi hoče povzdigniti svinjerejo cele štajerske dežele in kateri se zaradi tega ne morejo še tako zelo očitno videti. Glaven namen te razstave, ki jo je priredila c kr. štajerska kmetijska družba, je bil ta, da se pokaže pregled vsega, kar se je že doseglo, pred vsem pa, da se odločilnim činiteljem in kmetova\eem takorekoč predstavi plemenski materijal v družbimh plemenskih vzrejališČih. S tem, da so se lastniki vzrejališč, nadalje kmetijska šola v Grottenhofu in graščak G. LederervKalsdorfu odrekli prisojenim nagradam v denarju, je postalo mogoče dati kmetskim razstavljavcem precej visoke nagiade v denarju. To plemenito ravnanje imenovanih razstavljavcev se mora s posebno zahvalo omeniti, ker so s tem dokazali, da so raz-
stavili svoje svinje samo zato, da bi pomagali kazati skupnost v svinjerejskih podjetjih.
* *
*
Pri razdeljevanju nagrad so dobili spodnještajerski razstavljavci sledeče nagrade:
1.	Jakob Satler v Izvancih za merjasca štv. 39, prasico štv. 71 in plemen-jačo štv. 46 kolekcijsko darilo 80 K in bronasto državno kolajno.
2.	Za merjasce so dobili nagrade: Dobovišek Rudolf, Št. Jurij ob juž. žel. 40 JŠT; Repnik Marija, Cirknica, 30 K; Ni d o rf er Franc, Celje, 20 jST; Zdolšek Franc, Podgorje, 20 K; Tratenj akAnton, Izvanci, 20 K.
3.	Za plemenjače:	Jager Marija,
Celje, 30 K\ Nidorfer Franc, Celje, 30 K\ Družovič Alojz, Izvanci, 25 AT; Zupanc Mihael, Sele pri Celju, 25 AT; Dobovjšek Matija, Št. Jurij ob juž. žel, 25 JST; Čretnik Ignac, Št. Jurij ob juž. žel, 25 K.
4.	Za plemenjače (prašiče) Breznik Anton, Izvanci, 25 AT.
5.	Za krmljenko Brus Franc, Stri-hovec, 15 AT.
Skupno se je v kategoriji kolekcijskih daril razdelilo 260 AT, v kategoriji razrednih daril v denarju 690 K, torej skupno 950 AT. Ko se je razstava prvega oktobra otvorila, so se priznana darila in nagrade na stajah že videle. Razstavo svinj je obiskalo zelo mnogo ljudij, posebno pa kmetskih obiskovavcev graškega jesenskega sejma. A tudi odločilni krogi so se zan|o zanimali. Ekscelenca gospod deželni glavar jo je parkrat obiskal; 2. oktobra pa je imel predsednik čast, pozdraviti in po razstavi voditi ekscelenco gospoda namestnika Manfreda grofa Clary, kjer je gospod deželni potovalni učitelj razstavljene svinje natanko demonstriral; ravno tako je obiskal razstavo tudi deželni kulturni referent Franc grof Attems in kmečki poslanci. Vsi so se o razstavi zelo p< hvalno izrazili. Razdelitev nagrad je oskrbel 4. oktobra predpoldne gospod podpredsednik vitez pl. Plessing v navzočnosti članov razstavinega odbora. Za prireditev in vodstvo te razstave, ki je v enaki meri zadovoljila razstavljavce in obiskovavce, sta si stekla posebne zasluge gospod deželni potovalni učitelj Jelovšek in njegov asistent Martin Suppanz, za kar jima gre odkrita hvala. Tudi ni prav nobenega dvoma, da je c. kr. štajerska kmetijska družba s prireditvijo te razstave postavila mejnik v zgodovini razvoja štajerske svinjereje in da si je stekla trajne zasluge za podporo te, za štajersko že od nekdaj tako važne panoge Štajerskega kmetijstva. Pri tej zaslugi pa ima naj večji delež prvi družbin podpredsednik Henrik vitez pl. PlessingnaWaldeggu, ki je ustanovil prvo plemensko vzrejališče na Štajerskem in ki je dal tako povod, da so tudi drugi sledili njegovemu vzgledu. In sadovi onega dela, ki ga je on začel, se vidijo že sedaj, najlepše pa so se pokazali na tej razstavi.
General tajnik Juvan.
Vpliv gozda na odtok padavin.
Oni del vode, ki teče ob času deževja v potoke, je, neglede na razdelitev pa-
davin na posamezne letne čase, zagotovo pod vplivom oblike in sestave ozemlja, črez katero teče, kakor tudi pod vplivom rastlinja v okolišu padavin.
Na veličino padavin in na čas, v katerem odtečejo s kakega površja, vpliva najneugodnejše, če tisto površje ni nič poraščeno.
Ravno tako nepravilno je, dobro ohranjenemu gozdu, kajti samo tak pride pri rešitvi tega vprašanja v vpoštev, odrekati vsak vpliv pri nastanku in zabranitvi velikih povodnji, posebno v gorovju. Daši je vpliv gozda na zmanjšanje odtoka vode in na bolj počasen odtok le omejen, vendar je mnogo večji, kakor pri kateri koli drugi kulturi.
Odpadki z dreves, ki gnijejo na tleh in drevesna krona zadržujejo v mejah, ki so jim določene, en del padavin — približno ga cenijo na 10 mm višine — in tvorijo mehaničen zadržek, da padavine ne morejo tako hitro odteči.
Ker vlaga, ki je nabrana v gozdu, le zelo počasi izhlapeva, je toplota zemlje in zraka v gozdu mnogo nižja, kakor zunaj na prostem. Zato gre pod normalnimi razmerami taljenje snega na poraščeni zemlji mnogo počasneje in odtok snežnice se razdeli na mnogo daljšo dobo, tako da ne leti takoj vsa voda v potočne struge, ampak ostane zemlji precej vlage na dolgo časa, kar je za njeno rastlinsko življenje neobhodno potrebno.
Gozd prepreči na strminah tudi, da se prst ne odplavi in da se zemlja ne trga; tudi zabranjuje s svojimi globoko segajočimi koreninami, da se zemlja ne seseda in ne leze
Na ta način ostane površje zemlje pri miru, v potoke ne pride gramoz, ki jih sicer zasiplje in povzroči tako velike nevarnosti. Pri velikih povodnjih se je že večkrat pokazalo, kaj lahko gozd opravi; na strminah je voda kratkomalo odplavila ali odtrgala ruševje, na gozdnatih krajih pa je ostalo ohranjeno.
Voda, ki jo je gozd nabral, leze, kolikor ne izhlapi in se ne porabi za rast drevja, vedno globlje v zemljo, kakoršna je pač zemlja, na kateri gozd raste, če je ta zemlja za vire ugodna, teče voda po teh virih naravnost v potoke.
Vpliv gozda se kaže torej na dva načina, ker varuje, seveda v določenih mejah, pred preveliko množino vode, na drugi strani pa tudi pred pomanjkanjem vode.
Prvi učinek je le tedaj mogoč, če količina padavin, ki padejo na gozd, ne presega mnogo količine, ki jo lahko gozd povzame; take slučaje imamo ob času dolgotrajnega deževja, ali če se začne naglo sneg taliti, če pride k temu še dež, zemlja pod snegom pa ostane še zmržnjena.
Proti pomanjkanju vode deluje gozd na ta način, da drži v sebi vlago, ki zelo počasi izhlapeva in da lahko zaradi tega v času splošne suše daje potokom več vode, kakor ona zemlja, ki ni pogozdena. Na ta način ostane višina vode v potokih, ki jih gozd regulira, skoro vedno na neki določeni višini, kar je za porabo potokov in njihove vode velike gospodarske važnosti.
Daši se te prednosti, ki jih daje gozd sicer v določenih, ozkih mejah, ne dado | v številkah izraziti, vendar jih je dolgo-
letna skušnja že dokazala. Najbolj vidne so tam, kjer so v gorovju gozd iz same nagle dobiČkaželjnosti popolnoma posekali. Ob dolgotrajnem dežju hitijo s takih goličav množine vode, ker jih prst ne zadržuje in delajo v nižini škodo, po leti pa vlada velika suša, ker manjka vlaga, za katero je drugače gozd skrbel.
Gozdovega vpliva na odtok padavin pa ne določa toliko njegova velikost kakor glavno njegovo stanje, torej kako je obdelan in kako se zanj skrbi.
Čim večja je torej površina takih gozdov, tako da se jih lahko primerno oskrbuje in kjer se to res godi, tem manj bo treba kaki posebnih predpisov ali celo postav, da se taki gozdi ohranijo, kjer so veliki in nevarni hudourniki.
Daši se namen teh predpisov, ki omejujejo prosto voljo in odločitev posameznikov, še ne ocenjuje po vsej dale-kosežnosti njihovega pomena, vendar so opravičeni, ker so v varstvo splošnih koristi in v varstvo gospodarstva dotičnih krajevnih razmer, za katere pridejo v vpoštev in za katere so dani.
Dobiček, ki ga imamo, če gozd brezobzirno posekamo, je v primeri s škodljivimi posledicami, ki jih taka brezobzirnost lahko ima, zelo majhen in hitro minljiv; če hočemo namreč te posledice odpraviti, kar se da le v zelo redkih slučajih popolnoma doseči, rabimo za to svote, ki so navadno mnogo večje, kakor pa je bil trenoten dobiček, ki smo ga dosegli s tem, da smo gozd popolnoma posekali. Gozd se lahko uniči v razmeroma zelo kratkem času, leta in leta pa traja, da se razraste zopet do primerne moči in velikosti, da je lahko odporen raznim vremenskim nezgodam.
Na vseh poljih zemeljske kulture se kaže stremljenje, da se rodnost in plodnost zemlje s primernim gojenjem in oskrbovanjem ohrani in kolikor mogoče izkoristi; zato pa je treba, da se tudi gozdu, temu branitelju vseh kultur, zaradi njegove važnosti v interesu narodnega gospodarstva posvetiti več pozornosti.
Važnost travnikov.
(Piše Alojzij Križanič, ekonom, Velika Nedelja.)
(Iz-viren spis).
II.
Navaden travnik.
Travnik sam sebi prepuščen, je za nič. Zato vidimo, da raste na njem vse polno grmovja, ki je popolno nepotrebno, in le na škodo senskemu pridelku. Mestoma je vse polno kamenja, tu se nahajajo stara mravljišča, tam sam drač in plevel, oset ali celo gladež nekateri plevel je celo strupen, ker se vse to s senenim drobcem ali „stirinjem* po travnikih vseja; tu vse polno krtinja, tu sam mah, ker se z brano noče čistiti, in vse to ovira košnje, zožuje prostor in nam krade že samo na sebi slabe letine; torej proč žnjim.
Res, da je v spomladi vse polno dru-zega dela, travnik se pa vendar tako pustiti ne sme, Če hočemo zahtevati dobre košnje od njega. Poravnati se morajo v spomladi krtine, odstraniti nadležni mah in različni plitvo ukoreninjeni plevel, kakor grenkuljico, plazeči skrečnik, plazečo zlatico, razne jetičnike i. t. d., kar se najlažje stori s travniško brano. Ko se po dolgem in počez lepo povlači, se raz-
praska zemlja, kar ugodno vpliva na njeno rodovitnost; zlasti je v krtinah drobna prezebla prst, ki je zelo rodovitna; to vse preprečimo, ako krtine par let dol zvozimo, da nam zemlja mučno oslabi. Zlasti v težki zemlji, kjer je gosta ruša, izvrstno vpliva brananje, ker se da rastlinam več zraka. Branati se mora v suhem lepem vremenu tako, da se za brano pri njenem delu kadi; nikol pa ne smemo v mokrem, ali celo v deževnem vremenu branati, ker se nam tedaj pridelek lahko očitno pomanjša. Ako travnik lepo povlaČimo, že samo z vlako dosežemo tako velik pridelek, kakor če bi dotično parcelo pognojili. Drugod se vsako leto travniki povlačijo, zato tudi lep senski pridelek, pri nas so pa take brane zelo redke, in še te se nočejo rabiti.
Skorej povsod pri nas so travniki pre-močvirni, in le redki posestniki se pobrigajo za osuševanje z drenažo, ko bi vendar veliko več zrastlo. To opazijo naši kmetje, ko v dolgotrajni suši namesto ničvrednega šara lepa visoka mlada detelja zraste. Zakaj pa v navadni letini nikjer ni detelje? Da bi se pa kmet pobrigal za osuševanje, pa bode takoj odgovoril, da je to za nič, le iznajdba gospode, da si dobro služi.
Izjemoma najdemo res suhe travnike, in te bi morali, če je mogoče, namakati. Kjer se pa to ne da doseči, tam je pa moramo skrbno gnojiti. Z gnojenjem dosežemo dokaj lep pridelek, in kdor svoje travnike redno gnoji in brana, se mu res tudi pridelek vsestransko pomnožuje.
Kdor svoje travnike ljubi, ta je tudi s travnim semenom podseja, medtem ko prej skrbno po dolgem in počez povlači, tedaj vseja in nazadnje zopet povlači. Natančneje povem pri novih travnikih. Semena se kupujejo previdno Znani trgovci dobrega semena so naslednji: P. HUttig na Dunaju, I. Weihburggasse 17; E. Mauthner v Budapešti; Wolfner & Wei s s na Dunaju, I. Am Hof 3; Henrik Vančk v Pragi, Vaclavov trg 13, i. d. t. Veliko boljše pa je, ako se potrebna semena naroče potom kmetijske podružnice od c. kr. kmetijske družbe, katera stoii s trgovci semenja v zvezi, ker so pod nadzorstvom kmetijskih preskuševališč v Mariboru, Ljubljani, v Celovcu, v Gorici, ali pa pod nadzorstvom postaje za pregledovanje semena na Dunaju, ki jo vodi ravnatelj g. c. kr. dvorni svetnik dr. Theodor vitez Weinzierl, ki nam zamore jamčiti kaljivost in čistoto semena. Drugače pa je, ako se seme naroči od neznanih trgovcev, kateri ne stoje pod kontrolo; takrat moramo poslati seme v preiskavo, in nam je biti zelo previdnim, da se navedejo vsi postavni faktorji, ki hodijo tukaj v poštev.
K plevelom, ki se večkrat po celem travniku v veliki meri nahajajo, prištevamo sledeče: jesenski podlesek ali ušivec, poznan kot divja koruza, cvete v jeseni, v spomlad pa požene od tal temno zeleno perje, vsredi katerega tiči glavica razcepljena na tri dele, to je plod poln, drobnega strupenega semena, ki se pred sensko košnjo odpre in seme raztrosi. Edina pomoč proti njemu je. da čebulo, ki je v zemlji, b kakim ostrim bodalom ranimo, ko zabadamo v zemljo; plitvo ukoreninjenega tudi brana rani; tedaj
nam šele segnije v zemlji. Če se travnik preorje, treba globoko in večkrat orati, da popolnoma pogine. Veliko živali, zlasti svinj je že poginilo, ko so pipali ta plevel ter ga na kupih pustili, ne da bi ga uničili Torej pozor pred njim.
Dalje so: pikasti mišnjek ali smrdljivec, pasji peteržilj ali steničjek, velika tro-bebka, krvavi in drugi mlečniki, široko-listni trpotec, hostni regrad, dveletni dimek ali zajka, regrat, travniška kadulja ali divji žajbelj, kislica, skrobotec ali lošč, travniški črnilec, gladež, preslica, vodenika i. t. d. In vse te, ako hočemo imeti dober travnik, moramo iztrebiti iz površja.
Želimo torej več in boljšega sena, nam je treba večkrat na travnik priti, ne le samo ob času košnje, ter se čuditi slabemu pridelku, ampak naj nas pamet vodi do boljšega dela.
Iz podružnic in krajnih društev.
Pesniški vrh Tukajšna podružnica je priredila v nedeljo, 25. oktobra v gostilni gospoda Čepeja na Pesniškem vrliu zborovanje, na katerem je poročal načelnik podružnice o udeležbi in premiranju na sadni razstavi v Lipnici. 18 razstavljavcev je dobilo na njej častne diplome, ki jih je poklonila c. kr. kmetijska družba, ki pa še niso prišle iz Lipnice. — Delalo se je tudi na to, da bi poslali člani podružnice svoje pridelke na razstavo rastlin in sadja, ki jo priredi c. kr. vrtnarska družba na Dunaju. — Nato je govoril gospod potovalni učitelj Fasching iz Maribora zelo zanimvo in poučno o čebeloreji in čebelnjakih, za kar se mu je načeln k podružnice v imenu njenih članov zahvalil.
Konjski kovači, ki ne potrebujejo ustanov in ki bi se radi udeležili poduka v tečaju, morajo dokazati, da so vsaj 18 let stari, da so bili vsaj dve leti kovaški pomočniki, da imajo dobro šolsko izobrazbo in se morajo oglasiti z učnim spričevalom in delavsko knjižico najpozneje tekom prvih treh dni tečaja pri ravnatelju zavoda.
V	Gradcu, 19. oktobra 1908.
Od štajerskega deželnega odbora.
Edmund grof Attems 1. r.
llnzglas.
V	časn od 28. do 31. decembra 1908 se vrši na štajerski kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu
II. knjigovodski tečaj
za kmečke posestnike.
Udeleženci tečaja dobe na zavodu prosto stanovanje. Za manj premožne je na razpolago več štipendij po 20 K.
Pouk se začne vsaki dan tečaja ob 8 zjutraj.
Prijave se morajo poslati najpozneje do 15. decembra t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Oni prošnjiki, ki se prvega knjigovodskega tečaja zaradi pomanjkanja prostorov niso mogli udeležiti, imajo sedaj ob drugače enakih razmerah prednost, če obnovijo do določenega roka 8vojo prijavo.
Deželna kmetijska šola Grottenhof (Pošta Wetzelsdorf pri Gradcu) leži 20 minut od končne postaje Wetzelsdorf graške električne železnice.
Ravnateljstvo štajerske deželne kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.
j O O O O 0		0 0 0 0 0
ji	• Uradno. •	If
	m	i-J	
■ Stv. 46.029_ UazgljlS. II. 6.851
Za polletni poduk v podkavanju, ki se začne 2. januarja 1909 na deželni podkovalni šoli v Gradcu, se razpisuje za vredne in potrebne konjske kovače 10 deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem v zavodu, v kolikor to dopušča prostor, nadalje še nekaj ustanov po 100 A, ki so jih podali različni okrajni zastopi.
Pogoji so sledeči:
Starost najmanje 18 let, zdravje in krepko telo, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletna služba pri kakem konjskem kovaču.
Razen tega se mora vsak prosivec zavezati s posebnim reverzom, da bode po končanem poduku najmanj 3 leta deloval kot konjski kovač na Štajerskem, oziroma v okraju, od katerega je dobil ustanovo, da bode tam delal kot mojster ali pomočnik.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z reverzom, krstnim in domovinskim listom, učnim spričevalom, zdravniškim in šolskim spričevalom, delavsko knjižico, izkazom o premoženju in obnašanju in naslovljene na štajerski deželni odbor, se morajo
vposlati najpozneje do 20. novembra t. I.
na ravnateljstvo deželne šole za konjske kovače v Gradcu.

.1	Tržna poročila.	I
		
g a gg-11"'”'."™!
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živivske sejme
Dne 25. novembra pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Dobjem’*, okr. Brežice; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Vidmu*, okr. Brežice; v Mariboru*; v Lipnici*.
Dne 26. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino).
Dne 28. novembra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 30. novembra pri Sv. Andražu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Veržeju**, okr. Ljutomer; na Svičini, okr. Maribor; na Bizeljskem**, okr. Brežice; pri Sv. Florijanu*, okr Slov. Gradec; v Celju**, v Lučah**, okr. Arvež.
Dne 1. decembra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*.
Dne 2. decembra na Ptuju (sejem s ščeti-narjii; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež.
Dne H. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); na Planini*, okr. Sevnica; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 4. decembra na Zelenem Travniku**, okr. Ivnica; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica; v Šmarji pri Jelšah**.
Dne 5. decembra v Trbovljah**, okr. Laško; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 7. decembra v Lučah*, okr. Arvež; v Dobrni**, okr Celje; v Cmureku**; na Polji**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Vuzenici**,	okr.
Marnberg.
(Nadaljevanje na strani 176.)
N/
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz At. 9.
I.
Štv. 20.496.	Poziv
kmetom in sadjerejcem na Štajerskem glede izvoza sadja na Dunaj.
Od štajerskega sadjerejskega društva v času od 5. do 11. oktobra t. 1. na Dunaju (velika tržnica) prirerejena cesarska jubilejna sadna razstava je prinesla štajerski popolen uspeh.
Razstavilo se je okoli 60 000% jabolk in mal del hrušek. Sadje je doseglo, ne samo kar se tiče njegove zunanjosti in dobrote, splošno priznanje, ampak se ga je tudi zelo mnogo prodalo za zelo zadovoljive cene.
Uspeh, Id ga je prinesla ta z velikimi žrtvami spojena razstava in želja, ki so jo Dunajčani premnogokrat izrazili, namreč naj bi se na Dunaju uvedla vsakotedenska prodaja štajer skega sadja, vse to je napotilo vodstvo štajerske zveze gospodarskih zadrug, da je sklenilo to podjetje sprejeti med panoge svojega blagovnega prometa in prirejati vsak teden na Dunaju sejme za štajersko sadje. Ta sklep je storilo tem bolj, ker sta štajerski deželni odbor in predsedstvo štajerskega sadjerejskega društva spoznala, da je tak sklep posebno to leto za štajerske sadjerejce zelo važen in ker je magistrat glavnega in rezidenč-nega mesta Dunaj po svojem podžupanu Hierhammerju to podjetje pozdravil in obljubil kar najizdatnejšo podporo.
Na podlagi natančnih posvetovanj se je za izvedbo tega podjetja določilo sledeče:
A)	Nakup in prodaja sadja: Pri tem posreduje zveza komisionelno. Tega posredovanja pa se lahko poslužujejo samo člani zveze, ki so za prodaj namenjeno sadje sami pr delali. Na izrečno željo in v razmeri vsakokratne vrednosti sadja dobi lahko oni, ki zvezi ponudi svoje sadje na prodaj, polovico kupne cene naprej kot predujem, ki pa se izplača le tedaj, če ima zveza dokaz v rokah, da prodajavec sadje lahko pošlje, oziroma da ga je že poslal.
Za trud in stroške, ki jih ima zvezin pooblaščenec na dunajskem sejmu pri prodaji, si zaračuni zveza 5 odstotkov prodajne cene kot odškodnino
B)	Zavoj in oudaja sadja: Zaviti in naložiti se mora sadje primerno trgovskim navadam ali v zaboje, ki drže 25 do 50 kg sadja ali pa v primerne Bode, ki drže 50 do 100 %; zaboje, sode, različen papir, lesno in papirno volno naj prodajavci, če jih ne morejo doma dobiti, kupi pri zvezi, ki jih lahko oddaja po najuižjih cenah, ker je nakupila velike množine tega blaga. Da se sadje dobro zavije in zabije, naj nadzoruje ta posel kak strokovno izobražen Človek, n pr. drevesni paznik. Takega pomočnika naj ali naravnost prodajavec plača, ali pa mu
zveza odračuna in izplača njegov delež od končnega izkupička. Predno se odpošlje kaka pošil|atev, se mora zvezi na vsak način poslati natančen izkaz o množini, vrsti in kakovosti sadja, na podlagi katerega so izvrši potem prodaja in obračun. Vrsta in kakovost sadja*se morata označiti tudi na zaboju, oziroma sodu.
C)	Pošiljanje in oddaja sadja: Pošiljatev se mora oddati na pristojnem kolodvoru, navadno kot tovorno blago, zavarovano za rok oddaje; dan odda|e se po vsakokratnih razmerah naznani vsakemu dobavniku. Prodalo se bo sadje določen dan v tednu na Dunaju, ali tudi dva dneva, ki se bosta kupcem naznanila z n.ibitkom v veliki dunajski tržnici.
D)	Določitev cene: Določanje cene se mora vedno prepustiti vsakokratnemu zastopniku zveze gospodarskih zadrug v dunajski veliki tržnici. Ta se ravna pri določanju cene po takratni tržni vrednosti sadja in po možnosti prodaje. Cena za zaboj, oziroma sod, velja pri sadni trgovini navadno za brutto kakor za netto.
E)	Kakovost in vrsta: Po izkušnjah na cesarski jubilejni sadni razstavi na Dunaju se bode najlažje prodalo žlahtno, lepo namizno sad|e, skrbno spravljeno v zaboje in pa dobro in trpežno sadje v sodili, posebno pa bolj trde jabolčne vrste.
Posebno lahko se prodajajo in so zato posebnega priporočila vredne sledeče vrste: štajerski zimski mošancelj, kanadska rejneta, ananas rejneta, žolti belfler, Lon donski peping, bela zimska taftovka, kron-princ Rudolf, renska bobovka, Bauman-nova rejneta i. t. d.; manj je priporočati manj trpežne vrste: angleška zimska par-menka (zlata rajneta), Damazonova rejneta, Herbertova rejneta i t. d. Po Božiču ne moremo priporočati za pošiljanje šampanjske rajnete, laškega jabolka i. t. d.
Naznanjamo s tem vsem svojim članom uvedbo direktne prodaje sadja na Dunaj in jih uljudno prosimo, naj nas pri tem podpirajo in po možnosti kmalu vpošljejo primerne ponudbe. Ponudbe bomo spre-lemali po možnosti prodaje in se potrudili, da bomo dosegli za sadje, ki se nam bode poverilo v prodajo, zadovoljive cene. Upamo, da smo z uvedbo direktne prodaje sadja ustvarili za naše Člane zelo dobrodejno podjetje.
V Gradcu, 21. oktobra 1908.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem.
F. Barta.
II.
Navodilo
za snovanje zadrug za vnovčevanje živine.
(Dalje.)
Ta način je mnogo boljši, kakor oni, ki smo ga zgore opisali in sicer iz sledečih vzrokov: V prvi vrsti se mora
kmetovavec navaditi na to, da bo videl v zadružniških organizacijah zavode, ki delujejo samo v njegovo korist in da lahko za drugi popolno in odkrito zaupa. S tem, da odda svojo živino brezpogojno zadrugi v prodajo, kaže pravo zadružno mišljenje in daje vsem drugim lep vzgled. So važnejše pa je dejstvo, da odpadejo pri posredovalni zadružni prodaji vse slabe posledice, ki bi lahko nastale za zadrugo, če bi živino ona direktno kupila in na lasten račun in lasten riziko prodala. Izkušnje, ki so jih imeli po drugih deželah s takimi posredovalnimi zadrugami za prodajo živine, so dokazale, do zajamčuje le ta način prodaje varen obstoj take zadruge. Če je taka zadruga dalje Časa uspešno delovala, nabrala izkušenj in si ustvarila rezerven zaklad, iz katerega lahko pokrije eventuelne izgube, je vedno še lahko mogoče, da preide zadruga na polje direktnega nakupa in lastne prodaje živine. V začetku pa se mora tega na vsak način varovati.
Delokrog zadruge.
Delokrog zadruge se z ozirom na njeno krajevno razsežnost v naprej nikakor ne da natanko določiti Splošno se lahko priporoča, da se naj delokrog zadruge ne omeji na premalo okrožje, ampak naj se raztegne na več občin, eventuelno jeden soduijski okraj Tako lahko zadruga prevzema po možnosti pravilno, vsak teden vsaj enkrat živino od svojih članov in jo lahko redno odpošilja, ker bo na ta način vedno dovolj živine, da bo poln vsaj en vagon.
Večje zadruge lahko, kakoršen je pač njihov položaj ob železnici, ustanovijo več takih prejemalnic za živino, oziroma lahko uvedejo v svoj promet nabiralne vagone.
če se živina redno odpošilja, n. pr. vsak teden vsaj enkrat, se najmanj pozna razloček v ceni, razloček med dobrimi in slabimi sejmi. Velika zadruga lahko vsled velikega prometa, ki ga ima, nastavi tudi dobrega poslovodjo, ki bo posvetil vse svoje moči prospehu zadruge, kar je zelo potrebno in dobro. Kajti naloge, ki jih nalaga zadruga za vnovčevanje živine, so tako mnogovrstne in tako težavne, da pri njih nikakor ni mogoče izhajati s častnim mestom kakega predsednika. Če se člani načelstva pogosto menjavajo, se tudi ne morejo dovolj privaditi poslom, kar pa je nujno potrebno, če se naj zadruga vzorno, uspešno in dobičkanosno vodi. Zadruga mora imeti spretnega, o zvijačah trgovine in tržnem položaju popolnoma poučenega poslovodjo, če hoče priti naprej. Zato se mora že pri ustanovitvi zadruge gledati na to, da njeno delovanje ne bo omejeno na premajhen delokrog, če se to le da doseči in da bodo imele sposobne moči za vodstvo zadruge in njenih poslov.
Prisilna oddaja.
Podlago zadrug za vnovčevanje živine tvori prisilna oddaja živine, ki se mora določiti že v pravilih. Člani se morajo za'eznti, da bodo vso svojo klavno živino, razun one, ki je navedena v poslovniku in prometniku, oddajali zadrugi v prodajo. Ta prisilna prodaja je nujno potrebna. Izkušnja je namreč pokazala, da so vse take zadruge za vnovčevanje živine, ki niso imele uvedene prisilne prodaje, prej ali slej ponehale Kjer ni prisilne oddaje, tam prodajo zadružniki boljšo živino pre-
kupcetn, ki za boljšo živino tudi lahko plačajo dobre cene; slabšo živino pa so dajali zadrugi in so večkrat še od nje zahtevali, da naj za slabšo živino plača isto ceno, ki jo je plačal prekupec za boljšo. Tukaj nam pač ni mogoče nadalje razlagati, da pod takimi razmerami ne more zadruga dalje obstajati. Nikakor ne maramo in ne moremo zanikavati, da je uvedba prisilne oddaje skraja večkrat težavna. Vendar pa je nujno potrebno, da se uvede prisilna oddaja, če hoče zadruga kaj doseči. Prisilna oddaja je naravnost
prvi in glavni pogoj, da lahko zadruga za vnovčevanje živine uspeva. Pomiselki proti zadrugam za vnovčevanje živine.
Splošno je razširjeno napačno mnenje, do so stroški pri zadružnem vnovčevanju živine tako visoki, da požro dobiček, ki se pri zadružni prodaji živine doseže. Ta ugovor ljubijo posebno prekupci in meše-tarji, da bi ljudi ž njim odvrnili od zadrug. Vendar pa je popolnoma neresničen in nikakor ne odgovarja dejanjskim razmeram.	(Pride še.)
Tržna poročila«
(Nadaljevanje.)
Graško tržno poročilo.
Sejm8krmo in slamo od 2 novembra do 8. novembra 1908. Pripeljalo se je 48 vozov s 428 meterskimi stoti sena in 29 vozov s 220 meterskimi stoti slame; in je bilo boljše ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje. Seno, kislo od K 10.— do K 13.50, sladko od K 10 20 do K 14.—; ržena slama od K 8 80 do K 10.—; pšenična slama od K 8.60 do if 9 80, ječmena slama od K —. — do K 8 60; ovsena slama od K -.— do K -.—; ježna slama od K -.- do K .
Sejmz rogato živino dne 12.novemb.1908 Prignalo se je 280 volov, 134 bikov, 446 krav. 100 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet — svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko:	—	volov,
25 bikov, 20 krav, 20 telet; na Gornje Štajersko 44 volov, 6 bikov, 50 krav, — telet; Pred-arlberško: 34 volov, 30 bikov, 76 krav, — telet; v Nemčijo:	6 volov, — bikov, — krav, — telet;
v Švico: 72 volov, 15 bikov, - krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, - bikov, — krav, — telet; v Trst: - volov, — bikov, 73 krav, — telet; na Češko:	—	volov,	—	bikov, 8 krav,	— telet
v Moravsko: -	volov,	—	bikov, — krav,	— telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od AT 74.— do K 82.— (izjemoma K 96.—),	poltolsti od K 66.— do
K 72.—, suhi od K 56.— do K 64 — ; voli za pitanje od K 58.— do K 64.— ; klavne krave, tolste od	K	44.—	do	K 68.—, poltolste od
K 40.— do K 48. — , suhe od K 28.— do K 38.— ; biki od K 52.— do K 60.—; dojne krave do	4.	teleta	od	K 42.—, do	K 50.—,
črez 4. tele od K 48.— do K 56.— ; breje od K 58.— do K 68.—; mlada živina od K —.— do K —.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —do K—.—
Sejm klavneživine dne 13.novemb. 1908 Zaklana živina: 735 telet, 2655 svinj, 7 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.92 do K 1.—; teleta la (izjemna cena) od K 1.— do K 1.08; nemške mesne svipje od K 1.30 do K 1.34; nemške pitanske svipje od K 1.20 do K 1.26; ogrske pitanske svinje la od K 1.26 do K 1.32; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.22 do K 1.26; mesne svinje od K 1.18 do K 1.30, bošnjaške pitanske svinje, debele, od
K -.—■ do K--------; bošnjaške pitanske svipje,
suhe od K 1.12 do K 1.20; ovce od K —.70 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K -.— do K -.—.
Bg'-'-'-'t! 1'	■■■' . _ L - . ». »J "JI "■JUlLg!"-* ■■■■"»■-'»■'■fl ■■■■■ ! - . . 1 . 'J Ml1!! ■ 1 ' L' ■■ '1.1 11 .	7T7.	■■ '	— ■ ^ ■' ■
Vabimo p. n. okrajne zasope in občine, kakor tudi celjene družbine ude, da Inse-rirajo v v€»o*podarskein Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat Inserira in večji Inse-ratl, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naruvnost družbinl pisarni.
(aim	Oznanila „Sospodarskega Slasmka“ za Štajersko.	
		
Anton £oschntgg
veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4
priporoča:
Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Z a vojni papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbasov in zabojev. Dele in barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni zavoj v zvitkih za prošiljanje sadja, peroinine, grozdja, sira, nadalje Hofheimske in dnnajske pase za lovljenje mrčesa, lim in nnlinian papir
v zvitkih za lovljenje gosenic.	40a—24
Vzorci in ceniki na razpolago.

Sinji n pripravljanje km
rezi, rezanje repe, mline za debelo moko, parnice za krmo, kostljaste peči, sesalke za gnojnico
izdelujejo in pošiljajo v najnovejših in priznanih izdelkih
Pii. Mayfarth & Co.
tvornioe za gospodarske stroje, livarne In parne kovačnice
Dunaj, II. Taborstrasse 71.
Ceniki brezplačno in poštnine pronto. lšč«jo zastopnikov in preprodajavcev.	398—6
Seno In slamo
stisnjeno v zveinje, najboljše blago, ponujajo v 200 cent-nih pošiljatvah	349a—2
Evald Tapper! & Co.
Stettin, Nemčija.
Gospodje
naročeuaoci
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
HH
©©©©©©©©0®©
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku« dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
00000000000
Dendrim
co
(v vodi takoj raztopljiv drevesni karbolinej)
v /Juii fl 908 sijajni nsptiii!
Cenike, priznanja, vzorce pošilja brezplačno:
GuMnun - FOkrik R. Araaiis
Amstetten (Nižje Avstrijsko.)
Osredni tolrć>:
DUNAJ, lila Bechardgasse 14.
ni milov mehur!
milo
Že dolgo mu dajejo avstrijske gospodinje prednost pred vsemi drugimi. SCHICHT-OVO MILO izdeluje — pri vedno jednaki izvrstni kakovosti — iz najčistejših in najfinejšib snovij Rahlo drgnjenje že zadostuje - kajti SCHICHTOVO MILO raz-topi s svojim posebno zmožnostjo čiščenje brez kuhanja, vretja in težkega dela vsako nesnago. Pri uporabi SCHICHT-OVEGA MILA si prihranite mnogo časa, denarja in dela.
Čistost SCHICHTOVEGA MILA se jamči s 25.000 K. 217a—7
Cepike
laMitetevseloMčajnilitrenili vrstna navadnihnoRlagali
imajo na prodaj: I. štajerska trsničarska zadruga, pošta Juršlnci pri Ptuju, trsničarska zadruga pri Sv. Bollenku pri Središču, trsničarska zadruga v Ljutomeru, trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu. Ceniki se na zahtevo pošljejo brezplačno.	862a —12
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja ua slovensko J. Gtonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. Tiska n Ley kam “ v Gradcu.