Gospodarske stvari. Vrednost gnojnice. Vsaki kmet ve, koliko je vreden hlevski gnoj, redkokdaj pa vidiS, da bi kmetje tudi gnojnico tako nabirali kakor gnoj in jo potem tudi prav porabili. Nikjer se pri nas ne vidi gnojnične jame, povsod pa, da teče gnojnica po potu in po vasi naprej. To kaže, da večina naših kmetov ne vedo, da more gnojnica na naSih poljih, posebno pa na travnikih, mnogo koristiti in hlevski ali pa umetDi gnoj nadomestiti. Glavne tvarine v gnoiih sploh so: duSik, fosforova kislina in kali; te tvarine kupujemo tudi v umetnih gnoiilih. V gnoinici nahajajo se 015% dušika, 050 kalija in nekaj kisline. Ako računimo po vrednosti umetnih gnojil, je en hektoliter gnojnice vreden 25 kr. Od ene srednje goveje živine se dobi na leto okoli 30 do 40 hektolitrov gnojnice; od 5 krav na pr. se lahko nabere na leto 150 hektolitrov gnoinice in ako hektoliter računimo samo po 20 kr., iznaša na leto 30 do 49 gld. Kakor se pa sedaj ravna z gnojnico, da se namreč deloma posuši, deloma pa izteče, izgubimo gotovo polovico, ali pa vso zgornjo vrednost, t. j. do 20 gld. Ta dokaz je sicer le teoretičen (bolj znanstven), vidi se pa vendar, da je nepravilno ravnanje z gnoinico kmetu v veliko škodo. Navadno se gnojnica zbira v odprtih in plitvih gnojničnih jamah poleg hleva. Potrebno pa je, da se jame iz cementa in kamna naredč; v maihnih kmetijah, kjer nimajo veliko živine, more jo kmet sam napraviti in namesto cementa in kamna naj vzame glinjo (ilovico). Glavna reč }e le, da gnojnica ne more izteči. Naravnost iz hleva v jamo naj se naredi jarek, po katerem teče gnojnica iz hleva. Za izvožDjo na polje se naj rabi sod ali druga primerna posoda. — Gnojnici pa manjka fosforove kisline. Ta važni snov pa rastline ravno tako potrebujejo, nego duSik in kalij, ki sta v gnojnici. Večletno gnojenje s samo gnojnico pouzroča nastop raznih plevel; to se je že marsikateremu dogodilo in ga vstrašilo. Manjkaioča kislina se nadomesti s superfosfatom. Na 400 litrov gnojnice se vzame 1 kg. superfosfata, ali pa na 100 litrov V« kg-5 10° kg. superfosfata stane 11 K 40 v, in na tej množini ima en kmet celo leto zadosti. Najugodnejši uspehi se z gnojnico dosežejo na travnikih. Pri sodu mora biti na zadnjem kraju voza luknja in naprava, da se iztekajoča gnojnica enakomerno razdeli, in sicer tako široko, kakor je širok voz. Travnik se gnoji navadno v marcu ter aprilu, ob letu pa neposredno po košnji; izrastla trava se z gnojnico De sme gnojiti, ker bi vtegnila po nji dišati. Opomniti moratn še, da je sveža gnojnica zo mlado travo preojstra in da jo je treba pustiti nekaj tednov v jami. Ako Je pa treba travnik s svežo gnojnico politi, naj se pred porabo prilije polovica vode, da gnojnica postane manj ojstra. Kmalu se na travnikih vidi, da je na pognojenih krajih trava bolj temna, večja in tečnejša. Poskušnje so pokazale, da v mnogih slučajih gnojnica isti uspeh prinese, kakor umetna gnojila. V Švici, kjer je živinoreja na jako visoki stopinji in kjer so kmetje večinoma v blagostanju, skrbno nabirajo vsako kapljico gnojnice in povišajo ž njo doneske travnikov. Pri nobeni hiSi ne manjka gnojnične jame in po vsaki košnji na novo pognoje" travnike. Kmetie, glejte torej bolje na gnojnico, saj nabiranje ne stane nič. Porabite jo za gnojenje travnikov, da tako pridelate več krrae; s tem bode mogoče več ali pa boljšo živino rediti. — Ta izvrstni gospodarski članek povzeli smo iz koroškega «Mira», katerega ob tei priliki premožnejšim naSim rodoljubom prav toplo priporočamo.