262
O goveji kugi na dalje.
-v
Se očitnejše kakor skušnja v Preloki (v Črnomaljskem okraji) je skušnja v Zagurji (na Notranjskem) potrdila, da goveja kuga in ovčja kuga je edina bolezen. Ker v Avstrii se dosihmal še ni to skusilo , da bi se bila ovčja kužnina cepila (impfen) v goveda, je c. k. ministerstvo izročilo to skušnjo dr. Blei-\veisu. Iz cesarske kaše se je kupilo v Zagurji troje goved, ki so se zaprle v samotno ogrado in ondi cepile 21. julija s kužnino ovčjo. 30. julija je zbolela cepljena krava in poginila 3. avgusta za prav očitno govejo kugo. Ostale dve govedi ste zbolele pozneje (brž ko ne okužene po prvi cepljeni) tako hudo, da so ju dali pobiti 12. dne t. m. — Skušnja ta ni le važna o znanstvenem oziru, temuč tudi za to, ker zdaj še le ljudstvo verjame, da tudi ovčja bolezen je to, kar je goveja kuga; poprej so zmiraj le rekli: „Saj to ni ta bolezen; ovac je vsako leto nekoliko počepalo, pa tudi letos". Zdaj so sami vidili, da se ni norčevati z ovc j o kugo.
Po dopisu c. kr. zagrebške general-komande od 9. dne t. m. odjenjuje goveja kuga v granici vojaški, tako, da le v dveh polkovinah (gradiškanski in ogu-linski) se še dosti ne manjša, v vseh druzih pa je je že na pol menj; zlasti v sluinski in 1. banski polkovini je začela zlo odjenjevati. Ravno tako se tudi ovčja kuga na bolje obrača.
Tudi iz turške Bosne se slišijo bolje novice; sicer pa nečimerni Turčin še zmiraj meče mrne v vodo; kontumacijstvo v Brodu je en sam dan zapazilo 20 mrh v Savi. Da bi vas vrag nabasal! Sliši se tudi o neki konjski kugi med Bosnjaci. Brž ko ne je poletinski črm (bolezen na vranci.)