Gospoclarske stvari. Sadjerejcem. Že enkrat sem priporočal, naj si vsak krajni šolski svet za svojo aolo narooi list,,Obstgarteu". Danes svoje priporofanje podpiram s tem, da člaaek iz 23. številke navedem kteri gotovo zasluži, da ga vsak sadjerejec pazljivo prebere^ in se po njera ravna. Copljenje dr e vesc j eseni. Drevesa vecjidel spomladi cepimo. Marsikomu pa bi utegnilo neznano biti, da se clrevo tudi od 1. avg. do konca septeinbra prav leliko cepi. Posebno se priporoča to onim, kteri so po svojih opravkih zadržani, spomladi cepiti. Jaz sem vže več let jeseai iii vsakokrat z dobrim vspelioai cepil, in trdim, da so drevesa bolje rastla, kakor drnga spomladi copljena. Cepi se v jeseai po aavadi! Cepič raora zrel biti in listje se more odrezati, Vredništvo lista ,,Obst und "VVeinbau"' tudi priporooa cepljeuje drevea jeseni, pa pristavi, da to le velja za drevo z enim deblora. Za stara drevesa bi ne veljalo. ker bi ne bilo dobro, več listnatih vej jeseni odrezati. Omenim še cepljenje marulic meseca julija namesto okuliranja, katero se večjidel slabo obnese. Naj se maiulica meseca julija cepi za kožo ia še tisto leto pvav lepo požene. Dr. Sioll. Prosiai tedaj sadjerejce, posebno gg. učitelje, naj poskusijo meseca avgusta in septembra v drevesnicah cepiti, in pozaeje o tem poročati. V Šentjurji 14. avgusta 1888. Dr. Ipavic. Korist sadjeveje. (T. Ojjorevee v PirŽMibergu pri Brežicah.) Široko je polje neobdolano, pripravno za žlahtiio sadjerejo na milem Sloveuskem. Mnogo truda bo še stalo tiste blage može, ki navdušeni delajo za povzdigo sadjereje, za vzdramljenje "kmečkega ljudstva. - Pa, jutraaja zarja se že svetli. Z genjenim srcem vskliknemo vsi prijatelji sadjereje, da ni veo deleko dan, ki nam prežene trdo noč, ko pride čarobno solnce s svojimi blagodejnimi žarki, obuditi v srcib pogum in navdušeaje do žlahtne sadjereje. Mislimo si v dulm krasoto sloveaskih pokrajin, ko se bo spomladi brezšteviluo drevje, lepo, krasao razsvitalo, a jeseni se veje šibile pod težo žlabtncga, lepega in okusnega sadja. Kako kraseti raj bo to! — Komu se milo ne stori videti po Slovenskem toliko truja in robidovja, kjer bi najžlalitnejše drevje najpripravnišo lego imelo? Zraven pa so prebivalci, akopram sicer prebrisani, v velikih stiskah zaradi deaarja in dostikrat tudi zaradi pomanjkaaja potrebnega živeža. Ne manjka na besedab a manjka 2e dosti na djansko izpeljaaih izgledih, na praktičao uredjenih vrtih. Biž. ko Slovenec spozna korist sadjereje, ga ne bo več treba priganjati in siliti. Blagi in vse hvale vredni početek je storjen v Št. Jurji na južni železnici. Poglejmo tedaj korist sadjereje. Prosti kmet, posebao kteri malo bere v sedanjem času, ne ve tndi, kako in kaj se kje godi; nima zapopadka od sadjerejne koristi. Ce imam dosti jabeik, si naredim sladke tolklje, dosti kisa ali jesiha. Drugo kar se surovo ue povžije, se posuši iz sliv pa naredi dobra slivovica. Seveda tudi to je korist, pa tega ne \6, da se nekoje žlalitne jabelke prav oliraujene v mestih en komad cel6 po 80 kr. do 1 fl. proda. Tako je preteklo spomlad beli zimski kalvil se prodajal na Duaaji eden po 80 kr. Lanije strokovujaški lista,,Obstgarten" poročal, da je bil uredaik lista sam priča, ko je kupec nekemu kmetu blizu Gradca ponudil za 160 jabelkovib drcves obrati prcccj veliko svoto 1800 fl.; drevesa so bila kacili 20 let stara. No, kmet mii odgovori, če mu dvojuo svoto tedaj 3600 11. poaudi, se bo še kacih 8 dni premis111. Kaj ne, da lepa svota, ktero bi marsikteri sloveuski kmet jako potreboval ? In koliko kmetovalcev poznam, ki bi lehko 300—500 in še več drev imeli, pa bi ne bile kje na poti. Statistika poroča, da je lani v zadajeni četrtu leta, iz štajerske dežele izpeljalo se sadja za celih 1800 železniških vozov. Ce se meterski cent računa le po 10—11 fl. kar je vsakako malo, znese okoli 2 miljona goldinarjev. Ce se še priračuni, da je v prvi polovioi letošajega leta 128.317 Mtrcnt. se izpeljalo, tak celi pridelek od leta 1882, 450.937 Mtrcnt. potem da se v deželi polovica ali ena tretjiiia porabila, tako se zamore ceniti na vrednost okolo 6Vsj— 7 milijonov goldinarjev. — ! Lepo posušeno sadje da se tudi prav dobro prodati; to mi bo že marsiktera gospodinja pritrdila. Videl sem večkrat ktero, da je kakili par kilgr. v štacuno prinesla posušenili sliv, ko že ni vedela kako drugače krajcarja dobiti. Posuseno pa more biti saažno in izvrstno, ne kakor je pri nas navada, da se kar po knrjavi v pee namece ue glede na snažnost ne na visokost vročine ia če se ne prepeče ali celo zgori, je polno prahu in pepela in brez duha. Za sušiti so nalašč za to narejene sušilnice, ktere si bi naj vsaka vas omislila vkupao, ali nekteri večji posestniki. Tako v sušilnicah posušeno sadje se mnogo dražje proda. Italjani, kteri k nam po slive prihajajo, sušijo jih na solaci in kakor sem videl, cela reč nebi bila težko izpeljavaa za uas kmete, saaio nauoiti se je treba. Take slive se prodajo za okoli 75 — 80 fl. cent, kar mi je sam kupec pravil. Vzemimo samo nezrelo iu pa tisto sadje, ki ni surovo za vžiti in tudi ne za sušiti, kako dober jesih se da aarediti! Na dve vedri mošta se še sme pridjati eno vedro vode, jesih je še zadosti močea in se navadao po tri gold. pa tudi po štiri gold. vedro proda. Pa koliko sadja se vidi gnjiti pod drevesi, ktero prerano odpada, zravea je pa še tudi to, da se tisti črvi maožijo če tako sadje pod drevesi ostaja, ter tako tudi prihodno leto črvivo sadje naredijo. Vzemimo sedaj kakov pomen ima sadje za lastni užitek. Nemore se reči, da bi bilo tako redivao kakor neki poljski pridelki: leča, fižol, ali krompir. Najnovejše skušnje so dokazale, da ima eno jajce toliko redivne snovi ko 0.53 kilo češenj, 0.75 kg. grozdja, 0.75 jabelk 2.00 kg. hrušek. Primerno s krompirjem, ima 100 kg. krompirja redivne saovi toliko kakor 114 kg. češenj, 120 kg. grozdja, 127 kg. jabelk, 192 kg. nekih brušek. Pa to nas ne sme splašiti, ker skušnjo so tmli dokazalo, da ima sadje mnogo drngih tvarin, ki pospešijo prebavljaujo, ter mnogo k zdravju služijo. To pozuajo najbolj Fraucozi, ker se jim ne laili dati toliko irankov za en sani sad, kolikor bi nas nikdo ne liotel krajcarjev štcti. Sadje za užiti pa niore biti žlahno in zrelo, ker drugače bi tudi zdravju škodovalo. To naj bo pa omeujeno, prava korist ne bo izostala, samo prizadevajmo si umno drevesa oskrbovati, ter kar moč v največi mcri še drugili nasaditi. Ta važna stvar naj ne ostaja vedno v besedi, izpeljavajmo jo tudi dejansko, vsak po svoji moči; tako vsaj prostor priredimo, da ne bodo naši potoinci toliko ovir imeli. ITčitelji pa, odgojitelji naše mladine, bi naj v prvi vrsti zasajali veselje do sadjereje v nežna otroška srca, le tako je upati na napredek, na bodoči raj mile slovenske doraovine. Konjska dirka v Žavci bo v nedeljo 2. septembra 1883 ob 3. uri popoludne. Dan poprej t. j. 1. septembra bo premiranje konj s premijami v znesku 535 fl. Kateri posestaiki koiij se hočejo dirke udeležiti, ti se naj na dan dirke oglasijo v občinskej pisarni Zavskej do 10. ure predpoldnem, da dobijo številke iu zuameuja. Načrt dirki je sledeč: I. Pričetna dirka velja za žrobce in kobile V. konjerejskega okoliša ali splob. Savmjskega plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor pet let stari biti. Tosestaik mora dokazati, da je njegov kouj Savinjskega plemeua. Pot, ktero ima konj enkrat predirjati, meri en kilometer. Prvo darilo (državno darilo) je 5 zlatov, drugi dar 3 zlati, tretje dar 2 zlata. II. Dirka plemenskih kouj velja za kobile iu licencirane žrebco V. konjerejskega okoliša, t. j. plemeaa Savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadaja tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je ea. kilometer dolga in konj jo mora dvakrat predirjati. Državna darila: prvo darilo je 8 zlatov, drugi dar 4 zlati, tretje darilo 3 zlati, četrto darilo 6 fl.. v srebru. III. Društvena dirka, Konj bodi star, kolikor koli in plemeiia, katerega bodi. Dirkino pot eden kilometer dolgo, mora dvakrat predirjati. Prvo darilo zaaša 8 zlatov, drugo dar. 5. zlatov, tretji dar. 4 zlate. četrti dar. 2 zlata, peti dar. 1 zlat. Konje je treba daa ppprej naglasiti pri g. Hansenbiclilerji vŽavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak, katerl se lioče dirke vdeležiti, mora biti ud štajerskoga konjerejskega društva ia se inore do 1. sept. 1SS3 pri gospodu Hausenbichlerji v Žavci vpisati dati. Prilll. društveni dirki je založina 3 fl. za plačati. Listi zasedeže na tribiaahse dobijo pri gosp. Eraest Širca. Sedeži veljajo 50 kr. Funkcijoaarji: Sodnija zastran d aril: Gospodje: Konjeniški stotnik Dragotin Haupt, predsedaik; polkovnik vitez Friedrich. namestnije svetovalec Haas, Otto Falke, major vitez Schuberth , stotaik grof Maks Spauer. (Beli trak.) K u r i: Gospod major pl. Sehuberth. Starterja: Gospoda: Hausenbichler iii Žigan. (Rudcči trak.) Razaodnija: Gospodje: baron Hackelberg, baron Vaj, Pongrac, Lipold, Lenko. (Modri trak.) Namestniki: Nj. svitlost kaez Salm in gospoda baroa Warsberg iu dr. Langer. (Modri trak.) N a t e k a 1 i š č i/. Gospodje: Dragotin Žuža, Jože Širca, Rudolf Žuža, Fraajo Roblek. (Zeleni trak.) Reditelj: Gospod Eraest Sirca, mlajši. (Rumeni trak.") Hmeljski sejmi. Južuo štirsko hmeljarsko društvo v Zavci naznanja vsem hmeljskim trgovcem, pivovarjem in pridelovalcem Jimelja, da bode letos na limeljskem sejmi v Žavci v sredo dne 5. septembra prišlo na prodaj 2—3000 centov hmelja, drugo leto pa do 6000 centov. — Hmeljni sejmi bodo od 5. septembra počeaši vsako sredo in saboto v mesecih : septcmber in oktober; ako pa na sredo ali saboto kaki prazaik pride, bode sejm dragi dan. Naznaaja se še, da je savinjski hmelj vsled svoje fiaosti ia ker ima veliko lupuliaa, pri pivovarjih jako priljubljen in je vprašanje za Bjim močno. Odbor južno štirskega hmeljarskega društva v Žavci. Pilštaiijsko skazeno vino varovati, da popolnem pod zlo ne gre, je menda edini pomotek, ako se prekuha v žganjico. Neka tamošnja kuharica je iz njega delala rozolijo pridavaje v kotelj znanih dišil, a. pr. olupov limonadinik, pomarančnih, pelina, melisa, rmana itd. Jož. Živkov. Kako ravnati s kuhanim medoin? Zvedeaci so prošeni aa ta sledeča vprašanja objaviti odgovorov v ,,Slov. Gospodarji", namreč: bi li kazalo kuhani med pretočiti in kedaj ? Iu kedar se nalije v sod, ga je li treba hitro zabiti ali mu odduška dati ? Bi li kaj škodovalo, če bi se kuhaai med preganil in prepeljal iz ene kleti v drugo, preden bi se tociti aameail ? Kaki sodi so najbolji za med, vinski ali žganjičai? Sejmi. 27. avgusta Ljubao, Obrež ptujski, 28. avg. sv. Trojica v Slov. goricah, Svičiaa, 29. avg. Malireaberg, Berače: Poličaae, Žavec, 30. avg. Hajdiaa, 1. sept. št. Ilj v Slov. goricah, št. Ilj pri Soštaaji, Planina, Mozirje, 2. sept. Podsreda.