SLOVANSKA KNJIŽNICA h LJUBLJANA'"’’* : j D 920 ! ■ , NAPELJEVANJE k’ pobóshnimu sliivljeuju in lépimii sadershanju. Is nòinfhkiga preilâvljeno in natifnjcno po povelji miloffliviga in prezhaftitliviga Firfhta, шштп-тљ âimâ Ljubljanfkiga Shkofa. » o ©s » !• Kor. 10. 3i. V. Kakó samoremo Boga s’ Tvojimi dèli zi talliti ? O. Boga s’ Tvojimi deli zhaftimò, ako to delamo, kar naTh pokliz terja ; ako vTe, kar delamo , is pokórThine do Boga delamo, ker Trno gréThniki, in ker nam je on pokoro nalóshil, de „Tvoj kruh v potu Tvojiga okrasa jemo ako s’ délam Tpokórniga duha fklépamo , delo s’ pobósh-nimi miTlimi poTvezhüjemo, proti nebéfam po-Thiljamo . in ga T preklinjevanjem v’ pekèl ne mé-zhemo; ako Te mermranja in nejevolje varujemo; sakaj gréThnik Te mora pokoriti, in Tpokórnik mora hiti tih, krotak, poterpeshlìv, pobóshin, vdan in ponishin. V. Kakó zhaftimò Boga v’ lUTkah, terpljé-r»ji, in nadlogah ? O. Ako Te Bogii podvèrshemo , zhes njegovo previdnoll ne tóshimo, in ga krivize ne dolshi-mò ; temuzh s’ JésuTam , ktéri ni noheniga greha fiorii, molimo: „Aloj Ozhe! ako je mogózhe , naj gré od mene ta kelih ; pa vender ne kakor jeti hozhem , ampak kakor ti.“ Mat. 26, З9. Terplje-nje je sa naT svelizhavna uzhivniza ( fhóla), v’ ktéri sa vézhno shivljenje, kjér ni noheniga ter-pljénja, godni poftanemo. У. Kakó zhaftimò Boga v’ vefelji? O. Ako nikoli nad hüdim Tvojiga vefèlja nimamo ; sakaj kar ozhéta shah, ne Tmé otroka veTeliti ; ako sa nedólshno veTelje Boga hvalimo, njegovo dobrotlivoft Tposnamo, tudi blishnjimu radi veTelje délamo, in ako Te od menliviga veTèlja tega Tv e ta v’ Tvojim Terzu k’ nehéTam povsdigiije-rno , kjér nam je nemehlivo, zliifto in vézhno ve-Tèlje perpravljeno ; ako, podavim, s’ móshem v’ evangelii per jédi miflimo in rezhèmo : „Blagor mu, ktéri ho krùh jédel v’ boshjim kraljédvu.“ Luk. 14, 15. V. Kdaj zhadimò Boga v’ fvojih govorih ? O. Ako nizh ne govorimo, kar Boga ras-shâli 5 kar ktériga zhlovéka sitali, pohujfha in sa-pélje ; kar véri in fvétim rezhém nezhad dela ; kar je kerfhanfkimu sadershanju nafpróti. „Vfa nezhidod ali lâkomnod fe zlo ne imenuj med vami (kakor fe fpodóbi fvétim,) ali nefrâmnod, ali nefpametne ali gerde heféde, kar fe ne fpodóhi 5 ampak sahvaljenje veliko bolj.“ Efesh. 5, 3. 4* V. Kakó samóremo Bogâ zhaditi, ko dolsh-nófti fvojiga dami fpolmijemo ? O. Boga zhadimò , ako dolshnódi fvojiga danti is pobóshniga namena fpolmijemo, de Bogu flüshimo, ko ljudem fliishimo ; de Boga zhadi-mò , ko ljudi zhadimò ; de Bogu pokórfhino fka-stijemo, ko voljo ljudi fpolmijemo; ako miflimo de naf je Bog v’ ta dan poklizal, in de naf on po njem k’ vézhnimu shivljenju perpravlja ; ako vfe s’ molitvijo fprémljamo. V. Kaj lì je mifliti od zhlovéka, ktéri tje v’ en dan vdaja, lézh hodi, popiva, pojéda, dé-la , terpi, bres de bi na Boga miflil ? O. Shivljenje takïga zhlovéka je bolj shivljenju netimne shivine, kakor pametne dvari podobno; njegovo ferzé je hudobno, fróvo, nehva-léshno ; on je po fvojim snotrejnim nefrézhin ; njegove déla in terpljenja fo pred Gofpódam prasne pleve ; on nima nobeniga upanja, pokoj in ve-felje Gofpodovo dofézhi, ki da pravim flushab-mkam boshjim perpravljena. Zhes take nehva-léshne sanizhevâvze tositi Gofpód : „Otroke li m srédil, in jih povifhal ; oni fo me pa s an izb e vali. Vol posna fvojiga gofpodârja, in ôfel jafli fvo- jiga gofpóda; Israel pa me ne poena'/* Jsaj. i. 2.3, „Zhlovékov papùh fe je sazhél s’ lozhitvijo od Boga.“ Sirah 10, 14. V. Kdo fe lózlii od Boga? ali: Od ktériga fe mora rêzhi, de fe je od Boga lózhil ? O. Kdor taji, kar je Bog rasodèl : kdor fe od refnize k smotam verne; kdor kako pofvètna blago bolj ljubi, kakor Boga; kdor Bogii zhalt, ki mu gre, odteguje, in jo febi ali pa fvétu fka-siije ; kdor v’ Kojim djanji in nehanji nobene 1 ioga bojézlm odi ne rasodéva; tifti je Boga saputili, in fe od Boga lózhil, §. 5. Kdor Boga. ljubi in zhajti, mora indi v/e, kar je J'vélig a , ljubili in zhafi ili. V. Ali more kdo Boga v’ refnizi zhaftiti, lires de bi tudi to zhaftü, kar je v’ boshjih ozbéb fvéto in zhaftillivo? O. Ne more ; temuzh, kdor bózhe Boga v’ refnizi zhaftiti, mora tudi zhalliti, kar je v’ boshjih ozbéh fvéto in zhaltitlivo. V, Kaj fe k’ tènui perfhtéva ? O, 1. Bosbje ime; šakaj ono je zhaftitlivo', kér bosbje bitllvo isrékuje. 2. Véra v’ tó, kar je dóbri Bog k’ nafhimu svelizhanju fiorii ; 3. Boshja beféda, ali od Boga rasodéti nauk. 4< Zerkev ali sbòr vfìb pravovérnih kriftjanov pod njih pravimi paftirji. 5, Od Jesufa vpeljana flushba boshja , ali kako de nam gré Boga v’ dóhu in refnizi zhaftiti. 6, Hifha boshja, kjér fe fvéte rezin opravljajo in fkrivnollne darila boshje podeljujejo. 7. Svetniki, ki fo she v’ nebéfih sveli-zbani. 8. Svéte podóbe in podobki (fhtdive). 9. Svetinje fvctmkov, sakaj óne bodo na dan vfta- jenja v’ nebéfhko fv e 11 ô h o o b I é z h e n e. io. Od Boga vpeljana naredba zhlovéfhke drushbe. 11. Molitev, ali povsdigovanje duha k’ Bogu; drufhnja s’ Bógam. V. Kaj na snanje daje tifti, ktéri tega, kar je fvéto in zhabitlivo, ne zhabi? O. Sanizhevaviz fvétih rezhi na snanje daje hudobno ferzé, mlazhnob do Boga in do fvojiga labniga svelizlianja, nevero, sanizhevanje Boga, neufmiljenje do drugih ljudi, ki té rezhi v’ zhabi imajo; nefpamet, divjaThtvo, in flabo obravnavo (is rêjo). V. Ktéro zhaft fmo dolshni boshjimu imenu? O. Boshje imé le ne fmé v’ jési in prekli-njevâje, ampak s’ fpofhtevânjem isrékovati; šakaj ôno je imé naîhiga bvarnika, Gofpóda in Ozhéta; grôsno nezhâb bori boshjimu iménu, kdor po krivim perféshe. „Kdor veliko perféga, fi kri-vizo nakopava na glavo; in nadloga ne bo odjé-njala od njegove hifhe.“ Sirah. 2З, 12. In Go-fpód govori : „Preklénbvo bo prifhlo nad hifho tiftiga, ktéri v’ mojim iménu po krivim perféga; preklénbvo bo v’ frédi njegove hifhe prebivalo, in hifho s’ léfam in f kamni vréd posherlo.“ Zahar. 5, 4* Druga sapoved boshja pravi: „Ne imenuj po nemarnim (bres potrebe in lalikomif/i-Ijend) bôshjiga iména.(i N. Ktéro zhab je kribjan véri dolshân ? O. Kribjan je dolshân, 1. véro, ki jo je Jesuf uzhil sa té iméti, karje; namrezh sa bosh-jo befédo in sa narédbo, po ktéri on hozhe ljudi réfhiti, bóljfhati in svelizhati ; 2. to véro do fmerti banovitno terditi, vére v’ fvojigâ Svelizharja ne framovâti fe; in ako je tréba, sa-njo tudi umréti, kakor fo fveti muzhénzi (marlerniki) délali; je dolshnóft, Doga bolj flûfhati (bogati), kakor ljudi , in fe liltih, ki samórejo le telo umoriti, ne bolj bati, kakor Boga; 3. po naukih vére sili véli , de fvét vidi, de kerfhanfka véra refnizhno dobre ljudi naréja, in de sató Boga hvali ; 4- véro, in po nji zhaft boshjo in zhlovéfhko svelizha-nje po dobrih naukih in sgledih rasfhirjati, in fèrzhno vefelili fe, ko fe Jesufovo kraljéftvo mnóshi. V. Kako in sakaj nevérni Bogu nezhâft déla? O. Nevérni Boga na lâshpoftâvi, kér prâ-vi, de je to, kar je boshje délo in boshja naréd-ba, zhlovéfhko délo inzhlovéfhka smifhljâva. Apo-flel Janes pravi: „Kdor ne véruje Sinu (boshjimu), Boga na lâsh podavi ; kér ne véruje fprizhevânja, ktero je Bog dal fvojimu Sinu.“ I. Jan. 5, io. V. Ktéro zhaft je kriftjan boshji befédi dolshân ? O. Kriftjan je dolshân, boshjo befédo zha-ftiti, poflufhati in fpolnovâti; sakaj ôna je beféda njegóyiga Boga, Gofpóda in Ozhéta ; in ko je nebéfhki Ozhe fvojiga Sina y ta fvét vpeljal, je rékel: „Njega poflufhajte.“ Mat. 17,6. Se K ozhe ne rasfhali grosovitno, zlie otrôzi njegoviga gla-fii nozhijo fïifhati, in fvoje ufhéfa njegovi befédi mafhé ? V. Ktéro zhaft je kriftjan zérkvi dolshân ? O. Kriftjan zhafti od Jesufa vpeljano zérkev, ako s’ njo V'’ fvéti svési oliane, v’ ti svési shivi in umèrje; ako jo, kakor fvojo vladnizo k’ vezhni-mu shivljenju, ljubi, in njé nauke flufha ; sakaj Jcsuf pravi: .,Zhe pa (h(hi) zérkve ne poflûfha, naj ti ho kakor nevérnik in zólnar.“ AJat. 18, 17. V. Kako fe zérkvi nezhâft ftori ? O. Zhe fc kdo od njé lózhi, in fe krivo-vérnikam perdriishi ; zhe njé beféde, sapóvedi in nauke sanizhüje, in s’ fiabim sadershanjem ti fvéti materi nezhâft dela. V. Ktéro zhaft je kriftjan boshji flushbi dolshân ? O. Kriftjan je dolslian per ozhitni flushbi bosliji f pobóshnoftjo in s’ ferzbnim vefeljem biti ; sakaj tam je Jesuf v’ fròdi fvojih vernih otrok ; je grosno rasshaljènje Jesufove ljubésni, zhe kdo dar, ki fe v’ fpomm njegove fmerti opravlja, sanizhüje , in zhe mu ni mar, de bi Lil v’ tillim sliiralu, ktéro je Gofpódovo, in v’ktériga fròdi je Gofpod. S. Pavl pifhe: „Nikar fe ne odtegujmo od fvojih (h o go z h a/triih) shiral, kakor imajo nc-ktéri v’ navadi.“ Hebr. 10, 25. V. Ktéro zhaft je kriftjan hifhi boshji dolshân? O. Kriftjan zhafti hifho boshjo, ako jo sa to ima, kar je; sa hifho, v’ ktéri je njegov Bog in Odrefhenik refnizhno prizhejózh ; ako je v’ nji s’ otrózhjim in hvaléshnim vefeljem; ako veli-zhaftvo ozhitniga zhefhênja boshjiga njegovo ferzé povsdigüje ; ako gré is zérkve s’ mozhjó navdan in poboljfhan ; ako k’ povelizhanju liifhe, ki je bil v’ nji k’ vézhnimu shivljenju prerojen, in is ktére njegovo svelizhanje is-baja, s’ vefeljem po fvoji môzhi pomaga. David je molil : „Gofpod ! vefelim fe lepote tvoje hifhe ; ljubim kraj, kjer tvoje velizhaftvo ftanüje.“ Pfalm 26, 8. Kdor boshjo hifho sanizhüje, sanizhüje hifho fvojiga Ozhé-ta, m prav ozhitno fvoje mlazhno in nehvalésh-no ferzé raskasuje. Teshko bo boshji shégin nad hifho takiga sanizhevavza prifhèl, in njegovi otro-zi ga ne bodo nizh bolj zhaftili, kakor je on hifho fvojiga nebéfhkiga Ozhéta zhaftil. V. Ktéro zhaft je kriftjan fvetmkam , in njih podobam, podóbkam in fvctinjam dolshân? O. Ne molimo fvetrnkov, fhe menj njih podobe, podohke in fvetinje ; le Boga molimo, kér je on Gofpod, in njemu nar vézhi zhaft gré; fvetnike pa ljubimo in zhafti mò, kakor p op (dna-ma prijatle bosbje, ktei-i tudi naf ljubijo, in torej sa naf po Jesufu Kriftiifu k’ ufmiljenimu Ozhé-tu molijo ; f’ tem sadpanjem in f to véro fe njih ljubésni perporózhamo, Id nikoli ne prenéha sa naf profiti ; in ravno savolj tèga imamo njih podobe, podóbke in fvetinje v’ zhafti, in mi bi Boga in njih, ki ga v’ nebéfîh zhafté , p on ezh altili, ko bi kej ponezhaftili, kar fe s’ Bógam in s’ njegovimi fvetniki llrinja; fvetnike v’ djanji zhafti ti miflimo, ko njih zhédnolti pofnémamo. Šakaj bi njih ne ljubili in zhallili, ktére Bog ljiibi, ktére je na tém fvétu vezhkrat f’ zliudeshi povelizhal, in ktéri fo Sdaj v’ nebéfih svelizhani vékomej ? Jesuf pravi : „Ako kdo meni flushi, ga bo moj Ozhe pozhaftiU* Jan. 12, 2 6. Torej fo pervi krift-jani kolti fvétih muzhénzovfkerbno shirali, fo jih bolj kotfrebró in sialo zhiflali, in fpomin svelizha-nih pravizhnih f’ perferzhnim velel jem obhajali. V. Zliigavo voljo moramo v’ ti narédbi zlilo-véfhke drushhe fposnati in zhafti ti, de fo otròzi in ftârfhi, pòfli in gofpodarji, podloshni in go-fpófke, bogati in ubogi, ljudjé vifôkiga in nìski-ga Itami ? O. Boshjo vóljo ; kdor hozhe rezhi, ki fo ha fvétu, drugazhi s verbi li, fe punta soper boshjo narédbo ; sakaj „Bog ni Bog prepira, ampak mirti.“ I. Kor. 14, 33. V. Kakó Boga s’ molitvijo zhaltimò ? O. Ako Boga „molimo“ in fe mu popólna-ma vdamo, ga fposnâmo sa fvojiga nar vézhiga Gofpóda; ako fe njegovi ljubésni in prcvidimiti lo „perporózhamo,“ na snanje dajemo, de verujemo v’ njegovo previdnoll, ki vfe vlada j in v’njegovo vfigamogózhnoft ; ako ga „sakvalimo"', mu zhaft fkasujemo, de od njega vfe dobro pi-ide ; ako ga „odpufhanja profimo ,“ ga fposnamo sa fvojiga Ozhéta, Gofpóda in pollavo,dajayza, ki Imo mU pokórfhino dolsbni, sa fvéto bitje, ktero gréh rassbali ; ako ga „sa fvojiga blishnjiga prò fimo“', ga Iposnamo sa Ozhéta vfih ljudi. Kdor molitev sa-nizluije, fe lózbi od fvojiga ftvarnika, ga taji in fe framuje bosbji otròk biti. Kólikofhna neum-nofl, predersnoll, nehvaléshnoll ? Kólikofhno ras-sbaljenje nar vifhiga bitja? §. 4. Pobòshnojl do Boga. V. V’ zbìm oblloji pobóshnoft do Koga ? O. Pobósbnofl ne oblloji famó v’ molitvi, défit-avito bres molitve ni nobene pobóshnolti ; ne oblloji famó v’ obifkovanji zérkve, deliravno pò-bóshni rad boshjo bifho obiflmje: pobósbnoll je Sftpopâdik vfiga , kar fimo Bogu dolsbni, kar naf D°gü dopadlive bori, in kar naf s’ Bógam v’ lifto tolashbe pólno svéso fpravi, v’ ktéri moramo biti kakor zblovéki in krilljani s’ Bògam in s’ vlimi, ki v nebelih prebivajo ; pobósbnoll kasbe nafho otrózbjo véro v’ Boga, nafhe otrózhje upanje v’ Boga, nafho otrózbjo ljubésin do Boga'. V. Kdo nam je dal sglèd nar vézbi pobósh-nofti ? O. Jesuf Krifmf t sakaj, njegov nebefhki O-zbe mu je bil vfè ; njegova volja mu je bila nar bolj per ferzu, sa njegovo zbali je pred v li m drugim fkerbèl; v molitvi s njim pogovarjati fe, je bilo njegovo vefelje ; on je bil rad v’ hifhi fvoji- ga Ozhéta ; in k’ njemu verniti Te, je kilo njegovo nar vézhi vefelje. V. Je nam dolshnóft, pokóshnim kiti? O. Je dolshnóft in fzer tako bitftna dolshnóft, de je od Boga lózhen in nefrezlmimu .kar-délu kudòknih perfhtét liki, kteri ni pokóshin. Pokoshni dajè Bogii zhaft, ktéra mu gré, on po-velizhuje Boga s Tvojim lepim sglédam, s’ kefé-do in v’ djanji; on na snanje daje pravo rasum-noft 5 on tolashi Tvoje Terze, ktéro nima prâviga shivljènja, zhe ni s' Bógam Tklénjeno; on ima v’ zhaTti Tam Teke, sakaj de Trno s’ Bógam Tklénje-ni, je naTha nar vézhi zhaft; pokóshnoft nam je ftudenz tolâshke v’ nadlogah tèga Tvetâ; ona po-Tvezhiije in povikTlmje veTelje tèga shivljenja ; ona naT perpravlja k’ yézlmimu yeTèlju, ki ga v’ Bogu najdemo. David je v’ Tvojim pokóshnim Terzu molil : „Kaj imam v’ nehéfih, in kaj imam nâ sem-Iji hres tebe ? Moje meTó in férié medli kres tebe. O Bog mojiga Terza, kteri Ti moj delèsh vékomej.‘‘ PTalm 72, 25. 26. V. Kaj je pokóshnofti naTprótno ? O. Neporajtlivoft na Boga, mlazhnoft, ki Te vezhkrat v’ nevéro, popolno posaklivoft na Boga ih v hudobijo Tprevèrne, opuThânje in sanizhe-vanje molitve in Tlushke koshje ; zhlovek slovi, terpi in déla, pa mu ni mar sa Boga. Mlazhni Te Tam lózhi od Boga, in ne ko imèl delésha per Bogu, kér nózhe nobeniga iméti ; on ne Tkasuje Bogu TpoThtovanja in ljuhésni, ki mu jih je dol-shan, kakor GoTpódu in Ozhétu; on shivi, terpi in déla kres naména in prida ; njegovo Terzé je mertvo, Tiiho, kakor semlja kres vodé ; mlazh-niga GoTpód is Tvojih lift pljuje. „Ktél i teke (Bogi) sapuké, bodo konez vséli ; li pogubifh vfe, kteri li nesvéki pokanejo.“ Pfalm 72, 27. II. Poglavje. Od zhlovéka in zhlovéfhkiga rodu. §. 5. Kdor hózhe Boga ljubiti in zhafiili, mora Uidi fvojimublishnjimu l/ubésin in zhajì fkasovati. V. Ktéra sapóvecl v’ zeli pollavi je pervi Napovedi enaka ? O. Jesuf pravi: „Drdga je pervi enaka: L jaki fvojiga blishnjiga, kakor fam febe 5 v’ téli dvéh sapóvedih“ Boga zhes vfè, in blishnjiga kakor fa-miga febe ljubiti „je sapopadena via pollava in preroki.“ Mat. 22, З9. 40. V. K’ zbirnu naf véshe sapoved blishnjiga ljubiti? Ali, kaj moramo fvojimu blishnjimu koriti? O. Jesuf pravi: „Vfe, kar kóli hózhete, do vam ljudje kore, tudi vi njim korite ; šakaj to je pokava in preroki.“ Mat. 7, 12. \ . Kaj hózhe Jesuf f’ temi befédami rêzhi : „Druga sapoved je pervi enaka“? O. Jesuf hózhe rêzhi, kdor hózhe Boga ljubiti in v’ refnizi zhakiti, mora tudi fvojiga blishnjiga ljubiti in zhakiti, in de Boga, ne lju-ki, kdor fvojiga blishnjiga fovrashi, shali, je nje-11,11 nevofhliv, ga preganja, opravlja, sanizhuje. Torej je Jesuf užini : „Zhe fvoj dar pernêfefh k’ altar ju, in fe tam fpomnifh, de ima tvoj l»rat hej soper teke: pulii ondi fvoj dar pred altarjem, in pojdi poprej fpravit fe s’ fvojim kratam, in tedaj pridi in daruj fvoj dar.“ Mat. 5, 2 5. 2 4* ln f. Janes pravi : „To so p óve d imamo od Boga, de kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi fvojiga brata.“ I. Jan. 4> 21. V. Sakaj Bog hózhe, de naj, kdor njega ljubi, tudi fvojiga klishnjiga ljubi ? O. Salò, kér je nafh klishinj otrok koskji in po koshji podobi 11 var j en, od Jesufa s’ drago ženo odkupljena ovza, tempel fvétiga Duha, in poklizan Boga s’ nami vred v’ nebelih vékomej hvaliti. To je zhall nekéflikiga Ozkéta, de fe njegovi otrozi na semlji med feboj ljubijo , kakor fe bodo med feboj v’ nebéfih vékomej ljubili ; sakaj, naméfti vére bo nallopilo fposnânje , naméfti ü-panja vsbi vanj c ; „ljubésin pa oftane vékomej“, in ne more nikoli nehati, kakor f. Pavl govori. I. Kor. i3, i3. V. Smo dolshni tudi fvoje fovrashnike in ktéri fo naf rasshalili, ljubiti in jim dobro koriti? O. Tudi; sakaj tudi nafh fovrashnik in ktéri haf shâli, fhe védno nafh klishinj oftane ; in Jesuf pravi : „Ljubite fvoje fovrashnike, dobro jim fiorite, ktéri vaf fovrashijo, in molite sa-nje, ktéri vaf preganjajo in obrekujejo: de kote otrozi fvojiga nëbéfhkiga Ozhéta, ki je v’ nebéfih, ktéri da fvojimu folnzu lijâti na dobre in hudobne, in da deshiti na pravizhne, in krivizhne. Sakaj ako tifte ljubite, ktéri vaf ljubijo, kâkofhno plazhilo hote iméli? Ali ne délajo tèga tudi zolnarji? In ako posdravljate le fvoje brate, kaj ftoritè vezh? Ali ne délajo tèga ludi malikovavzi ? Bodite tedaj po- pólnama, kakor je vafh Ozke nebéfhki popólna-ma.“ Mat. 5, 44-48. V. Šakaj je krikjân pofékno dolshân fvojimu fokrikjanu ljubésin in fpofhtovanje fkasovati ? O. Sato, kérfmo poduzhêni, de fvojiga Od-refhenika Jésufa Krikufa ljubimo in zhakimò, kadar fvojiga fokrikjana ljubimo in zhaftimò ; nafh kerfhanfki blishinj je üd ravno tilliga fvétiga te-léfain tike fvéte zérkve, ktérimu fmo mi perfhté-ti : s’ nami vréd délesh vézlmiga shivljênja, nafh brat, nafha fekra v’ vifhim pomenu. Torej fe Jesuf fam febe perporozha v’ flédnjim fvojih bratov, in zlo v’ flédnjim otroku; on pravi: „Kar ke korili ktérimu téh mojih nar manjfhih bratov, ke meni korili.“ — Ali: „Kar nike korili ktérimu téh nar manjfhih, tudi meni nike korili.“ Alat. 25, 4o. 45. „Kdor fprejme ktériga takiga otroka v’ mojim iménu, mene fprejme.“ Mat. 18, 5. Satórej tudi f. Pavl pifhe : „Dokler tedaj zhaf imamo , itorimo dobro vlim, sladi pa domdzhim po véri.“ Galazh. 6. io. §. e. Od fpofhlovanja, ktéro je krijtjdn fam febi dolshdn. V. V’ zhim obkoji vrédnok zhlovéka in krik-jâna ? G. V’ tém, de je otròk in podóba shiviga in fvétiga Boga, nar imenitnifhi kvar na semlji, od Jesufa Krikufa s’ njèga kervjó odkupljen, in po-ldizan, v nebéfìh vékomej frézhno shivéti. „Bog je fklênil, naf po Jésufu Krikufu, po fvojim mi-lokivim fklèpu sa fvoje otroke fprejéti.“ Efesh. l, 5. V. Kdaj zhlôvek fam febe fpofhtiije ? O. Ako fe tako sadershi, kakor njegova ve- 2 lika vréd noli terjaj ako Boga fvojiga ft vernika zha-fti, ktériga otrok je, po kteriga podobi je ftvar-jen, od ktériga vio fvojo aliali ima ; ako Te pameti in véri vladati da, in ako ne ravna po fvojiìi Itraflih in hudobnih naklépih, neumni sim un enako ; ako tako shivi, de ni bila draga bri Jesufa Krillufa sa-nj sailonj prelita; ako ima nebéfa pred ozhmi, in Te ne da tému fvétu tako podvrézlii, kakor de hi hil le sa-nj livarjem Jesuf pravi: „Bodite popólnama, kakor je vafh Ozhe nehéfh-ki popólnama.“ Mat. 5, 48. She v’ Ilari savési je Bog sapovédal : „Bodite fvéti, ker firn jeil fvét.“ III. Mojs. 11, 44. ; de tórej ne bomo s’ f. pifmam toshili: „Ko je bil zhlovek v’ zballi, ni Tposnàl ; temuzh Te je neumni shivmi enakiga fiorii.“ PTalm 48, i3. V. Kdaj zhlovek Tam Tebi nezball dela? O. Alto fvojimu livarniku nezball déla , ki je. njegov otrok in po njegovi podobi llvarjen ; ako kej flori, kar Te zhlovéku in kri lij anu ne Tpo-dóbi ; alto v’ némar pufha sa Tvoje vézhno sveli-zbanje Tkerbéti; ako mu ni mar njegove dufhe, in Tvoje telo ogrnili; ako ima gerdo navado Tvojo dii-Tho in zhall sa nezbimerne r-ezhi Saltavi jati, in per Tvoji zliafli in Tvojim vézhnim svelizbanji per-Tégati, kakor de bi njegova duTha ne bila s’ drago kervjo JesuTovo odkupljena. JesuT je té napake pre-pòvédal per T. Matevshi 5, 33-37. V. Komu Te nezball Ttori, kadar Te zhlovek Tam Tebe ogrnili ? O. Bogu, ktéri je zhlovéka po Tvoji podobi llvaril ; JesuTu KribuTu, kteri ga je s' Tvojo kervjó odréfhil; TvélimuDubu , ktéri ga je v’ zbilli tem-pel boshji poTvétil ; zérkvi , ki je on njé nevrédni üd ; vfimu zhlovéfhkimu ródu, v’ kteriga safra-movanje on mifli, govori in dela. V. Ktéro zhaltje kri lij an fvoji dufhi dolshan, in kdaj zhalli on fvojo dufho ? O. Kri lij a n naj pred o zlimi ima, de njegova dufha od Koga fvoj isvir ima, de je neumer-józha. Г kervjó Jésufa Kriftufa réfhena, in sa vézh-no shivljenje odménjena. Krifljdn zhafti fvojo du-fho, zlie pred vfim drugim boshjiga kraljéllva ifhe, in s’ ftraham in f’ trepetam svelizhanje fvoje du-Ihe ofkerbljuje. „Kaj namrezh pomaga zhlovéku, zlie vef fvét perdobi, fvojo dufbo pa pogubi ?“ Mat. 16, 26. V. Ktéro zbali je kriftjan fvojimu ldllnimu teléfu dolslian, in kdaj zballi fvoje telo ? O. Kriftjan ne fine posadili : de je njegovo telo tempel f. Duha in odménjeno, k’ nebéfhki-mu velizlialtvu is grôba isbujêno biti. Kriftjan zhafti fvoje telo, zhe ga hudobije zhiltiga obvaruje, in fe njega tako pofhishi, de fe fmé ne-béfhkiga fpremenjênja vefeliti ; zhe fkerbi teléfno sdravje f’ trésnim slavljenjem ohraniti, zhe fi s’ rasujsdanoftjo fam febi sliivljenja ne perkrajfha in pred Bógam fvojomóra kriv ne pollane. „Ne veke , de je vafhe telo tempel fvétiga Duha, ktéri v vaf prebiva, ktériga Ile od Boga prejeli, in de nifte fami fvoji. Saka j po veliki zéni Ile odkupljeni. Torej hvalite in osnamijte Boga s’ fvojim teléfam.“ I. Kor. 6, 19. 20. S’zbiftolljo fe teléfu zhaft, s nezhilloftjo pa nezhâft déla. „Vfi gréhi, fii jih zhlovek flori, fo sunej shivôta, kdor pa nc-zhilloft uganja, fe pregrefhi nad laftnim sliivôtam. k Kor. 6, 18. Telo ni k’ nezhiflolii Hvar j eno, ampak sa Gofpoda, in Gofpod sa telo. I. Kor. 6, i3. §. 7. Od fpofhtouanja, filerò je hrìfijan lèma shiv-Ijenja dolshdn. V. Kaj je to shivljenje, in zliaf tega shivljenja? O. To shivljenje in zhaf tega shivljenja fta nam otl Boga odlózheni zhaf, de bi fe s Bogii dopadlivim shivljenjem sa vézhnoft perpravljali. V. Ktéro fpofhtovanje fmo lemu shivljenju dolshni ? O. To shivljenje moramo sa tó ime ti, kar je, sa kratki in dragi zhaf fvojiga perpravljanja sa nebéfa ; mi moramo dni, ki nam jih Gofpód deli, po njegovi hosliji volji v’ fvoj prid obrâzha-ti, in Bogu s’ svéftim fpolnovânjem fvojih dolsh-nóft is ferza flushiti; sakaj, zhaf ho prifhel, ki bo Gofpód flédnjimu djal : Daj ohrajt od gofpo-dovanja fvojiga shivljenja. Matt. 25, 14-З0. V. Kteri ljudje temu shivljenju preveliko fpofhtovanja fkasiijejo; tako fpofhtovanje, kakorfh-no mu ne gré ? O. Tifti, èteri na tem fvétu takó s hi vé, kakor de hi vezimo na tem fvétu oliati samògli, ktéri le sa bogallvo in vefelje tèga fvetâ shivé, in sravin posâhijo fmerli in vézhnofli. Bogati mósh je tènui shivljenju preveliko zhafl: fkasovàl. Luk. 16, 1 g - 31. V. Ktéri ljudje tému shivljenju premalo fpoflilo van ja fkasiijejo , in ga sanizluijejo ? O. Tifti, ktéri zhaf fvojiga shivljenja f po-llopanjem , igrâmi, mehkûshnoftjo in Г prašnimi rezhmi, to je, s’ opravili, ki noheniga prida ne pernefó, tratijo ; tifti, kteri fvoje shivljenje s’ rasujs-danoftjo , lakomnoftjo, fvojomóram krâjfhajo. Dan je sgubljen, kleriga zhlòvck ni nizh dobriga ftoril. Torej pifhc f. Pavl : „Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni ; perkupljajte zhaf, ker fo dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak uméjte, kaj je volja boshjad' Efesh. 5, i5-i7. §. б. Zidove){ v' sve'si л’ drugimi; in svisa vjih ljudi med Jeboj. V. Komu le da permériti vef zlilovef hiti rod? O. Drushini in teléfu. V. Kakfhino svéso imajo kri lij ;i ni med Teboj ? 0. Kakorfhino imâjo otrôzi ene drushine in udje eniga teléfa. Kakor otrôzi êne drushine imajo vfi eniga Ozhéta, eno hifho, enake pravizeinénò upanje; ôni fo pa bratje in Cedre med l'elio j ; in kakor udje eniga teléfa imajo eniga poglavarja, eniga Duha, in vii fo dolshni k’ ohranjênju teléfa perpomagati, V. Kako fe imenuje svésa, ki jo imajo vfi udje prave zérkve med feboj? O. Svésa Cvetnikov. V. Imajo v’ hifhi vfi otrozi enake dela ? ali s Imajo vfi udje teléfa enake opravila ? O. Nimajo. N. Ali je zhlòvek zhlovéku korillin in po-trébin ? 0- To je:„kobi noga rekla: Nifim roka, nifim ud teléfa ; ali satorej ni ud telefa ? In ko bi uho reklo: Nifim ud teléfa; ali satorej ni ud telé-fa? Ko bi zèlo telò okó bilo, f’ zhim bi poflu-fhâli ? Ko bi bilo fl uh, f’ zhim bi duhali ? Sdaj je pa Bog flédnji ud v’ teléfu poflâvil, kakor je kotel. Ko bi pa bili vfi udje en ud, kjé'bi bilo telò. Torej ne more okó rôki rêzhi: Jeli te ne potrebujem ; ali glava nogam: Jeli vaf ne potrebujem.“ I. Kor. 12, l5-2 1. V. Kaj fe is tega rasvidi? O. Na fvétu potrebuje en zidov ek pomozhi drugi ga ; Bog je po froji modrófti mnogoterih kanov in fliisheb vpeljal j v fak fi mora persadévati, blishnjimu pomagali in poflrezhi. V. Kaj fe fpet is tega rasvidi? O. En zldovek mora drugiga zhaftiti, ljubiti, podpirati. „Eden drugiga bremena nofite, in tako bole dopolnili KriRufovo pollavo.“ Ga-lazh. 6, 2. Zhlovek mòra v’ viim fvojim d jan ji pomifliti, kaj je drugim ljudem vfhézh; in ne fine tako ravnati, kakor de bi bil le on na fvétu, ali de bi bili drugi le savolj njega tuke j. To bi bilo prevsélnoft, nefpamet in pomankanje ljubésni. V. Kaj mora zldovek v' blishnjim zhaftiti? O. De je blishinj vrédin ftorjèn in odmé-njen, zhlovek in krilljan biti ; de je od ravno ti-fiiga ftvârnika üvarjen, po ravno tifiam Jésufu Kriftufu réfhen, po fvétim Duhu pofvezhèn , s' fvetniki v’ svési : de fe duhovnih dobrot fvéte zérkve vdeléshuje ; de je sa vézhno svelizhanje odmé-njen ; de ima morebiti tudi na tem fvétu kak poféhin pokliz. Yr. : Ali samóremo vfim ljudem po enako lju-bésin , pomózh in zbali fkasovâti? O. Ne samoremo ; kér nifmo s’ vfimi ljudmi v’ enako tèfni svési. V. Ktérim fmo ljuhésin, pomózh in zhall pofébno dolshni ? O. Tiftim, f kterimi fmo savolj rojllva. dolsh-nófti in hvaléshnolli v’poféhni svési; tem fe per-fhtévajo otròzi in llarfhi, bratje in feftré, gofpo-darji in pófli, duhovfka in deshélna gofpófka, uzheni- dû in uzhénzi, fofédje, tovarfhi, prijatli, foródniki (shlahlniki), snanjzi, ktéri v’ lidi foféfki, v’ lidi de» shèìi, v’ tidim kraljedvu ali zefardvu sliivé ; ktéri imajo s’ nami vréd êno véro ; sađnjizh vlak zhlo-vek fplòh, ktéri ravno nafhe ponrózhi potrebuje ; podavim, kakor lidi nefrézhni is Jerihe, ki je med rasbojnike padel. Luk. 10, З0-З7. Ktéri ne ljubi in ne zliadi ti dih, kterim je hvaléshnod fka-s o va ti dolshan, od ktérih pomózh dozhakovati u-tégne, sa ktérih frézbo in svelizhanje fkcrbeti dolsh-nód ima: ali on tihe ljubi in zbadi, Г ktérimi je v’ svési? ,,Ako pa kdo sa fvoje in sladi sa do-mâzbe nima fkerbi, je véro satajil, in je hujfhi od nevérnika.“ L Tim. 5, 8. §. 9. Dnh Ijubésni, Mèri naj n/e ljudi edini. V. Kakó popifhe f. pilimo tiho ljubésin, ki naj vfe ljudi edini ? O. Ljubésin je poterpesbliva, je dobrótli-va ; ljubésin ni nevofbliva, ne ravna napazlinó, ki ne napihuje, ni zhadi lakomna, ne ifhe fvo-Pga, fe ne da rasdrashiti, nè mifli hudigK, fé ne vefeli krivize, vefeli fe pa refnize ; vfe prêter-pi j vfe vérüjé, vfe üpa, vfe prehefe. Ljubésin nikoli ne mine.“ I. Kor. i3, 4-8. Satorej „kdor podeljuje ('naj lo Jtori') v’ pripródodi, kdor je zbes druge podavljen, v’ fkerbi ;■ kdor ufmiljenje fkasuje, v’ vefelji. Ljubésin bodi bres binavfhi-ne ; fovrasbile hudo, dersbite fe dobriga. S bra-tovfko ljubesnijo fe med feboj ljubite ; f pofh-tovânjem pridite edin drugimu naproti. Ne bodite lèni v’ ofkerbdvanji; bodite gorézhi v’ duhu; fiutile Gofpódu ; v’ nadlogi poterpesblivi, v’ molitvi danovitni; v’potrebah fvétim podeljujte, ptu- je radi fprejémajte. Dobro jim vofhite , k lóri vaf preganjajo; blagoflovite, in nikar ne kolni te. Ve-felite fe s’ vefélimi, in jokajte s’ jokajozliimi. Bodite ene mifli med Teboj ; nikar £ vifokih rezhi ne domifldjujte, ampak k’ niškim Te ponishajte. Ne bodite fami per Tebi modri. Nikomur ne vra-zbujte hudiga sa hudo ; persadévajte fi sa dobro ne le pred Bógam, ampak tudi pred vfimi ljudmi. Ako je mogózhe, ltoKkor je per vaf , imejte mir s’ vfimi ljudmi. Ne delajte fi fami pr avize, preljubi ! ampak dajte proflor jési. Šakaj pifano je : ,Aleni gré mafheyanje , jeft bom poverini, re-zhe GofpodA Temuzh ,ako je tvoj fmrrashnik Iazhin, daj mu jéfti; ako je shéjin, daj mu piti. Šakaj zhe to ftorifh, mu bofh sherjavzo na glavo nòfil.4 Ne daj fe huđimu premagati, temuzh premagaj hudo s' dobrim.“ Rimi j. 12, 8-21. V. Kjé fe te ravnila ('regelze) kerfhanfke Iju-bésni, perljudnofliin lépiga sadershanja fpolnujejo ? O. Vf a k dan, ko kej s drugimi opraviti imamo; nikoli ne fmémo posabiti, de nam je s’ ljudmi shivéti, ki imamo dolshnofii do njih, in ktéri imajo nad feboj veliko napak in ftrâfi, kakor tudi mi ; de naj torej eden drugiga breme nófi. V. Kaj je zhloveku fioriti, de bi fe soper sapoved ljubésni in perljudnofii tako lohka ne pregréfhil ? O. Zhlovek ne fine, neumni shivini enako, med ljudmi ravnati, ne bres premiflika govoriti in delati, temuzh on mora na vfe p asili (merka-ii), ne de bi druge ofhpegovid, temuzh de previdi , kaj fiorili fine, in kaj ne ; kaj je fpodob-110 , in kaj nefpodobno; kaj perljudno, in kaj ne-perljiidno ; kaj blishnjiga rasvefeli, in kaj ga shali; kaj je pametno, in kaj nefpametno; ljubésin nam dolshnób naklada, per vfâki rézhi pomifliti, ali je Bogu in ljudem vfhézh: torej morajo ozhi na-fhiga ferza vedno odperte biti, de kake sapovedi ljubésni, perljudnobi in rasum n otti ne prelomimo : šakaj kdor ima pravo kerfhanfko ljubésin, vfakiga zhlovéka zhifla, nikogar ne sbali, tudi otroku na ulizah nizh neprijétniga ne bori ; ljubésin nikogar ne rasshali ; le ko poboljfhali ho-zhe, no odjénja, temuzh proli, fvari s’ vfim po-terpljenjem in ukam, bodi lì perlóshno ali ne-perlóshno. §♦., 10. Prid kerjhanfkc perljûdnojti in kerfhanfkiga saderslianja. V. Sakaj nektéri zhlovek drugim ljudem ktérikrat ni prijé li n ? O. Sató, kér je divji, nepòhlévin , nepo-breshliv, neperljudin, in nerasumin, in fe v’ govorjenji in djanji tako ne vede, kakor bi bilo treba. O. Od kod pride, de fe ljudje med Teboj nadlćshevajo, fi slavljenje grené, fe skalijo in rassha-ljujejo ? O. To pride is pomankanja lépiga sader-skanja, is pomankanja ljubésni, perljudnobi, vére in bogabojézhnobi; is nevgnanik brali, nefpa-m e Uri g,-» govorjenja ; kér ljudjé ne pâsijo, kaj je perlizkno, in kaj ne, kaj fpodóbno, in kaj ne. Kaj moramo boriti in pred ozkmi imé-ti, de bomo Bogu in ljudém prijétni ? O. De bomo Bogu in ljudém prijétni moramo sapovedi vére pred ozhmi iméti; bres pre-miflika in v’ jési nizb ne govoriti, in ne boriti ; temuzh fe moramo farni febe poprafhevati ; kaj dolshnób, ljubésin in fpodóbnob térjajo. S. Pavl pifke : „Kar je refnizkniga, kar fpodóbniga, kar pravizhniga, kar fvétiga, ljubésni viga, kar dobro imépernèfe, kar je zhédnoft, in hvale vrédniga; to miflite, in sa to h persadenite.“ Filiplj. 4, 8. V. Kako fe imenuje ta fkèrbna pasno 11, de bi nizh ne govorili in ne borili, kar bi utegnilo Boga in ljudi rasshalili ? O. Perljudnoft, lepo sadershanje. V. Kaj naf perljudnoft uzln? O. Kako de fe moramo, ko s’drugimi ljudmi opraviti imamo, v’ govorjenji, v’ obnâfhi, in v’ djanji véfti, de sapóvedi vére, ljubésni, fpodób-nofti in lepiga sadershanja po nekako ne prelomimo. V. V’ zhim obftoji kerfhanfka perljudnoft ? O. Ne v’ prašnim perklànjanji in v’ prasnili befédah, ampak v’ odkritofèrzhni dobrovólj-nofti, ki is bogabojézhnofti, ljubésni, ponishno-fti in pohlévnofti isvira ; kerfhanfka perljudnoft je vfakdanje fpolnovanje ljubésni in ponishnofti, je takó rekózh v’ djanji fkasana véra. V. Je takofhna perljudnoft v’ refnizi dolsh-noft ? O. Je; saka j dolshnóft imamo, fvojimu blish-njimu ljubésin in fpofhtovanje f kaso vati, mu is ferza vfiga dóbriga sheléti, in fkèrbno vfe opu-ftiti, kar bi ga rasshalili, oframotiti, shaliti ali pofhkodvati utegnilo. S. f’avl pifhe : „Ljubésin Lodi bres hinavfhine ; fovrashite hudo, dershite fe dóbriga. S’ bratovfko ljubésnijo fe med feboj ljubite ; s’ fpofhtovanjem pridite eden drugim« naproti.“ Rimlj. 12, g. 10. V. Ktéri dobri namén nam je tréba iméti, ko dolshnofti perljudnofti fpolmijemo ? O. Namén, lioshjo voljo fpolnovâti : takó ravnati, kakor je prav, kakor je Bogu in ljudem prijetno. V. Kléri prid dobivamo is perljudnofli ? O. Perljudnoft naf flori Bogu in ljudem prijetne ; ona naf tudi fama zhafti 5 ona nam veliko dobrih prijatlov napravi : ona naf varuje veliko , prav veliko neprijetno!!, ter nam in drugim veliko rasvefeljenja dela; ona poravna pot tudi k’ zhâfni frézbi ; šakaj zhlovek, kteri je fzer dober m perprâvin, vender ljudem ni tolikanj prijétin in od njih ne tolikanj sasheljèn, torej tudi menj dóbriga flori, ker s’ fvojimi dobrimi laftnóftmi, ne fklépa tudi lépe obnâfhe. Perljudnoft ohra-niije med ljudmi mir in edinoft ; in fovrafhtva, prepire in vezhkrat tudi velike nefrézhe odvra-zhhje ; ona zhaft dela tiftim, ki naf obravnavajo, nafhim ftarfhem in fhóli ; ona vefelje in zhaft naréja foféfki in domazhi desheli; ona svekfhûje duha in prid kerfhahfke vére , ktére popólnamoft У Ijubésni obftoji. V. Kaj je perljudnofli nafprotno ? O. Neperljudnoft (groboji), divjo!!, potuh-noft, prekanlivoft, terdofèrzhnoft, prevsétnoft. V. Ktéri hudi naflédki isvirajo is neper-Ijudnofti ? O. Rasshaljenje Boga in blishnjiga, ftude-nje, krég, fovrafhtvo, prepir, doftikrat uboj. ,,Kakor fe pred ognjem v’ pêzhi dim in ognjeni hlap vsdigiije, ravno tako fo kletvina, saframovanje in shuganje pred prelivanjem kervi.“ Sirah. 22, 3o. §. H. -^e véra in bogabojézhnojt dajté zhlovéku in zhlovéj'hkimu ródu pravo zhajt, in ga uzhitê praviga saderslianja. ^ • Kaj fta prav sa prav zhlovek in zhlo-véfhki ród ? O. Zhlovek in zhlovéfhki rod fta prav sa prav to, kar ila pred Bògam, in doilikrat ne to, sa kar fe fama imâta, ali sa kar jih ljudje imajo. Tika zhah je njih prava zhak, ktéro od Boga imata ; in ne tika, ktéro ii onâ vezhkrat farna fkasüjeta, ali jima jo fvét daje. V. Kaj je zhlovéfhki rod po hoshji milohi in ufmiljenji hoshjim ? O. Velika drushina otrók in déleshev bosh-jih ; od Jesufa Krikufa po dragi zéni odkupljena zhéda ; boshje ljudkvo in kraljekvo , ktéro Gofpód po duhóvfkih in deshélnih vikfhih vlada, de hi mi na tem fvétu pokojno in pobóshno shivéli, in na unim fvétu vékomej frézlmo shivljenje vshivali. V. Kaj je zhlòvek po hoshji milohi in ufmiljenji hoshjim? O. Boshji otròk, in délesh, po hoshji podobi hvârjen , od Jesufa Krikufa dragò odkupljen sa vézhno shivljenje. „Ktéri (Ozhe) je fklenil, naf po Jesufu Kriftufu is dopadenja fvoje volje, sa fvoje otroke vséti.“ Efesh. 1, 5. V. Od koga imata zhlovek in zhlovéfhki ród fvojo pravo zhah, in vfo fvojo zhak ? O. Od Boga in od svesé , ki jo imâmo s’ Bogam. V. Kako verno, kaj fmo pred Bògam, ktéro vrédnok in zhak imamo pred Bògam, in ktéro svéso imâmo s’ Bògam ? O. To vémo is boshjiga rasodenja, ktéro je kerfhanfka véra. V. Po zhìm véra dobiva zhak ? 0. Véra dobiva zhak, ako fo ljudjé v’ ref-nizi dobri, in zhe dalje holjfhi perhajajo; ako fe do Boga, do fvojiga odrefhenika, in do febe tako sadcrshé, kakor fe po njih vrédnoki in na- menu {zìi in konzii) gre ; kakor Bog terja ; Losh-ja volja je pa, de Boga zhes vie, in blishnjiga kakor fami febe ljubimo. V. Kdaj fe zhlovek lepo sadersbi? O. Zhe Bogu daje, kar je boshjiga, in zhlo-vćku, kar je zhlovékoviga ; zhe Bogci zhes vfè ljubi, zhaili in fe ga boji ; zhe blishnjîga kakor lam felce ljubi, tako pofhteno, kakor fam febe ljubi ; zhe fe v’ miflih, sheljâh, govorjenji in djanji vliga varuje, kar je soper té dvé velike sapóvedi ; zhe ila düh in ferzé zhilta fklèpov in namenov, ki fo téma sapóvdima nafprótni ; zhe fvojo snotrajno zhilloll tudi s’ sunâjno obnafho do Boga in do blislmjiga na snanje daje. V. Kakó kerfhanfka véra zhlovéka in zhlo-vefhki rod prâviga sadershanja uzhi ? O. Kér je Ijubésin popólnofi: in sapopâdik zélé vére ; Ijubésin pa ni nevérna, ne posabi Boga, ni nepokorna, ne mlazhna; ona ni nevofh-liva, ne prekanjena, ne sdajâvfka, ne krivizhna, ne famopridRpa ; Ijubésin fkasiije zhall, kómur gré; ona zhifli nafhe fèrza od fkasheniga kvafii, hudobnih fklépov in fovrâshnih sheljâ ; véra naf u-zhi, fléherno rézh po vrédnolli zénili 5 ona per-pifuje vfe dóbro Bogu, od ktériga vfe dobivamo ; ona pofvezhuje vfe rezhi in vfè ljudi. „Zhall premóshnih, imenitnikov in ubogih bodi Urah boshji.“ Sirah. 10, 26. Boga fe boj, in dèrshi njegove sapé ve di ; šakaj v’ tém je zlilovékova po-pólnoll.« Prid. 12, i3. De fe je zhlovéfhki rod od kerfhanfke vére praviga sadershanja naùzhil, fe fkashe is vfe sgodovine. V. Ali fe kdo samóre lires vére lépiga ker-fhanfkiga sadershanja nauzhiti ? O. Ne more Ге : le neodkritofèrzhnobi, hi-nâvThine, Tladkih beTedi, prasniga perklanjanja, perkrite hudobije fe navadi 5 bres vére noben zhlovek ne ljubi Tvojiga blishnjiga odkritoTèrzhno ; nihzbe ne verjame drugimu; nihzhe ne saupa drugimu5 kar ktéri govori in bori, pozbnè le is famopridnih naménov i Tèrza famopridnib ljudi fi naTprótvajo in med fèboj bojujejo ; veTelje, ki bi ga mógli iméti eden drugiga vidi ti, mine; ni vezh vefelja shivéli; nihzbe nikogar ne ras-umé, sakaj beféde ne isvirajo is fpofbteniga Terza ; le svijazhno in prekanjeno govoré ; in Terze ne ve, kaj uba perpoveddjejo. IH. Poglavje. Perpravljanje k’ sadershanju do ljudi. §. 12. Nauk pameti. V. Po zhìm Te zblovek raslózbi od shivine, in Te vsdigne nad shivino ? O. Po umu , pameti in po snotranji obzhut-livobi do vfiga, kar je boshjiga, Tvétiga, dóbri-ga in pofhteniga. V. Ktére dolsbnobi ima zhlovek, kér ima um , pamet in sndtranjo obzbutlivob do dóbriga? O. Zblovek ima dolshnob, Tvoje pameti po-TlusbitiTe, miTliti, prevdarjali, in ispraTbevati Te, prédin govori in delà; do Jio to, kar govori in dela, fpodóbno, Bogu in ljudem vTIiézh. V. Komu Ге da pâmet permériti? 0. Lûzhi; kakor nam natórna luzli rezhi, ktére Го okoli naf, v’ njih pravi podobi raskasu-je, ravno tako nam pamet tifte refnize in rezhi na snanje dajè, ktére fe f telefnimi ozhmi ne dajo Tposnâti. V. Od koga pride prelepi dar pameti? O. Od sgorej, od Ozliéta Tvetlòbe in ras-fvetljcnja. V. Kaj je pameti nafprólno? O. Nefpâmet, neiimnolt, dufhna Tlepôta. V. Kam nefpâmet zhlovéka sapélje? O. Neumni ali nefpametni govori in dela, pa ne pomifli, zhe je to, kar kvalì in pozhnè pametno ali nefpametno, koriftno (/шс/го) ali Tlikodlivo, hóljfhavno ali pohujfhlivo. „NeTpa-nielni ima fvoje Terze v’ üftih, pametni pa Tvoje üüa v’ Tèrzo.‘■S Sirah. 21, 29. V. Kaj otemni luzh pameti, in odvsame zhlovéku pamet? 0. VTe, kar naT po pameti ravnali, sader-shuje ; k’ temu Te dajò Tlitéti nevera, ktéra v Te rezhi otemni; ftrafti, ktére nam nizliéTar prav riditi ne perpufté ; lahkomiThljenoft v’ miTlih, v’ govorjenji m djanji ; napùh, ktéri zhlovéku njegovo Ter-zé perkriva; pijanoft, ktéra zhlovéka med sbavino smsha. JesuT pravi: „Zhe je luzh, ktéra je v tebi, tema, kakó velika bo tema !“ Matt. 6, 2 3. V. Sakaj je prava pamet tako rédka ? O. Sató, kér Te ljudjé njé ne poTkishijo, temuzh Te napuhu in ftrafti preTlepiti in sape-Ijati dajo, in po tem takim govoré in délajo, predili To prevdarili. V. Kaj fe nam je is tega uzhiti, kar sa-dershanje do drugih ljudi tizhe ? O. Kdor s’ drugimi ljudmi v’ miru shivé-ti, in fe bresfhtevilnih neprijétnod in neumnolt ohvarvati hozhe, fe mora fvoje pameti poflushi-ti, in ne govoriti in nizh doriti, predin de je prevdâril ; de fe ne ho reklo od njèga, in de on v fvojo fhkodo ne fkufi, kar pregovor pravi: „Bres glave dorjêna, je rada fkashêna“; on mora molili k’ Bogu, Ozhetu fvetlòbe, de mu smirej pravi üm ohrani, in ga dufhne flepôte obvaruje. Veliko jih méni, de fo rasumni, in fo gi'ôsni neümneshi. §. 15. Pervo ravnilo sadershanja na lem Jvétu. V. Kako moramo ravnati, ker na tem fvé-tu nifmo farni, temuzh imâmo svéso s’ veliko drugimi ljudmi, na ktéro moramo torej poraj-tati, in jim lép sglèd dajati? O. Moramo tako ravnati, de bi bilo prav, ko bi drugi v’ nafhih okoljfhinah ravno tako ravnali ; ni prav, zhe tako ravnamo , de bi po fvétu na fkrishim fhlo, in bi fe perijinlnoftni nafpróti delalo, ko bi drugi tako ravnali, kakor mi. "Fore j fe moramo vprâfhati: Kaj bi bilo , ko bi drugi ravno tako ravnali, kakor jed ? Podavim , nekdo zelo lóto ne flifhi boshje beféde, on k bôshji flushbi vfelej na sadnje pride; naj fe vpraflia: Kakfhina bi bila na fvétu, ko bi vfi drugi po enako ravnali ? Gotovo mu bo véd pravi odgovor dala, zhe shé ni popolnama fpridena. Tudi ne fmémo perpufheniga in nedolslmiga vefelja drugih ljudi grajati, in kej takiga ne prepovedovati, kar fe fploh sa perpufhêno imâ. Kdor bi takó л* ■» O O ravnil,-H ga kersh ko ne hinavfhlne dolshili. Le v’ gréh ne fmćrno nikoli nikjer pervoliti, in ga ne koriti,. de ki drugimu uftrégli. Pervi krill-jani Ib fe raji sanizhevali dali, kakor de ki fe kili daritve nevernikov vdeléshili. I. Pet. 4, 4-II. Pet. 2, 8. V. Kako je Jesuf Kriftuf tó pervo ravnilo nasnânil? O. „Vfe, karkoli hózhete, de vam ljudje flore, tudi vi njim florite ; šakaj to je pollava in preroki.“ Mat. 7, 22. Prava ljukesin gleda na pollavo, in na klishnjiga, in kako de naj Ге kej flori. V. Ali je kerfhanfko in perljudno , zhe tako ravnamo, kakor de ki kili fami na Ive tu? O. J\i ; kdor tako ravna, ne ravna ne ker-fhanfko, ne perljudno; sakaj tak zhlovek sani-2huje Boga, ktéri vfe po pravizi vlada; on sani-zhiije pervo sapoved kerfhanfke vére, ljukésin, kléra naf uzhi, de moramo s’ drugimi ljudmi fpodobno ravnati ; on sanizhuje pollavo in ljudi, f ktterimi shivi ; on je famopridin, kér le po fvoji tèrmi in perloshnofli ravna, in le famiga feke, fvojo tèrmo in fvoje ftrâfli pred ozhmi ima. §. 14. Od J'ndshnoJti. V. Nad zliim fe nam gniili? O. Nad nefnashnoftjo. V. Kaj moramo tedaj ofkerkéti, predin drugim pred ozki Aópimo ? O. De fmo fnâshni. V. V” ktérih rezhéh? O. Kar tizhe okràs,lafé, roké, oklazkilo. Okras ‘n roke morajo kiti zhiflo umite, nohtóvi porcsani, Wjé poravnani, oklazkila fnâslme in ne ftèrgane. V. Je fpodóbno, fhe le vprizho drugih fnâ-shili fe? O. Ni fpodóbno ; sakaj nad tem fe drugim gnidi ; kolikor je mogozhe, fe moramo na fkriv-nim fn&shiti, in ob pravim zhafu, ko sjutrej vftânemo. V. Ali mora tudi ftaniza (zimer) in oródje fnashno biti ? O. To je; šakaj prah, blato in nezhédne rezhi pokasé srak (Ai/V) v’ ftanizi, ter fhkódjejo oródju, oblazhilu, in tudi sdravju. V. Ali samóre vfaktéri fnashin biti ? O. Vfaktéri fe ne more po gofpòfko obla-zbiti, pa vfaktéri samóre fnashin biti. V. Kaj rasodeva nefnâshnoft, in kako fhkó-do pernafha ? O. Nefnâshnoft rasodeva, de nani ni mar sa fvojo latino zhaft, in sa fpoflitovanje, ki fmo ga driigim dolshni ; òna rasodéva neródnoft v’ vfì ob-nàfhi, de fo naf ftarfhi premalo lépiga sadersha-nja uzhili, in de nam ni mar sa zhaft ftàrfhev; ona naredi, de fe drugim nad nómi ftddi, in je tudi sdravju prav fhkodliva ; òna je sazhétik popólniga obdivjânja in popolne fpâzhnofti tudi ferzâ, in doftikrat tudi nafho zhâfno frézho na tem fvetu sa vfe shive dni ovéra ; sakaj nezliédneslia vfaktéri, pred ko more, fpred ozhi fprâvi. V. Sakaj je fnâshnoft , dolshnôft ? O. Snâshnoft je dolshnôft, ki jo moramo fpolnovati savolj fvoje zhafti, savolj fpofhtovanja, ki fmo ga drugim ljudem dolshni, savolj fvojiga sdrâvja, savolj fvoje snotrajne in sunajne obravnave, savolj fvojih ftârfhev, in savolj zhafne frézhe. V. Sakaj fe môrajo slafti otrozi fnâshnofti r vfih rezhéh vaditi ? O. Kér óni ljubésni drugih ljudi nar bolj potrebujejo, in kér vézhi del tudi vfe fvoje shi-ve dni ali fnashnotl, ali nefnashnotl ljubijo, kakor fo fe bili is mladiga navadili. §. 15. Kaj de fe f podobi, kar tizhe obleko. V. Pokaj nam je Bog obleko dal ? O. De fe samóremo vrozhinê in mrâsa var-Vati, in de fé framoshlivott mèd ljudmi ohrani. У. Ali dajó oblazhila zhlovéku pravo sno trajno vrednoti ? O. Né dajo; sakaj oblažbilo je le ogrinjalo. Ubogi Lazar je bil vredni f hi, kakor bogati mosh, ktéri fe je oblazhil v’ fhkerlat in v’ tanzhizo, in fe je vfak dan imenitno gotlil, in pred ktériga vrûtmi je uni lêshal. Luk. 16, lg-3l. V, Sakaj je Bog zvetlizi na polji tolikofh-По lepoto dal, de fhe Salomon v’ vfi fvoji zha-Ш ni imel takofhne nad fehoj ; kakor Jesuf Mat. 6, 28. 29. uzhi? O. Bog naf liozhe uzhili, de fvoje prave vrédnotli ne fmémo v* prašnih rezhéh in v’ ni-zhémarnim oblazhilu ifkati. „Nižh nifmo pßrne-fli na ta fvet ; javalne samóremo tudi kèj odnetli. Ako pa imamo shivesh in obleko, bodimo f’ tem dovoljni.« I. Tim. 6, 7. 8. U. Ali samorejo vfi ljudje po enako lepo in dobro oblazhiti fe ? O. Ne samorejo ; v ti režhi jim gré rav-ttali fe po tlanu, premosbênji in po desbélni fhêgi. V. Kakó fe moramo oblazhiti? O. Pametno, to je, po ftanu, premoshe-11 ji 5 ftarotli, fpodóbnotli, deshelni fhêgi ; sréda-°aa, ehédno in fpodobno. Titii ljudjé, ktéri mó- rajo drugim lep sgled dajati, in k tori imajo do drugih pofébne dolshnófti, imajo tudi tolikanj vé-7.1 ii dolshnóft, tako oblâzhiti fe, de fvojimu ftanu ne délajo nezhäfti, in de jim savolj tega njih podloshni ne bodo fpofhtovânja krajfhali ; šakaj ti fódijo po obleki, kakfhniga duha imajo vikfhi. V. Ktére fhêge fmémo pofnémati, kar tizhe obleko ? O. Le lille, ktére fo fpodóbne, ktére imâjo pametni in dobro obravnâni ljudjé v’ navadi. V. V’ zhim da zhlôvek fposnati, kteriga duha de je ? O. V’ tem, kako de fe on oblâzhi ; in dofti-krat fe da is obléke fposnati, ktćri d tih v’ zhlo-véku gofpoduje. „Po obléki, fméhu in hóji fe da zhlovek fposnati.“ Srnah 19, 27. V. Kaj fe rasvidi is hrepenjênja, ki ga kdo ima, fvojimu kanu in premoshenju nafproti, po-hujfhlivo , nenavadno, fméfhno, in vedno dru-gâzhi oblazhiti fe? O. Nizhémarnolt, napùh, lahkomifhljenofl, neporajtlivoft na lépo sadershanje in na tó, de ga pametni zhiflajo ; ljubésin do rcasujsdanja in nefkerblivoll do drugih, ki ima dolshnóft, sa-nje fkerbéti in jih fpofhtovati. V. Kaj na snanje dajè nezhédna obléka? O* Nezhédna obléka na snanje dajè, de zhlo-véku ni mar sa fpodóbnoft, perlizhnoft, sa fvojo Ialino zhaft, in dopadénje drugih ljudi. V. Kaj na snanje dajè obléka, ktéra je so-per vifhi ftan ? O. Taka obléka na snanje dajè lâkomnoft in lahkomifhljenoft , neporajtlivoft na fvoj ftan in na fvojo flushbo. V. Kaj na snanje dajo fnashna, perlizhna in fpodobna obleka? 0. Na snanje daje, de zlil o vok ljubi lepo sadershanje, in de druge ljudi fpofhtuje ; s eno befedo, na snanje daje pamet. V. Kdaj fe fméjo in morajo boljfhi oblazhi-la oblézhi? O. Ob nedeljah in sapovćdanih prašnikih, ali kadar je treba med ljudi, ali f ptujimi k misi, ali na kakfhno polebno opravilo iti. To terja zhaft, ki fmo jo Bogu in ljudém dolshni. V. Sakaj moramo tako ravnati ? O. Kér je refnizhna dolshnoft, Bogu in bosh-ji flushbi zhaft fkasovati; soper lepo sadershanje nikoli ne pregrefhiti fe ; fpofhtovanja do drugih ne v’ nemar pulititi ; fvojiga Terza na prasne rezili ne natvesovâli 5 fvoje prave vrédnofti v’ tihim ifkati, kar zhlovéku pravo vrédnoft dati samóre; fvojiga in fvojih premoshenja ne sapravljati ; fvojiga ozhitniga fpofhtovanja in fvoje frézhe ne ové-rati; dragi in kratki zhaf tega slavljenja v’ fvoj prid obrazhati. V. Kaj uzhi od tega f. pifmo ? O. Apoftel Peter pifhe, de bodo tudi neverniki perdobljeni „ker bodo vidili, de fe 'vi v’ ftrahu zhifto sadersbitè ; ktérih sunanja lepota naj ne bodo (nizhémarno) fpletêni lafje, ali slati lifhp, ali drage oblazhila ; temuzh ktéri v’ fèrzu fvoje lepote ifhe, in ima mirniga in pohlevniga duha; ta je bogat pred boshjim oblizhjem.“ I. Pet. 3, 2 -4- Shénfkimu fpôlu f. Pavl v’ pervim liftu do Timoteja fhkofa sapoveduje ; „Shené naj fe salfhajo v’ pofhtêni obleki s framoshlivoftjo in trésnoftjo ; ne pa s’ nizhémarno fpletenimi lafmi, ‘Bi s’ slalam, ali s’ biferi, ali s’ dragimi oblazhi- li ; tenmzh kakor fe shenarn fpodóbi, ktére po-bóslmo shivé, s’ dobrimi deli.“ I. Tim. 2, 9. 10. V. Ali fmé en fpol oblazbila drugiga fpola nofìti ? O. Ne fmé ; sakaj to je fpodóbnimu sader-shanju nafpróti, in je bilo she v’ ilari savési prepovedano. „Naj fe ne oblézhe shenfka r mofb-ko oblazbilo, in naj ne vsame mósh shénfkiga oblazhila ; ofiódin je namrezh pred Bógam, kdor to fiori.“ У, Mojs. 32, 5. §. 16. Od Ijubesni do redet. V. Kaj vidimo nad boshjimi deli ? O. Od ftvarnika sasnàmnjani réd (órdnìn-go~). Vfe osnanuje velizhailvo Boga, in njegove Avari, folnze, mélìz, svesde fo na njim odkasanim kraji; oné delajo, pridejo, gredó, kakor jim je Gofpod ukâsal. „Solnze vs-haja in sahaja, in fe k’ fvojimu kraju vrâzha, in fe od ondod sopet vsdi-güje, fkos poldanfko ftran téka, in fe k’ vezhéru nagiba.“ Prid. 1, 5. 6. Pfalm 10З. У, Kaj lépiga fe is tega uzhimò? O. Mi fe moramo v' vfim nekâkiga réda dersliati, ki ga opravila, fian in flushba od naf terjajo. V. Kaj réd terja? O. Samerklivoft na tó, kar moramo fioriti ; samerklivoft nam ozhi odpre, in nam ne pulii ]ohkâ kej posabiti. Veliko hiidiga isvira is tega, zhe je zhlovek rastréfenih mifel, in zhe fe ne navadi samerklivofti. V. Kaj je ljubésin do réda? O. Je vefelje in perpravnoft, vfe, kar moramo fiorili, védno pred ozhmi iméti, in vfako opravilo ob fvojim zhafu, in kakor je prav in fpodobno fpolnili. „Vlaka rézli ima tvoj zhaf.“ Prid. 3, l. V« Ali mora ljubésin do pametniga reda vfe obfezhi, to je, ali mora vfe , kar delamo in ima-mo po redu sverfteno biti? O. To je; in fzer ne le nafhe vfakdanje opravila, ampak tudi nafhe oblazhila, orodje, 1,1 po nafhih flanizah. V. Ali fe frnejo opravila odlâfhati ? O. Tega fe je treba varovati ; sakaj , kdor opravila bres sadershka odlâfha, jih ho zhe dalje teshéji dokonzhid. V. Kdaj je réd parne tin ? O. Zhe fe ne natvesüjemo na-nj tako ter-dovralno in fvojoglâvno , de bi kako rézh fioriti bolli, ktéra bi fe dala odloshiti,in ktéra ni ravno pofébno imenitna; kej bolj imenitniga in potreb-mga bi pa odloshili. Tako je, poftavim, dolsh-noft, fvojimu blishnjimu v’ potrebi na pomózh iti bolj imenitna, in fe mora torej préd fpolnili, kakor dolshnóft, ravno sdaj moliti. Mat, 12, 11. 12, ' • Kteri korift (nui) nam pernéfe réd ? O. Réd fiori, de fe nizh ne posabi, temuzh vfe ob pravim zhafu fiori ; on slajfha opravila, kér zhlôvek fiebern o lepó sverftenih opravil s’ vfo mozhjó fpohnije ; on fiori, de nam je veliko rezili opravili mogózhe ; on nam déla zhaft in vefelje ; on ohrani liifhno edinoft. V. Sakaj fe morajo slafti olròzi shé is mia-diga vaditi, vfè srédama délati, rastréfenja var-yatife, fvoje mifli sbrane iméti, in vfe, kar imajo , v’ lépim rédu iméti ? O. Kér bodo po tem takim ljubésin do ré da vfe fvoje shive dni ohranili, réd pa védno po- trébin oflâne, lier morajo ljudje zliaT Tvoj i ga shiv-ljenja po dolshnófti, perlóshnolti in ftanu, in torej po nekakim rédu, in doftikrat tudi po povelji drugih ravnati. V. Kaj fhkódvajo neréd, rastréfenje in ne-fkerblivoft sa tó: zhe, kako in kdaj Tvoje opravila ftorimò ? O. Neréd dela vie ob napzhim zhafu ; on flori, de veliko in doftikrat nar imenitnifhi rezki posabimo ; on sméTha in ftésha opravila, in vezhkrat nezhaft, sa mèro in tudi fhkodo na glavo nakoplje. Ako zhafnih rezhi ne moremo na tanko ofkerbovati, kako bomo vézhne ofkerbéli? Luk. 16, 10-12. V. Kaj na snanje dajè neréd v’ vidnih re-zhéh in opravilih? O. Neréd v’ duhu in ferzu, in ako je taka, ne more nizh dóbriga dosoréti. V. Ali je ljubésin do róda v’ refnizi dolshnoft? 0. Je dolshnoft ; sakaj Bog je vie po nar lépfhim rédu sravnili, in nam gré fkerbéti, njemu podobni pollati ; vfak zhlovek je v’ boshji Tlushbi, in boshja volja mora na tanko fpòlnjena bili ; in verh tèga je réd v’ vidnih rezhéh per-pravljânje k’ rédu v’ svelizhânfkih opravilih ; sakaj zhédnoft je po Tvoji natóri réd, in hudobija je neréd, odftòp od praviga pota. Jesuf pravi: „Kdor je svéft v’ nar manjfhim, je tudi svéft v’ vézhim ; in kdor je v’ malim krivizhin, je tudi v vézhim krivizhin. Ako tedaj v’ krivim mâmo-nu nifte bili svèlti , kdo vam bo pravo sadpal ? In ako v p tujim nifte bili svèlti, kdo vam bo dal, kar je vafhe ?“ Luk. 16, 10-12. Zhafno blago nam je bilo le saupano, je torej pluje; kar je vézlmo, pravizhnoft, zhédnoft, véra, tolashba, svelizhanjc, je v’ ref nizi nafhe, nafhe Ialino pravo bogadvo, nafha snótranja lepota in vrednoti. V. Ktéro dolshnód od naf téi-ja ljubésin do reda in do dela, she koj sjntrej? O. Kdor delo in red ljubi, mòra sbé koj sjutrej pred ozhini imeli, kaj mu je tréba dé-lati ; in de bo vfelej per pravljen, fe mora tako popolno napraviti, de ne bo po tem od dela sa-dershevan. Kdor to opufha, fe navadi saniker-niga shivljènja, in ne daje na snanje ne ljubésni do dela, ne do reda. To naj lì sladi mladi ljudje samérkajo , ktéri fe dodikrat fkosi vfè shivljenje tiiliga dcrshe, zbéFar fo fe v’ mladódi navadili. \r. Kteri ljudje in dano vi imajo pofebno dolshnód, vfè sredama, fpodóbno in ob pravim zhafu doriti ? O. Tidi, kteri imajo dolshnód, drugim ljudem in darmvam, tudi kar tó tizhe, lép sglèd dajati, in kterih ljubésin do natânkigà róda tudi veliko drugih ljudisadéva, ki fvoje Infime o-pravila po tem opravljajo in opravljati morajo. Tèm fe perfhtévajo gofpodarjr, vikfhi, uzheniki. Ljudje, kteri nimajo ljubésni do reda, na druge ne porajtajò , in fe per fvojih opravilih fvoji tèrmi in lenobi gofpodovali dajó', rasodévajo pomanjkanje pameti, pomanjkanje ljubésni doblish-пРгл? pomanjkanje gorézhnodi (djfra), pomanjkanje vefelja Boga pofnémati, ktéri je vfe pó nar lépfhim rédu napravil. §. 17. ßpodobna sunanja obnctfha. V. Kaj je sunanja fpodóbna obnâfha ? O. Sunanja fpòdóbna obnafba v’ tem ob-doji , de fe zhlovek takó vede , tako sadcrshi, in tako pred ozhi flavi, kakor je treba, de fc drugim perkupi. V. Kaj je ljudem vfhézh, in Г zhim fe perkripimo ? O. Le kar je fpodóbno, nepofiljeno, vred- • no in pohlevno, jim je vfhezh 5 in le f tem fe jim perkripimo. V. Kaj ljudem ni vfhezh, in nam jih od-vrazhuje? O. Kar je nefpodobno, pofiljeno, fméfhno in pr e vsé tno : to nam druge odvrazhüje in naf v framôto perprâvi. V. Ali je napeljevanje k’ fpodôbni eunanji ohnafhi imenitno ? O. Je ; kér naf ljudje vézhidél po suna-njim fodijo ; in to doftikrat po vii pravizi, kér zhlovek v’ sunanjim rasodéva fvoje snótranje in fvojo obravnavo. „Po obleki, fméhu in hoji fe da zhlovek fposnati.“ Sirah. 19, 27. V. Ali mora sunânja obnâfha smirej enaka bili? O. Ni treba ; temuzh moramo raslozhiti med feboj in med tiftimi, pred kterimi ftojimò, ali Г ktérimi nam je kej opraviti. Otrôzi, in ljudje enakiga ftami, fe ne fméjo do vikfhih in ftaréj-fhih ljudi tako obnafhati, kakor bi jim utegnilo perpufheno biti, med feboj obnafhati fe; vfe-lej pa fe mora vfe opuftiti , kar je divje, neob-ravnano, shalivno, neperljudno, pofiljeno, fméfhno in nefpodobno ; šakaj f’ takim bi bili vfakté-rimu, tudi prijâtlam in snânzam nadléshni. V. Na koga moramo tedaj, kar to tizhe, porajtati? O. Na ljudi, ftarofl, ftan , zhaf, kraj ; vfè mora po okoljfhinah omérjcno biti ; de nikogar ne rasshâlimo, moramo smirej po pameti govoriti in ravnati. V. Kako moramo glavo in shivòt dershati? O. Nepoffljeno in fpodobno, po konzu in v’ miru; kdor glavo in sliivòt s’ lilo nakvifhko vsdi-guje, na snanje dajè fméflmo prevsétnoft ; kdor jih pa p’ tlam tlâzlii, ali kdor fe sladi per ne-snânih ljudeh, (v’ ptuji ftanizi) na déno nafla-nja, rasodéva lenôho , neobravnâvo, flabo ved, ali binavfhino, hlimbo in perhüljenod. V. Kakfhina mora biti boja? O. Ponatórna, torej ne poliljena 5 fpodoh-na, in po da rodi, danu in opravilih omérjena. V. Kako fe s’ ozhmi fpodobnodi, ladni in drugih ljudi zliadi s op er ravna? O. Zlie kdo s’ ozhmi fern ter tje fhviga, vfè preglediije, jih na nefpodóbne rezili obrazha, drugim prefhérno v’ oblizhje gleda, druge sanizhli-vo pogleduje, ali perhhljeno v’ tla gleda ; ozhi morajo biti mirne, pohlevne in framoshlive. V. Kako fe Г zhelam fpodobni obnafhi so-per ravna? O. Zhe kdo zhêlo in obràs gerbanzhi, kar nevoljo , saframovanje , prevsetnod in preveliko, darodi in opravilam zlo nizh permérjeno refnòbo na snanje daj è ; ali pa zlo nizh perlizhno vefe-Ije rasodéva. Ob zhâfu nam gré, refnôbnim, in ob zhafu, vefélim biti ; tode moramo v’ tem na ljudi in okoljfhine porajtati. „Vcfelite fe s’ ve-félimi, in jokajte s’ joka j ozhi mi.“ Rimlj. 12, i5. V, Kako fe s’ lidmi fpodobni obnafhi sóper ravna ? O. Zhe fe kdo bres potrebe in vprizho drugih nefpodóbno fméja, s’ kâfhljanjem , kihanjem m herkanjem druge nadlésheje, tlà s’ fvojimi na- gmifnimi plünW ofkrûni, fvojo flino ogleduje, ,o fe mu sdéha Tvoje gerlo drugim kâshe, pre-glafno perpoveduje, slafti pred p tujimi in vik-fhimi ljudmi. V. Kakó fe s’ shivôtam iu rokâmi fpodób-ni olmtifhi soper ravnâ? O. Zlie kdo fvoj shivôt femtertje obrâzha, drugim li orli et kashe, s’ rokami femtertje maha, jih drugim v’ okras moli, ali pod oblazhilo fkri-va, v’ lilla in lafé drega, na herhèt déva, ali fe s' njimi podpira. V; Sakaj fe je treba takih napzhnih navad var va ti ? O. Kér fo soper fpofhtovanje, ktéro fmo drugim fkasovati dolshni; ker prevsétnoft, neper-Ijudnoft in prefhirnoft rasodévajo, in nam ljubé-sin drugih ljudi odvrazhujejo. §. 18. Pasno fi na fvoj jêsik. V. Sakaj je treba fvoj jesik hèrsdati, in na fvoje govorjenje prav fkerhno pasiti? O. Pervizh : Jesik na snanje daje, kar je v’ nafhim ferzu fkritiga, pamet ali nefpâmet, fpofhtovanje do Boga ali hresdufhnoft, ljubésin do blishnjiga ali terdoferzhnoftr. „Is obilnofti ferski ufta govore.“ Mat. 12, 34. Zhe üfta is obilnofti ferza govore, je gotovo forze veliko ljudi prašno, prav prašno ; kér kaj fe fplòh pogovarjajo ? Vezbidel od tako prašnih in ljubésni na-fp ratnih rezbi, de jih po vii pravizi miljujemo. Dragizh : Neprevidni jesik napravi med ljudmi nefkonzbno veliko hudiga. „Kdor ne grefhi v’ befédi, je popólin mosh. On samóre tudi zèlo telo hèrsdati. Ako pa konjem bersđe v’ gobez dévamo, de fo nam pokorni, tudi njih zél shivot okoli vodimo. Glej ! tudi barke, defirav-no fo velike, in jih mozhni viharji gonijo, fe s majhnim vêflam obrazhajo, kamor jih mözh kermilza silène. Tako je tudi jesik fzer majhin «d, pa velike rezhi vsdiguje. Glej! majhin oginj, velik gojsd sashgè. Jesik je tudi oginj, sapopâ-dik vfe krivize. Jesik je med nafhimi lidi, in vfè telo ognidì, in zél ték nafhiga shivljenja sashgè, ako fe od peklà vname. Šakaj vfaka terma sverin, in ptiz, in kazil, in drugih sliival fe «kroti, in je bila ukrotena od zhloveflike nature; jesika pane more noben zhlovek ukrotiti; on je nepokójna hudoba, poln fmertniga ftnipa. S’njim hvalimo Boga in Ozhéta, in s’ njim kolnemo ljudi, ki fo po boshji podobi Üvarjeni. Is enih uft pride hvala in kletev. Moji bratje! ne fmé fe tako goditi. Ali ftudenz is êne luknje fladko in grenko vodo istaka.“ Jak. 3, 2-11. „Hud jesik je ftrupéna pfhiza.“ Jer. 9, 8. Kjer fe veliko govori, greh ne prasniije ; kdor pa fvoj jesik vlada, je prav moder.“ Preg. 10, 19. Trétjizh : Zhlovek s’ jesikam ne le fvoje ferzo rasodeva, ampak tudi febi in drugim doftikrat slò fhkóduje, fl velike sopernolti na glavo nakoplje , in mnogi febe in druge s’ fvojim rózh-uim hudim jesikam ob zhaft, veljavo, ljubésin m frézho perpravijo. „Veliko jih je pod mèzhem padlo, fhe veliko vezli pod jesikam.“ Sirah. 28, 22. Zhetèrtizh: Bomo mógli, kakor Jesuf pravi, fódni dan sa vfako prašno befédo odgovor dajati, tolikanj vezh tedaj sa vfè hudobne , oprav-live, fovrâshne, pohujfhlive in nefpametnc govore. Mat. 12, 36. V. Zhe je jesik laico nevarna rézh, kaj je po tem takim treba doriti? O. „Ogradi Tvoje ufhéfa Г tèrnjem ; ne po* Tlufhaj, kar hud jesik govori, ter napravi vrata in kljuzhavnize Tvojim üdam; kopi Tvoje slató in Trebró , in naredi téhtnizo (vago} sa Tvoje beTé-de, in potrebno bèrsdo sa Tvoje urta.“ Sirah. 28, 28. 29. „Kdor Tvoje shivljenje ljubi, in veTéle dni doshivéti hózhe, naj kroti Tvoj jesik.“ I. Pet. 3, 10. BeTéde To pThize ; predin jih saluzhimò, merimo, kam bodo letele ; ravno tako moramo prevdariti, predin govorimo ; pThize in beTédè vezh ne moremo nasaj jemati. Sladi je treba od drugih ljudi Tpodóbno in rasumno govoriti; treba Te je varvati, od ptujih ljudi in njih napak pogovarjati Te; perpuTheno je le, ako dolshnód ali Tiushba terjate. V. V’ ktére napake sabrède tidi, kteri na Tvoj jesik ne merka? O. V’ obrekovanje, podpihovanje, rasnâfha-nje, is ktériga med ljudmi nefkonzhno veliko hu-diga, Tovrashtva, prepiri, ozhilanje, rassbaljênje, smaujThanje ptiije in lahne zhadi isvira. Dodi-krat in zio vezhidél Te ne dajó ToThtéti nadloge, ki jih hud jèsik med ljudmi napravi. To uzhi vTakdanja TkuThnja. V. Ktéri ljudje imajo poTébno dolshnód, na Tvoj jesik merkati? O. Tidi, ktéri imajo prav poTébno dolshnód, ljubésin, mir in edinod med ljudmi ohraniti ; ktérih dan ali Tiushba térja, de imajo drugi ljudje do njih sadpanje, kér jih morajo voditi , boljThati in s’ vfimi ljudmi in danóvi ToTéTke v’ miru shivéti ; lidi, od ktérih Te miTliti da, de imajo vezh pameti, vezh rasumnodi, vezh po- hlévnofti in vezh ljubesni do blishnjiga. Kdor to imeniino dolshnóil v’némar puTha, nasnanje daje, de ni rasumin, de mu ni mar sa dolshnóft, in de ima rasujsdano Terze, v’ ktérim ne more nizh dobriga rafti ; in nefpametni ne bo nikoli nikjer tolikanj potrébniga mirò, ljubesni, shég-na in veljave nâfhel. Tak neumnesh Te pofébno takrat slò sadolshi in veliko Thkódùje, kadar v’ opravilih Tvoje Thlushbe tako ravna; s’ eno roko podéra, kar je bil s’ drugo Tosidal; in sidanje po tem takim zhe dalje téshji perhâja. §. 19. fpofhiovanje obzlmtljeja, ki ga imà v fak zlilo-vek sa Jvojo zhajt. V. Kaj naj bo vTakimu zhlovéku perjétni-fhi, kakor irebró in sialo ? O. Zhaft in dobro ime, ki fi jih Г poTh-tênim sbivljenjem perdobimò. „Dobro imé je bolj-fhi, kakor veliko bogâftvo ; prijetin biti, je bolji, kakor Trebró in slató.“ Preg. 22, l. V. Kaj je vTakimu poThtenimu zhlovéku Ialino? O. Néki obzhütljej sa zbali, ki ga noben ehlovek rad sbafiti ne pulii. V. Kdaj meni vTak zhlovek, de Te mu zhaft fkasdje ? O* Ko ga Tpofhtujemo, na-nj porâjtamo, mu saupanje in ravnozhdtje Tkasujemo ; ko to TpoTh-tovanje s beTédami in v’ djanji na snanje dajêmo. V. Kaj sinili, rasshâli in rasTerdi vTaktéri-ga zhloveka, kteri Tvojo zhaft ljubi ; in od kod is-bajajo vezhidel krégi in preperi? 0. VTc, kar blishnjiga obzhutljej sa zbali sbafi ; shâli, ras-shali in rasTerdi tudi njega ; in vezhkrat is tega is-lm j a jo grobólli, prepiri, fo-vrafhtva in poboji; zhlovek bi vezhkrat raji vfè ter-pel, kakor rasshaljenje fvojiga obzhutljeja sa zliaft. V. Ali moramo tudi do ubogih ljudi in pôflov takó sadershati fe ? O. Tudi ; kér tudi oni Tvojo zhall ljubijo, klera je doftikrat njih edino bogaftvo ; kér imajo tudi oni ferzé in obzhutljej sa zhall, ki jih nozhejo puûili shaliti ; sadnjizh, kér To tudi oni ljudjé in krilljani, otrôzi boshji, fodéleshi vézhniga shiv-ljenja, nâfhi bratje in nafhe fellré, in tórej hó-zhejo, de jih fpofhtdjemo. V. Ktéro ravnilo fe is tega pofname , ki ga moramo v djanji fpolnovâti, ko Trno med ljudmi? O. Drugim ljudém fe perluipimo in jih rasvefelimb, ako jim zhall, pérljudnoft, saupa-nje in fpofhtovanje fkasûjemo ; odvrâzhamo fi pa druge ljudi, in jih shalimo, ako njih obzhutljej sa zhall v’ befédi ali v’ djanji shalimo , ako jih sanizhujemo, na-nje ne porajtamo, jim sadpa-nje odtegujemo; torej fe moramo vfiga vârvati, kar obzhutljej sa zhall nafhiga blishnjiga rasshâli. Kdor fe tèga ne dershi, fi dóllikrat grobóll od drugih nakoplje, in jih nadrashi k’ befédam in djanju, ki jih ne potèrdi in obshalüje, ko fe je nevolja ulegla. I4i jih bilo tréba di-âsliiti. §. 20. Pofébne ravnila u’ govorjenji. V. Kaj je tréba govoriti in délati, ko fmo med ljudmi ? O. To , kar druge boljfha in rasvefeluje ; f’ zhimur fe jim perkiipimo ; f’ zhimur pohlév-nolt, ponishnoft, odkritofèrzhnoll, ljubésin, rav-nozluitje, fpofhtovanje na snanje dajemo. V. Kaj je treba op ubili, ko fmo med ljudmi? O. Vfè, kar je drugim nadléshno in neprijetno ; kar nizhémernofl:, predèrsnolt, napùh, saróbljenoft, rasujsdânoft, neobravnâvo, neporajt-livoft in neodkritoferzlmoft na snanje dajè. V. Sakaj je tréba dobro prevdariti, kaj govorimo ? O. Kér drugi ljudjé nafhe Terze in nafho pamet po nafhih govorih ženijo ; „sakaj is obil-11 oftI ferza ûfta govoré.“ Mat. 12, 34* in „jesik je fzer majhin ud, pa velike rezbi vsdigujc“ kakor „majhin oginj velik gojsd sashgè.“ Jak. 3, 5. Torej pravi Jesuf: „Povem vam pa, de sa v fali o prašno befédo, ktéro bodo ljudjé govorili, bodo odgovor dajali fódni dan.“ Mat. 12, 36. V. Kakfhin mora odgovor biti? O. Perljudin, pohlévin, pametin; neperljud-no (grobo) je, ako fe na pòi, natólzlivo, ali sa-framlivo odgovori. V. Kaj je treba govorili, in kaj ne? O. Le tó, kar je pametno, kar je fpodób-no in druge ljudi bóljfha ali rasvefeluje, govo->rimo. „Vafbe govorjenje bodi prijélno, in ne ne-flano, de bote vedili, kaj je treba flehernimu odgovoriti.“ Kol. 4, 6. Kaj pa ne fmémo govoriti, uzbi f. Pavl: „Vfa nezhiftoft ali lakomnoft fe fhe ne imenuj med vami (kakor fe fpodóbi fvétim), ali nefrâmnoft, ali nefpametne ali ger-de beféde, kar fe ne fpodóbi.“ Efesh. 5, 3. 4» Tému fe tudi perfhtévajo neperljudne (grobe) beféde , kletve. „Nefpametni imâ fvoje ferzé v’ uftih, pametni pa fvoje üfta v’ fèrzu.“ Sir. 21, 29. V. Kaj moramo rêzhi od tiftih ljudi, kteri radi od neframnih in gèrdih rezbi govore? O. Taki ljudjé rasshalijo in ponezhafté Bo- gâ, Iti jo fvéto hitje, in ki ga kodo le lifti glé-dali, ktéri fo z!lilliga forza; oni ponezhaké farni feke, fe gròsno napzhno pofliisliijo rili, f’ ktéri-mi ki mógli Boga hvaliti, in hlishnjiga boljfhati; oni rasgrinjajo nezhikok fvojiga ferza, in njih ülta kipe nagmifnih govorov ; oni fe ptujili grehov vdeléshvajo, in ne vedo, kolikanj hiidiga de flore , in kako teshko kodo pred Bógam odgovor dajali ; oni fiabe sapóvedi kerfhanfkiga sadersha-nja, in po tem takim jemljejo ljudem pravo frézho. V. Sakaj fe je tréka vârvati fkrivnollnih govorov ? O. Ker zhlòvek f’ tem nizhémerno na sna-nje daje, kakor de ki imenitnih rezki vodil, ki jih ne fmé povedati ; to tudi r assi udi vprizhne, kakor de ki ne kili vredni léga vediti, kar on vé. V. Sakaj je tréka fkerkno varvati fe, druge safmehovati ? O. Kér fo po tem takim tudi od drugih sa-fmehovani, torej skaljeni, oframotèni in rasskâ-ljeni, in kodo morkiti to vfe fvoje shive dni s’ nevoljo pomnili ; dokikrat je tâko djanje sazhé-tik velikih nefrézli in fovrafhtva. V. Sakaj ne fmémo odljódllev, kanov, fo-féfk. drushin sanizhlivo govoriti ? O. Kér f’ tem vfakiga rasshâlimo, ktéri fe jim perfhtéva, in kér nihzhe sanizhevanja fvojiga 1 j udltva, fvojiga Hami, fvojiga domazhiga kraja, fvoje drushine rad ne pofhifha ; zhlovek raji po-lerpi, de kdo njega kake napake ohdolshi, kakor de njegóvimu zelimu ljudltvu, njegovimu kanu ali domazhimu kraju kak pregréfhik ozhita. Dokikrat is tèga veliko neprijétniga is-haja po drushbah. V. Šakaj fe moramo varvati, tudi od po-fâmesnih ljudi kej hu diga govoriti ? O. Kér tifti, od ktériga fe hudo govori, ve-zhidél isvé, in fe mafhevati sheli ; tudi je to sapóvedi Ijubésni do blishnjiga nafpróti; in kdor od drugih hudo govori, na snanje dajè nefpâmet in terdofèrzhnoft. У. Ali fmémo drugim soper govoriti, ali morhiti peri judo oh térja , de vfe poterdimo ? O. Tèga dobikrat refniza ne perpufti, in tudi perljiidnob tèga ne térja ; vender pa le takrat soper-govorimo, kadar je treba, in vfelej f’ pohlévnoltjo. V. Alifmémo odgovoriti,konifmo vprafhani? O. Ne fmémo; šakaj uni ne govori s’nami, in nózhe nafhihmifel vediti. To je nizhémerno in neperljudno ; utegnilo hi fe nam rézhi, de nifmo bili vprafhani. \r. Kaj nam je fioriti, ko drugi od drugih hudo govore ? O. Ali bi bilo boljfhi molzhali, ali obreko-vaniga sagovarjati, fe mora po okóljfhinah rasfó-diti ; nikoli pafe ne fmémo obrekovanja vdeléshiti. V. Kaj nam je boriti, ko drugi neframne beféde govore ? O. Moramo na snanje dati, de nam ni vfhézh, bres de ]>i bôtli rasshalili njega, ki govori. У- Kaj nam je boriti, kadar kdo Bogu in véri v nezhab govori, ali preklinja? f). Takrat moramo bres bralni prav ozhit-no na snanje dati, de nam to ni vfhézh ; ali je tréba takimu bresdufhniku ozhitno soper govo-l'iti, ali kaj je treba boriti, fe mora is okoljfbin fprevicliti. V. Kam sapé! je dobikrat zblovéka bibromn-nob ? O. Prav napzhno je, zhe lido ljudem fvojo hidroumnod kasali, in fvoje hidre menilve na sna-nje dajati hozhe ; sladi, zhe nad kakim zhlové-kam, hodi fi vprizhin ali ne, fvojo hidroumnod hruliti hozhe ; taki ljudje fo pravi neflanzi ; bojimo fe jih frézhati, in fe jih ogibljemo v drush-hah ; moramo slo fkerbéti, de fe blishnjimu ljubésin fkasüje. V. Kaj na snanje dajè lidi, kteri ima v’ navadi drugim primke dajati? O. On na snanje dajè nefpâmet in terdo-fèrzhnod ; sakaj, uni je rasshâljen, in mu torej ne bo dober. Kar nimafh rad, de ti drugi doré, to prepoveduje sapoved ljubésni do blishnjiga. V. Oti ktérih rezhi ne fmémo nikoli fhdliti (fhpafaii fe) ? O. Kar koga rasshali, ga fméfhniga dela, oframoti, pofhkóduje, studi, ali mu le neprijetno dé , ali ga v’ fkèrb p erp ravi ; od tega ne fmémo nikoli fhaliti, kér je ljubésni sopemo ; in nihzhe, tudi nar bolji prijatel ne, fe ne pulii rad sa nôrza îméti. Kar to tizhe, nam je tréba prav rasûmnim biti; sakaj, fkorej nobena rézh zhlo-véka tako ne rasshali, kakor zhe je safmehovàn. V. Kalto fe s fméham lépimu sadershanju s oper ravna? O. Neperljudno je, zhe fe kdo med drugimi ljudmi na glaf frnéja ; tudi hi hitro utegnil tilli koga rasshaliti, kléri fe na lihim pofmehii-je ; sladi, ko bi fe kasalo, de tidiga, v’ ktériga ravno pogléda, safmehüje. V. Sakaj je lash pofebno odudna? O. Lashnik ponezhadi famiga febe, in ras-shidi druge, kterim hozhe lash sa refnizo prodati. V. Ali je perljudno, drugim v’ ufhefa fheptati? O. Ni perljmlno 5 kćr bi fc kasalo, ilo kdo hozlie drugim perkrili, kar jim govori ; in to ras-sliali druge. V. Ali fe fmé praviti, kar kdo med ljudmi vidi in flifhi ? 0. To je malokdej prav, inje treba dobro prevdariti, zhe jelo, kar fe drugéj pové, liIIim ljudem, med ktérimi je kdo bil, prijetno. Nikomur ni prijétin lak blebetavi z, in vlak fe ga ogiblje. V. Na koga mora merka ti, kdor hozlie 110-vize p c rp o vodo vali ? O. Predin kdo kej noviga pové, mora dobro prevdariti, ali bo tó, kar hozlie povedati, drugim prijetno , ali ne ; ali ne bo kdo Г tem rasshaljen in oframotèn ; in ali ne bodo mortiti drugi mifliti utegnili, de fe vefelimò ne-frézhe drugih, ali de imamo hudobne naklepe. V. Kaj fe fmé rêzbi, kar tizhe pravlize ? O. Pravlize ne fméjo nikoli nobeniga'shaliti 5 drugim je doftikrat dolgozhafno, jih poflu-fhati : in kdor bi smire j rad takofhne pravlize perpovedovàl, bi utegnil na snanje dajati, de ima flabo glavó, kér le nad otrózhjimi rezlimi vefe-lje imâ, in od drugih térja, de naj tudi take prasne rezhi samerklivo poflufhajo, kar fe malokdej sgodi. V. Ali je fpodóbno, na druge kasati, slatti f’ pèrtlam ? 0. To hudo rasshâli, kér zhlovek Г tem na snanje da, de kteriga drugiga obrekuje, in mu tudi perkriti hozlie, kar govori. V. Kako fe moramo sadcrshati do ljudi, klćri naf vprizho drugih rasshalijo? O. Zlilovek fam febe pozliatli, in pamet na snanje daj è , zhe poterpî in molzlii; šakaj drugi bi bili rasshidjeni, ako bi fe vprizho njih kregati sazhéli. Y. V’ zbim obftoji podpihovanje, in sakaj je ono okudno ? O. Podpihovâviz nófi drugimu, kar lui-diga je bilo od njega govorjeniga ; kdor pa to dela, ljubi nepôkoj, kasbe neipamet, terdoferzh-nok, napravi doki hiuliga; 1er ga budita tiki, ktéri je govoril, in tiki, od ktériga je bilo govorjeno, „Beféde podpihovavza fe vidijo pri-proftc , pa vender fégajo v’ ofèrzhje.“ Preg. 26, 22, V. Kaj je koriti, ko fe med drugimi breg in prepir sazhnè? O. Treba je persadevati fl, de fe prepiri odvèrnejo, in de fe sazi m è pametno od kake druge rezin govoriti ; vezhidéi je nar bolje , Te v’ prepire ne vtikati. V. Kaj je koriti, kader moramo komu drii-gimu kej neprijétniga povedati? O. V’ tem je rasumnoki treba. Zhe je treba koga pofvariti, moramo na zhaf, kraj in okóli-fbine porajtati, de ne bomo vèzh pokasili, kakor dobriga korili ; zb e je treba komu kej slui-lokniga na snanje dati, moramo to s’ obzlvatilam in na fpodóbnim kraji koriti. Kdor ni poklizan, in ne naprófhen, naj nikar drugim neprijetnih rezhi ne osnanüje; sakaj, ktérimu fe nasnanijo, jih pomni, in mifliti bi fe utegnilo , de je na-snanovâviz nad njimi vefelje imel. V. Kaj je koriti, kader kdo v’kaki drush-bi kej rezhe , kar veliko nevednok na snanje daje? O. V taki okólifbini fe ne (mémo fmejati, in njega, ki je govoril, ne uzbiti, ampak mol-zliatij fzer bo uni oframotèn, ter ne bo rad od- pullil tiftimu, ktéri ga je v’ framôto perprâvil ; t itti ga pa, kteri ga ni oframoliti hotel, ho vedno s’ vefeljem pomnih V. Kaj na snanje daje vefelje nad nefrézho klishnjiga ? O. Hudohno Terze : in kdor Te nad nefré-zho hlishnjiga vefeli, fi ljubésin in fpofhlovanje drugih ljudi krati. V. Kaj je fioriti, kader je kdo vprizho drugih v’ fkerhi, de Te ne ve kam djati ? O. Tréba je, mu fpodobno in pametno na pomozh priti, in on ho to vedno Г hvaléshnim vefeljem pomnil. V. Kaj ti je treba flori ti, zhe kdo P teboj govori, ti kej përpovedûje ? O. Prav hudobi ga utegnilo rasshaliti, ako hi Te od njega ohernil, na kej drugiga pasi li, ali med govorjenjem kej drugiga govoriti sazhél. V. Kaj je fioriti, kader kdo kej perpovedii-je, in drugi na-nj nizh ne porâjtajo? O. Takiga moramo pofébno svetto poflufbati 5 f tem mu odvèrnemo oframotenje, in on ho to hvaleshno pomnil. Sploh moramo samerklivi hiti na to, kar druge tizhe, in kar drugi zhiflajo. To térja kerfhanfka Ijuhésin in perljudnoft. V. Ali Te Trne drugim vméf govorili, jih v’ govorjenji vftaviti, jim pomagati perpovedovali, ali sgodho bolj natanko perpovedovali sazhéti ? 0. To je nefpodohno, hizhémerno, in hlish-njiga rasshâli, ker hi ho tli fkasovali, de vfe bolj natanko vemo. 1. Ali fmémo vprizho drugizh rêzhi, de naf fkerhi, ker miflimo, de nam je kej prefitto, ali ker fe bojimo kej sguhili? O. To hi vfe vprizhne grosno rasshalilo. V. Kader kdo kako snano umetnijo (kiinfhl) pokasati hozhe, kaj bi bilo neperljudno ? O. Neperljudno bi bilo, jo presgódej povedati , in f tem blishnjimu nedolshno vefelje kratiti. V. Ali fmémo po ftarodi drugih poprafhe-■ vali ? 0. Tèga nimajo vii ljudje radi, in fe torej ne Ime bres potrebe sgoditi. V. Kdaj moramo in fmémo komu fvétvati ? O. Kader fe fpodobi ; prevdariti je treba, kdo de fim jeft, in kdo lini; nefpodóbno bi bilo, podavim, ko bi mladenzh perlétnimu móshu,ki je sbe dodi fluidi, kej fvétvati hôtel. Vender pa Ili utegnile take okolifhine biti, deje dobro, z he mladénzli kakimu ftaréjimu kej fvétuje, podavim, pot pokashe, ga nevarnodi varuje i. t. d. V. Kaj nam je doriti, kader nam kdo dober fvet da? O. Tako fvetovanje moramo dobrovoljno fprejéti, ali vfaj sa dobrovoljni namén odkritoferzh-no sahvaliti. V. Kaj je tréba doriti, kader naf kdo po-sdrâvi, ali poprâfha, kakó fe mi ali nafhi snimzi pozhutimò ? 0. Sa to pozhadènje ga moramo sahvaliti ; sladi zhe je vifhiga dami. V. Kaj nam je doriti, kader nam kdo kakfhno darilo poniidi, ktéro vséti moramo, ali vfaj fmémo? O. Perljudnod in hvaléshnod térjate, de fe nad darilam odkritofèrzhno vefelimò, kakor lju-bésin uniga safhishi, ako je ravno niskiga dami; dodikrat je neperljudno in rasshâli, ako darovane rezili ne pogledamo, temuzh jo nadran poloshi-mò, in kmalo potem ktérimu drugimu podelimo, sladi zhe uni své, ktéri nam jo je dal. 57 V. Ali fe fméjo drugi bres potrebe dolti poprafhevati ? O. Kdor druge bres potrebe dobi poprafhuje, jim je lohkâ nadléshin, kér terja, de bi le na-nj pasili 5 tudi dobikrat Г tem Tvojo nevédnob raso-déva ; neprijetno je poflufhati, zhe kdo ven in ven poprafhuje, in zlie ga drugi rad ne poflufha, ftli le na pòi ali safrâmlivo odgovarja. Oba napzh-no ravnata. V. Kaj na snanje dajè tibi, ktéri med ljudmi premalo ali zlo nizh ne govori ? O. Dobikrat na snanje daje tèrmo, ali nevédnob, ali nevóljo, ali pomankanje ohzhutila; vezhkrat pa molzhanje, slabi med veliko ljudi, is boljfhih namenov isvira. V. Ali je perljudno na snanje dajati, de nam je dolg zbaf; ko fino med ljudmi, na üro gledati ; tibe sapubiti, ktéri s’ nami govoré ? O. Ni perljudno; sakaj f lem drugim na-snânimo, de nam per njih ni ubrésheno : in to jim nezbab bori, in jih oframoli. V. Kako Te morajo fplòh mladi ljudje med ljudmi vêbi? 0. Ne predèrsno , ampak perljudno , mirno ? dopadiivo, hvaléshno in pohlevno; bolj fe f p o ( 1 ó 1 > j mladim ljudem mólzhati in poflufhati, de fe kej dobriga nauzhé, kakor dobi govoriti, uka-sovati in poprafhevati. §. 21. Prìpi'ójlojl in rasiimnoji. V. Ktéri nauk je dal Jesuf Kribuf fvojim uzhénzam, kojim je med vfe ljudbva iti ukasal? 0. „Bodite rasumni, kakor kazhe, in pri-probi, kakor golobje.“ Mat. io, 16. V. V’ zhim oblloji prava pripróftoft ? O. Prava priproftoft oblloji v’ tém, tlo fc, ko fe med drugimi ljudmi vedemo, ne kishemo, ne hlinimo , ne hinavzhimo , jih Г’ prašnim in neodkrito fèrzhnim vklanjanjem ne nadléshejemo, v’ fèrzu pa Hrup perkrivamo ; temuzh de vfakimu odkritofèrzlmo, ljubesnivo vfe dobro s he limò, s’ vfakim pofhteno govorimo in ravnamo. Tako je rekel Jesuf odNatanaela: „Glej! to je pravi Israeliz, v’ ktérim ni goljfije.“ Jan. 1, 47* Serzé pripró-Itiga nima, takó re kozli, nobenih guba in nizh fkritiga. V. Kaj, je pravi pripróltofìi nafproti? O. L a sli, neodkriloferzhnolt, hlimba, liinav-fhina, hudobija i. t. d. V. Konni naf prava pidproltoft podobne dela? O. Bogu, ki je sgol refniza in sgol Ijuhésin. V. Komu naf neodkriloferzhnolt podobne dela ? O. Iludizhu, ki je òzhe lasih, in ktéri fe doltikrat v’ angela luzhi fpremeni. V. Kakfhin dobizhik nam perdobi prava priproftoft ? O. Prava priproftoft fe kmali fposna, in naf drugim prijetne dela; ona nam perdobi 1 j til »('sin in saupanje drugih ljudi ; in kolikanj iiolj fo po-fvètni ljudje goljiifni, tolikanj bolj moramo biti priprofti ; šakaj le Г tem odidemo hudobnim naklepam drugih. Mat. io, 16. „Kdor v’ priprofto-fti hodi, hodi bres fkerbi, kdor pa po hudobnih potih hodi, bo rasglafhèn.“ Preg. io. 9. V. Sakaj naf prava priproftoft Bogu prijetne tlela? O. Ker naf Bogu podobne dela ; sakaj Bog je nar bolj refnizlmo bilje, in njegova beféda je sgòl refniza; on nam v’ forze vidi, njemu fo nad goljfivim fèrzam gnufi. Jesuf je fvojiga Ozi iòta hvalil, de je fvojc kraljéftvo malim obljubil. Mal. 1i, з5. V. Ali je prava pripróftoft refnizhno dolsli-noft, bi nam jo véra naklada? 0. Je ; sakaj ljubesin je sapopadik zéle vére ; ljubésin pa ni nikoli goljfiva in hinavfka, ampak pohlévna, ponishna in pofhtena. I. Kor. i3, i -18. У. Ali moramo potem takim vfe povedati, kar miflimo ? O. Kratko nikar; vender panièra biti vfe, karkoli govorimo, refnizhno in pofhteno. V. Ktéro drugo zhédnoft je Jesuf apoftelnam f’ pripróftoftjo fklépati ukâsal ? O. Rasumnoft. V. V’ zbim o lido ji kerfbanfka rasumnoft ? O. V’ tem, de ne govorimo in ne delamo, bres de bi porajlali na zliaf, kraj, okolifhine in na ljudi : de fe po nekako ne pregrefhimò soper ljubésin in pofbtenoft ; rasurnni fe le takih per-pomózbkov poflushi, ktéri nifo duhu vére soper; sakaj le ti perpomózhki imajo shêgen boshji in clajó frézbno konzbati. V. Kaj je priproftoft bres rasumnofti ? O. Nefpamet, prefhérnoft, neperljudnoft Cgroboß). V. Kaj je rasumnoft bres priproftofti? O- Neodkritoferzbnoft, svijâzhnoft. ^ • V’ zbim obftoji prava modroft vedenja med ljudmi ? O. \ kerfbanfki priproftofti in kerfhanfki rasumnofti. V. Ali je modroft potrébna? O. To je de ; sakaj bres modrófti zblovek govori in dela ob neperlóshnim zhafu ; on fi ve- liko neprijétnoft na glavo nakoplje, fhkódujo fam Teki, rasshali druge, in napravi prepir. ,,Je zhaf molzhati, in zhaf govoriti.“ Prid. 3, 7. „Vfe fku-file: kar je dobriga, dershite.“ I. Tefal. 5, 21. „Bratje! glejte, kako ki ravno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni.“ Efesh. 5, 15. 16. „Modroft je kolji, kakor mózh.“ Prid. 9, 16. „Blagor zhloveku, ki je modroft nafhel,in je kogat s’ rasümnoftjo.“ Prid. 3, i3. V. Kakó fi zhlovek pravo modroft perdoki? O. „Sazhétik modrófti je ftrah koshji.“ Strah hoshji je vénez modrófti; on deli popolni mir in fad svelizhanja.“ Sirah. 1, 16. 22. V. Kaj utegne zhlovćka sapeljati, de pót prave modrófti sapufti? O. Stralli, ki kres njih noben zhlovek ni ; sdrâshena ftraft potèrka na vrata, neumnoft jih odpre, in ven pride nefpâmet, in s’ njó norzhije, rasshaljenje Boga in blishnjiga, ponezhaftênje fa-miga feke, raspèrtja in doftikrat velike nefrézhe. V. Kaj fe is tega uzhimò ? O. Kdor hózhe med ljudmi v’ miru in zhafti shivéti, mora snati famiga febe vladati (režirali) ; on mora s’ Tvojimi ftraftmi gofpodovati, pa ne fehe od njih sapeljati puftiti ; on ne fmé v’ jési govoriti in delati, temuzli mora preudariti , predin govori in dela. Kdor fe od fvojih ne-ukrolênih nagibov femtertje voditi pulii, fe ho vfelej, marfikrat slo, in prav doftikrat prepôsno kefàl. To slafti jesik tizhe, od kteriga f. pifmo govori: „Stopi fvoje slató in frebró, in naredi tehlnizo (vago) sa fvoje beféde , in potrebno bèrs-do sa fvoje ulla.“ Sirah. 28,29. „Nefpametni ima fvoje ferzé v uftih, pametni pa fvoje ufta v’ fcr-zu.“ Sirah. 21, 29. §. 22. PoriisJmoJi in polrfćvnojt. V. V’ zhim obboji ponishnob ? In v' zhim ona ne obboji? 0. Ponishnob ne obboji v lem, de talente, Id nam jih je Bog dal, in dobro, ktéro s’ njegovo gnado boriti samóremo, tajimo; temuzh v’ tem, de vfe dobro Bogu in njegovi gnâdi per-pifiijemo, Bogu ven in ven zb ab fkasiijemo, in zhabi, ki Bogu gré, ne perlabujemo febi; de le v’ miflih in v’ ferzu ne povsdigiijemo , temuzh fvoje napake fposnamo, Boga in ljudi odpufhê-nja prófimo, in fvojiga blishnjiga oilkritoferzh-no zhabimò in ljubimo. V. Kdo nam je dal nar lépfhi sglèd ponish-nobi ? O. Jesuf Kriftuf, „ktéri , defìravno je bil v’ boshji podobi, ni v’ rop Ihtel Bogu enak biti, temuzh je lam lebe v’ nizh boril, ko je podobo hlapza na-fevsel, zhlovekam le vpodobil, in po unanjim najden bil kakor zhlovek. Ponishal je lam lebe, ko je bil pokórin do fmerti, fmerti pa na krislii.“ Filiplj. 2, 6-8. S’ kako ponishnobjo je Sin boshji s’ fvojimi ubogimi uzhénzi ravnal, jim nogé umival, in jih fvoje otroke, otrozhizhe, pnjatle in brate imenoval ! V. Kaj je Г ponishnobjo vfelej fklenjeno? 0. Pohoshnoft do Boga, fposnanje famiga febe, in pohlévnob do drugih ljudi, hodijo bogati ali ubogi. V. Kaj je pravi ponishnobi nafproti ? O. Napuh, povsdigovanje famiga febe, pre-dèrsnob, nizhémernob in bahanje, hinavfhina, ofhabnob in sanizhevanje drugih ljudi. V. Ali je napùh, napaka le imenitnih in bogatih ljudi ? O. Nàk; temuzh velikrat tudi ul togih in niskih ljudi; sakaj napùh obftoji v’ povsdigovanji famiga febe, v’ nizhémernofti in bahanji ; v' té napake pa sabredejo ne le imenitni in bogati ljud-jé, ampak tudi niski in ubogi. V. Kako fe ponishnoft fkashe, kar tizhp vfak-danje shivljenje, zhaft, vefelje ? O. Ponishni rad fkasuje zhaft, in tudi njemu jo radi drugi fkasujejo ; on na snanje daje véro, J t o ga Ji o j é z b noti in pravo pamet; on fe ne dershi fvojoglavno Tvojih napak, temuzh fe pufti rad pofvariti; on je Bogu in ljudem prijétin, ker Tam Tebi nobene zhafti ne perlaftuje, temuzh Bogii zbali daje, in tudi fvojiga blishnjiga po fpo-dóbnofti zlialii ; torej pravi Jesuf : „Kdor fe po-nishuje, bo povifhan.“ Luk. x4, n. In f. Pavl pravi : „Panishal je (Jesuf) fam febe, ko je bil pokórin do fmerti, fmerti pa na krishi. Salo ga je tudi Bog poviflial, in mu dal imé, ldéro je zhes vfe imena, de fe v’ imenu Jesufovim vfako koleno perpógne teh, ki fo v’nebelih, na sem-lji, in pod semljo.“ Filiplj. 2, 8-10. V. Kaj hudiga isvira v’ shivljenji is napuha, nizhemernofti in bahanja? O. Napùhnjeni daje hud sglèd posablivofti na Boga, ker zhaft, ki Bogu gré, febi fkasuje; on sanizhuje fvojiga blishnjiga, in mu odteguje fpodóbno ljubésin in zhaft; on je prezej rassha-ljen, kér veliko terja ; on fi sanizhevanje in sa-framovanje nakopljuje ; vfi fe ga ogibljejo ; drugi fe vefelé , kader je ponishan ; on ra,sodé va nc-fpamet, in je safmehovân. To uzhi shivljenje vfakiga napiihnjeniga zhlovéka. „Vfak, ktéri fe povifliüje, jbo ponishan.“ Luk. i4, ii. „Kjér je napuh, tam bo tudi oframotenje; kjér je pa po-nishnoft, tam je tudi mo droh.“ Prig. n, 2. V. V’ klére napake, kar tizhe obnaflio med ljudmi, sapélje nizhémernolt ? O. jNizhémerni zhlovek je predèrsin ; on fe, kader je med ljudmi, rad fkasuje ; rad govori od felle, in fvojih rezhi ; rad permérja lo , kar }e on in kar ima, tiltimu, kar fo in imajo drugi ljudje ; in hozhe smirej bóljfhi bili, in bolji rezhi iméti ; on na glaf dopadènje kashe nad fvojimi lahnimi miflimi in pravlizami, rad veliko govori, in ne pulii drugih govoriti ; hozhe, de naj drugi poféhno na-nj mérkajo, in govori rad in bres potrebe nesnane jesike ( fhprahe) ; on fe rad fkrivnóllniga déla, in hozhe, de drugi miflijo, de veliko pofehno imènitniga ve ; dolìi-krat fe vliga rasmifhljeniga déla in v’ imenitni-fhi rezhi samâknjeniga ; on fì ne pulii rad so-pergovoriti, in tèrdi fvojoglavno fvoje menitve i. t. d. \r. Sakaj fe je tréha varvati nizhémerniga sadershanja med ljudmi? O. Nizhémernina snanje dajè, de je olrozh-ji, ter fméfhin pollane ; on sglédu fvojiga Odre-fhenika soper ravna ; on fam febe ponishdje, ko fe hozhe povikfhati. §. 25. Od J'ódeb. V. Kdaj fe zhes blishnjiga prenaglo fòdha fkléne ? O. Zhe fe fodba fkléne, predin je bilo sa-dofli preifkano, ali je namrezh takó, kakor miflimo. V". Ali je prav poprej foditi, predili fmo popólnama preprizhani ? O. Kdor prenagle foclbe fklépa, i) Bogu v’ pravizo fòga, šakaj Gofpođ je fiocinile, in lidi ljudem v’ fòrze, mi pa ne ; 2) on y fèrzu Ijubésni in zhalti, ki fmo jih blishnjimu dolsbni, soper ravna ; vfaktéri ima pravizo, de fe nesaflifhan ne obfòdi ; in tudi mi nimamo radi, de naf drugi prehitro obfódijo ; 5) tudi slò sličili blishnjiga, zbe on své, kar fe od njega govori, ali kar fe od njega mifli ; prehitre fôdbe isvirajo is terdo-fèrzhnolti, krivize in ncufmiljenja, ki jih bo Bog gotovo fhtrafal ; 4) zhlovek f’ tem fam febi doki nepotrebnih krishev nakoplje, in velikrat hude saniere in tudi fovrashne toshhe ; 5) is takih ne-premifljenih befedi isvirajo doftikrat fovrafhtva sa vef zliaf shivljenja; 6) fkufhnja uzhi, de fe ve-zhidel farni febe goljfamo ; de je vfe drugazhi ; de uni, nc de bi bil kej hucliga miflil , temuzh de je zlo prav dobro miflil, kar v’ hudo is'agamo. У. S' ktérimi hefedami prepove Jesuf vfe prenaglo fojônje ? O. Jesuf pravi: „Ne fodite, de ne hote hijeni. Sakaj f kakorfhno fodho fódite, Г takofhno hote fójeni ; in f’ kakorfhno mero mérite, f’ takofhno fe vam bo nasaj merilo. Kaj pa vidifh pesdér v’ ozhéfu fvojiga brata, bruna pa v' fvo-jim ozhéfu ne zhutifh? Ali kako pravifh fvojimu bratu : Pulii, de isderem pesdér is tvojiga ozhé-fa ; in gléj! brun je v’ tvojim ozhéfu? Hinâviz! isdêri poprej brun is fvojiga ozhéfa, in potlej glej isdréli pesdér is ozhéfa fvojiga brala.“ Mat. 7, i-5. §. 24. Poterpeshlivojt in krolkojh. V. Kdaj fmo poterpeshlivi in krotki? O. Smo poterpeshlivi, ako poterpimò in Г pohlevnim molzhanjem prenafhamo, kar ne moremo prcnarediti, ali ravno s daj prcnarediti no-zheino. Smo krotki, ako fmo védno pohlév-niga ferža , ako fe ne damò r as fer di ti, in ne v’ jéso perpraviti, ali de hi fe kregali. Smo pohlevni, ako vfe dobro lózhimo in preudarjamo, in vfe oh fvojim zhafu in kakor fe gré, naréjamo. Ako vfe to ne is terme in nevolje, ampak pre-mifhljama in savolj Boga (lorimo, de dobro tolikanj bolj gotovo, in kakor Bógu dopadw, in tolikanj bolj frćžhno Ito rimò. ■ lf V. Šakaj nam je tréba, poterpeshlivim, krotkim in pohlevnim biti , de samóremo med ljudmi f-hâjati ? O. Kér noben Лап ni bres terpljenja in noben zhlovek bres napak ; nadloge, ftrâfli irt napake naf pa vfclej v nèpoterpeshlivoft drashijo , ih v’ poterpeshlivofti vadijo. Moramo snati ter-péti in mólzhati. Nafhe Ialine napake nam dolsh-nóft nakladajo, de fami feboj poterpljénje imdmo, in tudi drugi morajo s’ nami pblcrpéli. V’ vfim moramo fpòlnjènje boshje volje pèrzhakovati ; kdor tèga ne nori, ne mòli sa réf, de bi fe boslija volja sgodila V Sakaj on hózhò po vfi fili , ’ dè naj fe per tì p'rizhi njegova Ialina vólja sgodi 5 on bo védno le v’ opovcre sadéval, in dobrcr fe ne bo sgodilo. Nepoterpesblivi óframoti, in trudin h oje terme fpct v’ fvojim fèrün pokója if lie, in fe famiga febe framûje. ' V. Kaj fe fmé terditi od napake , ki fe ji pravi: „Vfe ‘sà sl ò vséli" ? O. Tréba fe je va-rvali napake, ki fe ji pravi : „Vfe sa sii» vséli sakaj, doltikrat fe po-kashe , de je to, kar na hudo iskladamo , ako bolj natanko preudarimo, vfè drugazhno , ali vfaj ne lakoflmo, kakorflmo fe nam je sJélo: de je kilo to, kar fmo na hudo iskladali, od klishnjiga zlo is dokriga naména korjêno, ali vfaj ne is tako hudi ga, kakor fmo miflili ; ali de flor jeni pregré-fkik ni isviral is hudôkne volje , ampak is zhlo-véfhke posablivoki. Ako klislinjimu saupamo , fi on to v zliall fkléje, in mi fe mu perküpimo; ako mu pa ne saupamo, ga to rasshaU, in po tem takim fe zklovéfkke fòrza fprêjo. Ljubésin je vedilo nagnjena, rezbi na dobro iskladali; saka j „ona vfe preterpi, vfe veruje, vfe upa, vfe prenefe.“ J. Kor. i3, 7. У. Kaj fbkóduje nepoterpesblivoll? O. INepoterpesklivoll Bogu v’ róke fòga, in fe vćzhidoi takih pcrpomozhkov poflusbi, ki ne pomagajo zilj dofezhi, temuzb veliko bolj od zilja odvrazlmjejo. Nepoterpesblivoll rasshali krotkôü Jesufa Krihufa, in persaneflivok, ki jo Bog s’ nami,in f toliko nafliimi napakami ima; nepoter-pcshlivok ni gorézhnoll ('ajfer), temùzh isvira is neke kraki, ktéro nikoli shégen koshji, ampak le oframotênje nafléduje. NcpoLerpeshlivoh drashi v’ jéso,druge ljudi, ktéri fe nam soperkâvljajo in nam sopergovoré, naméki de ki naf flüfhali (bô-gali). Nepoterpeshlivoh rasshali Boga, fbkóduje sdravju in rasshali ljudi. V. Kaj je poterpeshlivoki nafprolno ? O. Terma, jç^a,, raspertje, nepohlévnoll, nepokoj, nekanovitnok, nevolja. „Gorje njim, ki fo potprpeshfivok sgukili ; ktéri fo pravo pot saputili, in fe nanapzhne pótafpukili.“ Sirah. 2, 16. V. Po zhim fe da prava pamet zhlovćka fposnâli ? 0. Po tem, zhe ka on in njegova pamet pohlev na ; sakaj f. pifmo pravi : „Nefpametni inui fvoje fòrze v' uflih, pametni pa fvoje ulta v’ fèr-zu." Sirah* 21, 29* V. Ktériga sglòd naj krifijan pred ozhmi ima, ko fe med ljudmi vêde ? O. Sgled Jésufa Kri!tufa, ktéri ni smérjal, ko je Lil smérjan, in ktéri pravi: „Vsemite moj jarm na-fe, in uzhile fe od mene, kér. jeft fim krotak in is Tèrza ponishin, in hote pokoj nafhli fvojim dufham. Moj jarm namrezh je fladak, in moje kreme je lahko»“ Mat. 11, 29. 3o. Sveti Pavl pifhe kriftjanam : „Bodite poterpeshlivi s vfi-mi.“ I. Tefal. 5, 14. „Nadloge naredé poterpesh-livoft, polerpeshlivoft fkufhênje, fkufhênjè pa upanje, upanje pa ne ho oframoleno.“ Rimlj. 5, 3-5. S. Peter apóftel pravi: „Perdenite k’Koji véri zhédnoft ; k’ zhédnofti rasiimnoft, k’ rasum-nolli sdershnoft, k’ sdèrshnofii poterpeshlivofi, k’ poterpeshlivofti pobóshnoft, k' pobóshnòfii bratov-fko ljukésin, k’ hrâtovfki ljuhésni pa boshjo Iju-bésin.“ II. Petr. 1, 6-7. §• 25. .-„ji Enakodtiflinoft in zhmernofi. .• v V. Ktéri fe imenuje enakodtifhin ? 1 . O. Tifti;, ktéri, kolikor je zhlovékuùmogó-zhe, fvojo ferzhnóft, mir fvojiga ferzi ih vefel-noft fvojiga duha ohrani. „Vfelej hodite veféli.“ I. Tefal. 5, 16'. V. Ali je zhlovéku lohkft ali teshko enako-dufhnimu biti? O. Teshko je 5 sakaj fami febe in drugi ljudje naf ulégnejo shaliti ali vele l i li ; vfak zhlovek ima fvoje napake , fvojo obzhutlivoft in döfiikrat fkriv-110 terpljenje na ferzu in na teléfu, ki mu vefe-lje kratijo 5 tudi shivimò s’ ljudmi, ktéri imajo fvojc flabèlli in teshdve, in fo satórcj velikrat na cluflii in lelefu bolni, in naf torej nàdléshevajo. Mdrfikrat nefrézhe ali neprijetne pergódbe mir nafhiga Terza motijo ; nmogikrat tudi vreme vefélnolt nafhiga forza kasi. У. Ktéri dobri naflédki isvirajo is enako-dufhiïofti? O. Zhlovek, ki je vedno mirniga ferza in vcfélniga duhd, je prijétin zhlovek, ktériga pov-fód radi. imajo, f’ ktérim je prijetno shivćti, f’ ktérim drugi ljudje radi shivé ; v’ miru fvojiga ferza ima lak zhlovek vefelje nad molitvijo ; neprijetne rezhi prendfha pobóshno in lohkd ; on nikogar ne nadléshùje, nikogar ne drdshi in ne shdli, in rad komu kej poltréshe. V. Kako li samóremo enakodufhnoil per* dobi ti ? 0. De fi prelepo zhédnoft enakoddfhnofti perdobimò, fe moramo s molitvijo perpravljatì, de vfakdanje ma'le in vélike teshdve poterpimò, lires de bi mir ferza sgubili; v’ sjutranji molitvi moramo terdne fklèpedélati, de fi ne bomo dali miru fvojiga ferzâ podirati; moramo farni na-fe p asi ti, farni febi s’ pota iti, in feboj gofpodovd-li,; nikoli ne firiémo is mifel fpuftili, de na fvetu sirnimi)', il a ktérim vfak dan fvojo nadlogo ima; de shivimbis’ ljudmi, ktérih nobedin ni bres na'pak. V. Sakaj nam je zliaflito enakodufhnim bili? O. 'Ker enakoduflinoll veliko pameti, vére, ljubésni do blishnjiga, mirnolli, dufhne mozhi in satajevdnja na snanje daje; vfe to pa zhlové-ku zli o It dela pred Bogom in pred ljudmi. Ena-kod.ufhni je podóbin móshu, ktéri je fosidal fvojo bifho na fkajo; ako .ravno pridejo viharji, hifha ne pade. Skala , na ktéro fe mora pohifhtvo ena- kodûThnofti Tosidati, je pamet, véra, satajevanje famiga febe. „Sad duha pa je: Ljubésin, veTelje, mir, polerpeshlivoft, miloTèrzhnoft, dobrotlivoft, persanellivoft, krotkóll, véra, pohlévnoft, sdersh-noft, zhiftoft.“ Gai. 5, 22. 2З. V. Kaj je enakoduThnofti nafprotno ? O. Zhmernoft ; navada fé od fvoje terme gofpodovâti, in takó rekozh od vlake lapize, od vfakiga nafprótljeja, od vfakiga neprijétniga osna-nila mir Terza motiti püThati. Yr. Is kogâ is-haja zhmernoft? 0. Is hude navade, is boléhnofti, is prašnih mi Tel : zhmèrniga zlo muha na fténi rasdra-shiti utegne ; on Te Tam nad Teboj huduje ; on Tposnâ neiimnoft Tvoje napake, in iì persadéva, jo odpraviti. Лко Te pa narafha, utegne zhlovck tako nadléshin in h te n pollati, de ni mozhi s’ njim f hajati, in de Te mu vTe od délezh ogiblje. V. Sakaj Te je treba zhmernofti varvati? O. Kér zhmerin zhlovek Tebi in drugim ljudem shivljenje bres potrebe greni; on nima no-beniga veTelja nad Bogam, nobeniga nad Teboj, nobeniga nad blishnjim , nobeniga nad opravili ; vTe mu je na poli. Is tèga is vi ra med ljudmi, ki morajo med Teboj sbivéti, neTkonzhno veliko hudiga ; krégi, prepiri, klétve, raspèrtja. У• Kako Te mora T’ zbmêrnim zhlovékam ravnati ? 0. Kakor s’ bolmkam, ktériga bolésin zio nizb ni nevarna; (rasun ftarih ljudi, kteri vTelej poTébno samerklivoft, poterpesblivoft in ljubésin térjajo, kér jih ftaroft in Tlabofti tarejo.) Zhmòr-11 i Te ne Tmé drasbiti ; kolikor menj na njegovo tèrmo porajtamo, toliko poprej gré v’ Té, Tposnâ, de Te nerodno vêde, torej preudarja, kakó de bi fe v’ prihodnje nedólshniga vefèlja drugih ljudi vdeléshiti samógel. Ko Ге zhmernoft uléshe, Ге ho zhmèrni zhlovek dal poduzhiti in pogovoriti. V. Šakaj fe morajo fofébno mladi ljudje zhmernoIU varvali ? O. Kér vezhidel nizhéfar ni, kar bi mladim ljudem nedólshno vefelje kratili utegnilo; fe morajo tudi is mladiga napake varvali, F ktéro drugim akoravno ne nadléshni, vender vfelej neprijetni poftânemo, Zhudnih ljudi nikjer radi nimajo. §. 26. Napeljevanje k’ dovóljnojti. V. S’ kom moramo vfelej dovoljni biti ? O. S’Bógamins’ njegovo voljo; nafha fl-e-zha je, nafha zhaft, in nafhe vefelje, ko fe boshja vólja sgodi; satórej molimo v’ Ozhenafhi: „Sgòdi fe tvoja volja.“ Boshja volja je vfelej fvéta in modra, deflravno boshjih potov ne moremo is ve di Li. V. V’ zhim obftoji pravo vefelje tega shiv-Ijenja? O. V’ dovóljnofti, ki is Boga is-vira; v’ ti-ftim dufhnim miru, ki is otrózhjiga isrozhênja v’ boshjo voljo is-haja. V. S’ kakfhnimi ljudmi je bolj prijetno shiveti ? O. S’ dovóljnimi; sakaj ôni fo ljubesnivi, in ne napravijo lohka drugim ljudem nevolje; ôni govore pametno in mirno od fvetâ in ljudi, in ne terjajo na tém fvétu bres terpljénja biti; ôni fe ne togote, in ne gra'jajo drugih. У. Kaj je dovóljnofti nafprotno ? O. Nedovoljno!! ; ako kdo ni s’ nobeno rezhjó dovóljin, ako vfe graja in ogerdi; vfe ftanove po-nezhafti, smirej le neprijetne novize rassnanüje. Vi Šakaj fe mómmo dovóljnofti navadili ? O. Dovoljni zhlòvek zliafli Bdga, kér mir fvojiga forza v’ dovóljnofli s’Bógam i111c ; on rad mòli, kér je njegovo ferzé obzhutlivo sa vfâko dobro opominjevanje ; njegovo shivljênje je takó prijetno, kolikor je na tem fvétu mogózhe'; on vsiliva vefelje, ki ga je Bog dobrimu zhlovéku na tem fvétu perprâvil; on nadloge lósbej pre-nâfha ; on fe veliko neprijétnoflim ogne, ki is nejevolje isvirajo; on je povfod prijélin in vfliézh, šakaj njegove beféde osbivljajo zhlovékovo ferzé; on zhafti ljudi, šakaj òni fi v’ zbali fhléjejo, ako fmo s’ vefélim fcrzam med njimi. V. Šakaj fe moramo nedovoljnofli varvali? O. Nedovoljni rasshâli Boga, ktériga pre-vidnofl ali taji, ali vfaj ni s’ njó dovóljin; njegovo britko ferzé mu né pulii molili, in je nc-obzhutlivo sa véro in sa ljubésin ; on li fvoje sbivljenje tesili bres vsroka (iirsltoha), in ne vsbiva dóbriga, ktéro je dobrollivi Bog vlhn dobrini Ijudém perprâvil ; on je nehvalésliin do fvc-bi in do ljudi, in dobrote s’ nepcrljudnofljo in s grajanjem povrazhûje; on fe rad nedovoljnim Ijudém perdrushi, in li doflikrat v eliko ncfrézbo nakoplje ; vezhkrat ta huda Arali is sgol navade, is fvojoglavuoili, is lâkomnofli, is oframotêne ni-zhémernoûi isvira. Veliko ljudi s’ nedovoljnofljo kashe, de fe na tem fvétu dobro pozliiitijo ; šakaj ko bi jih sa réf krislii tesili li, bi mollili , in bi ne (osilili savolj majhnih sniifhlje-uib nadlog ; fbe mcnj pa bi fe v’ rezbi vtikali, ktére jih né tizliejo ; sakâj ktéri je v’ refnizi ne-Irezbin, imâ fam féboj dôfli oprâviti. Nedovoljni dajè fploh flab sgled, in mir mnogih kasi. Kaj Ie pazli na fvétu bolj iieprijétno, kakor ljudi po- flufhati, ktérim ni nizh vfhézh ; kléri vfako rézh grajajo, ktéri védno le neprijetnih rezhî in noviz perpovedujejo. Drugi ljudje hi utegnili hitro ne-dovoljniga natolzevali, torej ogibali fe ga, ker fe védno hojé, de hi jim mirti ne kasil. Sad* njizh mifli, govorjenje in djanje neđovoljniga ni perpravljanje sa n che fa, v’ ktére le fkos óske vrata pobóslmiga terpljenja priti samórenio. V. Kaj Г. Pavl, kar to lizhe, kritij an am sa-poveduje? 0, „Vfelej hodite veleli,f? I. Tefal, 5. 16. §. 27, Al ir noji, perjenh'voß, fpravno Ji. V. Od ktérih govori Jesuf, de bodo otro-zi hoshji imenovani ? O. Od mirnih : „Blagor mirnim : kér bodo olrozi hoshji imenovani.“ Mat, 5, 9, V. Kaj liozhe Jesuf f’ temi befédami rêzhi ? 0. Mirni tako dobro voljo, tolikanj boga-bojezhnotli , poterpeshlivotli, pameti i. t, d. na snanje dajejo, de jih bo Bog sa fvoje prave zha-tlivze in otroke fposnàl, in po vrédnofti obdaroval. Satórej jih Jesuf frézhne imenuje, kér je zhlovéku nar vézhi žhati in nar vézhi frézha, zhe ima Bog nad njim dopadènje , in zhe ga on sa fvojiga otroka fposrm, in po ozhétovo s’ njim ravna. S. Pavl pifhe kniftjanam v’ Rimu: „Bodite ene mifli med feboj , . . Ako je mogózhe, kolikor je per vaf, imejte mir s’ vlimi ljudmi.“ Rimlj. 12, 16. 18. V. Ktére dobre naflédke ima mirno fi, kar lizhe boshjo flushbo in frézho fedanjiga shivljenja? 0. Serzé mirniga zhlovéka je vefélo in pokojno 5 v’ tem vefelji in v’ tem pokóji rad moli, ter zhalti in hvali Boga; on je ljuhesniv do ljudi, tih in poftréshliv; on zhalli hlishnjiga, febi in drugim veliko vefelja napravlja ; od fehi in od drugih mnogih n'eprijétnóft odvrazha. V. Kaj je mirnofli nafprótno ? O. Nagnjenje prepirati fe, drugim soper-govorili in jih grajati. V. Sakaj je nagnjenje „prepirati fe,“ fhtra-finge vredno? In sakajTe ga mora kriftjan varvati? O. Kér to nagnjenje vezhidel is hude navade , terme, jése in ftrafli isvira in vfelej hüde naflédke ima ; Bog fe rassidili s’ nefpodohnim govorjenjem. Ako je ferzé raskdzheno, nima zhlo-vek noheniga vefelja nad Bogara , nad molitvijo in nad hoslijo flushbo ; on ponezhaili fvojiga hlishnjiga, ga shali in rasshali po mnogoterih polih ; on ponavlja preteklo jeso, in napravlja raspertja in fovrafhtva ; sdravje in vfe dobro fe popazili; v’ liifhi, kjer fe ven in ven kregajo, ne more dobri duh prebivati, veliko bolj fo fèrza hudobnimi! duhu odperle ; ondi ni hifhniga mini, ne téglia hoshjiga, ondi torej ni prijetno shivéti; taka hifha je shiva podoba pekla, od ktériga Je-suf pravi: „Tam ho jok in fhkripanje s’ solimi.“ Mal. i3? 42. 22, i3. 24, 5i. She Salomon pravi : „Bolji je kofzhik fuhiga kruha s’ vefeljem, kakor hifha polna darov F prepiram.“ Preg. 17, 1. In f. Pavl pifhe: „Slusliabnik Gofpódov fene fmé prepirali, temuzh naj ho do vfâkiga krotek, nauzhliv in poterpeshliv.“ II. Tim. 2, 24. V. Kdo nam je nar lépfhi sglèd m ir n olli dal? O, Jesuf Kri Huf „k lóri ni greha lióril, tudi ni bila najdena goljlija v’ njegovih uftili. On, ko je bil preklinjan, ni klel ; ko je terpel, ni per- til, temuzh fe mu je vdal, k ieri ga je fodil kri-vizhno.“ I. Petr. 2, 22. 23. V. Kaj je s’ mirnoftjo vfelej fklenjeno ? O. Perjenlivod, ki raji krivizo lerpi, kakor de Li bil mir kashèn. Jesuf uzhi to zhédnoll s’ naflédnjimi befédami: „Jeft pa vam rezhem, hu-dimu fe ne soperdaviti; temuzb zbe te kdo udari po tvojim défnim lizu, pomoli mu fhe uni-ga.“ Mat. 5, З9. Kar to tizhe, je Abraham lép sglèd dal, ktéri je, de bi s’ Kotam, s’ fvojiga brata fin am, ne shivel v’ nepokóji, njemu leto na ponudbo dal : „Naj ne bo krega med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi partir ji ; sakaj brata fva. Glej ! vfa deshela je pred teboj ; prò-firn, lózhi fe od mene; ako fe na levo Hran ver-nefh, fe bom jed défne dershal ; ako fi défno isvólifh, grem jed na levo.“ I. Mojs. i3, 8. 9. Bresfhtevilne neprijétnodi bi bile odvèrnjene , ko bi le ljudje ob pravim zliafu molzhali in govorili. V. Kaj je tréba rezki od hude navade „drugim sopergovoriti“ ? O. So ljudje , hi radi sopergovoré bres potrebe in bres prevdarjenja ; oni nizh ne morejo flifhati, de bi uniga nerefnize ne dolshili, in fvojih mifel ne pravili. Veliko jih je, kteri vedno sopergovoré, veliko perpovcdiijejo in malo miflijo. Té hude navade fe je treba fkerbno varvati, sakaj neperljudna je , nefpametna in druge skali, in taki ljudje fe prav neprijetno vedejo. Govor in menitev blishnjiga moramo vfelej zhiflati ; sladi ]>a naj mladi ljudje to fpolniijejo. V. Ali fe samore med ljudmi mir ohranili, zbe fino ncfpravni, zhe nózhemo rasshaljeuja po-sabili in odpuditi ? O. Ne more fe ; sakaj ncfpravni ljubi pre- pir, in netilo neTrézhniga ognja vedno v’ Tvojim Terzu noti 5 Tprâvni pa ozhifti Tvoje Terze od kvaTii Tovrashnih shelja ; on posâbi rasshaljenje, ia je védno perpravljen fprâviti Te s’ Tvojim sópernikam. V. Ktére dolshnóTti ima kriftjan, kar to rézh tizlie ? O. Kriftjan mora is Terza odpuftiti, kakor sheli in Boga prófi, de ki njemu grehe odpuftil. „Odpilili nam naThe dolge, kakor tudi mi oilpii-Thamo Tvojim dolshnikam.“ Mat. 6, 12. Kdor tako moli in ni Tprâvniga Terza, ravna kakor tifti hkipez, ktérimu je GoTpód veT dolg odpuftil, ktéri je pa Tvojiga Tohlapza savolj majhniga dolga davil, in satórej obTójen bil veT dolg popla-zbati. JesuT The peritavi : „Tako bo tucli moj nebéThki Ozhe vam ftoril, ako ne odpuftitè vTa-ktéri Tvojimu bratu is Tvojih Terz.“ Mat. 18, 55. Torej nam JesuT Tvétuje : „Hitro Te Tprâvi s’Tvojim sópernikam, dokler Ti s’ njim na potu, dete kjé sópernik ne isdâ Todniku, in de te Todnik ne lsda Tlushahniku, in de ne koTh v’ jézho vèrshen. KeTnizhno, povém ti, ne pojdeTh venkej od on-dód, dokler ne plazhaTh sadnjiga vinarja.“ Mat. 5, 25. 26. V. Kaj dóbriga perna'Tha Tprâvnoft sa zhlo-veThko shivljenje ? O. Spravnoft delà zhaft liftimu, kteri Te pervi Tprâviti hozhe ; bolj pametni perjenja ; ona sopel vpelje mirno veTêlje v’ hiThe, v’ ToTéTke, v’ méfto, bres klériga Te Trézhno shivljenje ne da miTliti ; ona doffikrat velikih ncTrézh ubrani, ki velikrat otroke in vnuke oblegajo ; neTpravni po-nezhatli Tvoje Terze, torej Te nad njim ftudi Bo-gii in ljudem. V. Kaj je fpravnofti naTprótno? O. Posheljenje mafhcvali fc , drugimu hudo s’ hudim, fhkodo s* fhkodo, obrekovanje s’ obrekovanjem povrazhevati. У. Sakaj je to posheljenje oft ud n o in fhtra-finge vredno ? O. Mafhevanjasheljni ne bo per Bogu ufmi-ljenja nafhel, ker tudi on fvojimu blishnjimu ufmi-ljenja in persanafhanja ne fkasüje ; on Bogu v’ róke fòga, sakaj Bog je fodnik, ki bo hüdo fhtra-fal ; mi fmo pa ljudje, ki boshjiga ufmiljenja potrebujemo, in torej eden drugimu ljubésin, per-sanâfhanje in ufmiljenje fkasovati moramo, de fe bo Bog naf ob fodbi ufmilil ; mafhevanjasheljni taji véro, kér taji njé duha 3 on preobèrne réd zhlovéfhke drushbe, po ktéri ima le gofpófka pravizo, mezh v’ roke jemati. Mariikdej sapélje ihafhevanjashêljnoll v’ fovrâshne delà, ki imajo prav hude naflédke, doftikrat hujfhi, kakor jih je mafhevanjasheljni namenil ; in veliko mafhevanjashelj-nih je moglo fvoje hudizhevo refe lje s’ sgûbo zhafti, premoshenja, fvobódnotli in tudi fvojiga shivlje-nja pkizhati. Torej pravi f. Pavl : „Ne delajte fi fami pravize, preljubi! ampak dajte prodor jési (boshji). Sakaj pifano je : Meni gré mafhevanje, jeli bom povèrnil, pravi Gofpód.“ Rimlj. 12, xg. §. 23. Pravizhnoji, pofhlenojt in odkriloft. V. V’ zhim obftojite pravizhnofl in pofhte noli? O. V’ tem, do fe vfakimu pubi, pervófhi in da, kar mu gré ; in de fe nobenimu nizh ne vsame , ne savidi in perdershuje , kar mu gré ; de fpólnimo, kar fmo obljubili ; de nikogar ne ganemo , s’ nikomer svijazhno ne ravnamo, niko- gar s’ lashjó in goljfijo ob njegovo premoshênje ne pcrpravimo. „Dajte vfakterim, har jim gré ; (lazijo, komer dazija, zol komer zol, brali komer lirah, zhak komer zbali.“ Rimi j. i3, 7. V. Kaj je pravizhnoRiin poflitenotii nafprótntìP O. Krivizhnotl in riepofhtenok, ta tvina, goljfija, savidnok, lash, nevófhlivok, prekânje-noli, prebrifnok, nesvekoba v’ befédi, nesvekoba v fpolnovanji dolslinók fvojiga kanu, kader opn-fhènje dolslmótii tudi blishnjimu krivizo dela. V. Sakaj nam je dolshnók pravizhnim biti? O. Kér je Bog pravizhin, in ker mi, kakor bosliji otrozi, in po boshji podóbi livarjem, tako ravnati moramo, kakor Bog. Druga sapóre d v’ poka vi nam sapore, de naj fvojiga blish-njiga ljubimo, kakor farni febe, de naj vfâkimu korimo, kar fami radi imamo ; de naj opukimo, kar farni nimamo radi ; mi pa radi imamo, ako drugi s’ nami pravizbno in pofhtêno ravnajo, ako nam nifo 11 evo fidivi, ako naf ne goljfajo.“ Mat. 7, 12. 22, Зд. V. Kakó fe da pofhlenok: žbloveka fofébiïo fposnâli ? O. Po tem , zbe fvoje beféde fpolnuje, ali ne; zhe dnarjev na pófodo jemlje, in jih ne povrazbiije, ali fe zlo tikiga ogiblje, kteri mu jih je pofódil. „Krivizbni na pófodo jemlje , pà ne povrazhüje.“ Pfalm. 36, 21. V. Kakó je Bog she v’ kari savési dolshnók pravizhnoki nasnanil ? 0. 5>NTaj ne okane plazhilo tvojiga najemnika per tebi do drugiga dne.“ III. Mojs. 19, x3. „Ne korite nizb krivizhniga, ne v’ fodbi, ne v’ vatlu, ne v’ teshilu, ne v mèri. Vafha téhtniza, vafhe tesbilo, vafha mera, in vafh polovnik naj bodîjo pravizh ni.“ III. Mojs. lg* Зб. 5ß. „Goljiif-na téhtniza je gnufoba pred Gofpodam ; prav i'/dino tcslhlo pa mu je dopadlivo.“ Preg. п, i. У. Ktére dobre naflédke imate pravizhnoft in pofhlenoft? O. Pravizhni in pofbléni zlilovek zliafti Boga, šakaj on ravna kakor Bog; on raskasuje lóro , ki vfe krivize in goljfije prepoveduje ; on s’ fvojim sglédam sapóvedi in zbali: vére svekfliiije; on mnóshi fploh ljubésin do blishnjiga, in kori, de fe revéshem rado na pómozh pride; pofhténi je povfód prijétin in zhaftèn, v’ potréJii najde veliko prijatlov, kér fe od njèga da rèzlii, kar je Jesuf od Natanaela govoril: „Glej! to je pravi Israeliz, v’ ktérim ni goljfije.“ Jan. i, 47. Pofhténi shivljenje prijétno déla, sakaj ondi je dobro ftanovati, kjér fe fmé rèzlii: „Mosli beféda.“ У. Ktéra druga zhédnoft je vfelej Г pofh-lenoftjo fklénjena? O. Odkritoft s’ rasumnpftjo in priproftoftjo. Zhédnoft kerfhanfke odkritolti ne térja, ile naj zblovek vfe pové, kar mifli, sakaj is tèga bi dotlikrat veliko hódiga is-hajati utegnilo; térja pa, de naj nizh ne govorimo, zhéfar ferzé ne vé. Serzé in uffa morata bili fklénjena; drugi ljudje to kmalo fpa-sijo, ter ljubijo pofhleniga, odkritoferzhniga mo-slia ; taki ljudje pa, ktéri jo, kakor pravijo, sa ufhéfmi imajo, ktéri fe ne dajó nikoli fp o s nali-, in od ktérih fe nikoli ne vé, ali jim je uflréshe-no, ali ne, nifo prijétni. §. 29. Nefamopridnojt in velikofèrzhnojt. У. Kdo ni famopridin (laJ trli g a dobizllha shêljin) ? O. Kdor fvojimu blishnjimu ljubésin", zhaft in pomozh fkasuje is bogabojézhnofti, is prave ljubešni, is fpoflilovanja do ldishnjiga; in ne sa.* vol) fvojiga lâftniga dobi zlika, de bi dnarjev, pla-7. Id la ali hvale dobil. Js nezhiftih, niizhémernih in famopridnih namenov fo Fariseji molili, in druge dela opravljali; oni fo bili famopridni, in Jesuf pravi od njih: „Prejeli fo fvoje plazhilo.“ Mat. 6, 2. Ufmiljeni Samarjan ni bil famopridin. Luk. xo, 35. V. Sakaj ne fmémo famopridnofti ftrézhi, ko drugim zhaft in ljubésin fkasüjemo? O. „Kér ljubésinkakor f. Pavl pravi „ne ifhe fvojiga“ temuzh nad tem vefelje ima, kar je blishnjimu koridu o, in mu vefelje in zhaft delà. I. Kor. i3, 5. Ljubésin je pa sapopâdik vfili sapóved ; in nimamo radi, ako naf kdo le Г prašnimi befédami odpravlja, nam pomozh in zhaft fkasuje, de is tèga dobizhik ima. Ali fe ni Jesuf Kriftuf is velikofòrzhne ljuhésni sa naf v’ fmert dah V. Kako famopridni famiga febe in druge ljudi ponezliafti ? O. S a m op r i dnip o n c z h a ft i famiga febe; sa* Laj gerdó je, dobro le is famopridnih naménov délati, in ljudjé sanizhüjejo famojjridniga in fa-mogéltniga, kteri v’ vfim le laftniga dobizhka ifhe. Samopridni ponezhafti fvojiga ldishnjiga; sakaj on pokashe, de ne zhafti, ne ljubi, ne ifhe njega, ampak le njegove dnarje ; to je jia Inido rassha-Ijenje. Samopridni ponezhafti véro, ktére popól-namoft je prava ljubésin ; on ponezhafti Kogâ, ki je jao njega podobi ftvarjen ; Bog nam jja ljubésin , pomozh in zhaft fkasuje , kér naf ljubi ; famopridni ne ravna 210 sglédu Jesufa Kriftufa, kteri je naf ifkal prifhel. V. Kaj jo s’ ncfamopridnoftjo vfelej fklé-njcno ? O. Velikofèrzhnoft, klor« v’ tem o kito ji. de vfe llralli in famopridne namene od febe odpravimo , in s’ satajevânjem famiga febe le is vifhih namenov ravnamo. Velikofèrzlmi nozhe famoprid-nofli llrézhi, nózhe le laftniga dobizhka ifkati *, on fe nozhe mafhevati, in fe ne pulii od poslići ji volli gofpodariti ; on fvòje imenitnofti v’ tem ifhe, de ravna kakor Bog, ki je po njegovi podobi ilvarjen, ki je njegov otrok in délesh. Sa-torej je velikofèrzlmi vfelej pravizhin, dohrotlir, fpravin, potlreshhv, ufmiljcn, pofhtèn, in fe rad vfiga snebi, kar kerfhanfka pravizhnoll od njega terja. §. -50. ' PerJ'erzhno ravnozlmtje nad J'rézho blishnjigct. V. Ali je Bogu mar sa nafho zhafno in vézhno frežHp , in kako je Bog na snanje dal, de mu je mar ? O. Dobri Bog hózhe, de bi fe nohedin ne pogubil, njemu je marša nafho zhafno in vézhno frézho ; satórej fkei'bi on sa naf po ozhetovo-in de bi mi v’ nebéfa prifhli, je fvojîgà Sinu Je-sufa na ta fvét poflal. „Predragi ! ako naf je Bog tako ljubil, moramo tudi mi edin drugiga ljubiti.4-I. Jan. 4, 11. V. Kaj pravi Jesuf od angelov, ko fe grefh-nik fpokori? O. Jesuf naf sagotovi, de fe angeli vefelé, ko fe gréfhnik fpokori, in sa nebéfa perđobl. Luk. i5, 7. io. V. Kako moramo med feboj ravnati ? O. iNad frézho blishnjiga moramo perfòrzlìrto ravnozlmtje imeti ; fc moramo odkritoferzhno ve-feliti, ko fe dobro p oziai l i : moramo ođkritoferzh-no slieléti, de bi mu bilo tudi y’ prihodnje dobro ; mu moramo pomagati, de fe bo dobro imel ; in ga perferzhno milovali, ako fe ne pozhiiti dobro , bodi ii na teléfu ali na dufhi. Zlie je nafh blisliinj v’ nadlogah, in pomanjkanje terpi, nam je dolshnoft ufmiljenim biti, in mu po Tvoji môzlii f kerfhanfko ljubésnijo dobrot fkasovâli, de fe dobri Bog tudi naf ob dnevu ftifkc ufmili. V. Sakaj nam je dolshnoft ravnozlmtje imeti nad frézho blishnjiga? O. Ker Trno boshji otrozi, moramo ravnati kakor Bog ; Bog pa ima s’ nami ozhétovo ravno-zhulje , in je ufmiljen ; ker Trno kriftjani, moramo ravnati kakor Jesuf ; Jésuf fe je pa v’ dar pernéfel sa nafhe svelizhanje, in njemu damò jéfti v’ lazhnim, njega oblazhimo v’ nagim; ker fmo udje zérkve in zerkvéne drushbe, moramo k’ frézhi flédnjiga perpomôzhi ; vii fmo bratje v’ Jesufu ; êdin shivi od drngiga, kakor na teléfu en ud od drugiga. Boshja sapoved je, de blishnjiga ljubimo, kakor fami febe ; mi pa prav radi imamo, zhe fe drugi nad nafho frézho vefcìé, zhe nam k nji perpomórejo, nad nafhim terplje-njem ravnozliulje imajo, in nam v’ nadlogi na pómozh pridejo. Torej pravi f. Pavl: Ve fe lile fe s’ vcfélimi, in jokajte s’jokajózhimi.“ Rimlj. 12, i5. V. Kaj je kerfhanfkimu ravnozhutju na-fprótno? O. Ravnodétnoft, nevofldivoft, vefelje nad fhkodo blishnjiga, hudôhnoft, lâkomnoft in ter-dofèrzhnoft. V. Kteri dóbri naflédki isvirajo is kerfhan-fkiga ravnozhutja? G O. Ako krihjani nad frczho fvojiga blish-njiga perferzhno ravrtozhutje imajo, in edin dru-gimu v’ révi perkópijo, fe veliko dobriga kori, kar ki fe fzer opukilo ; sa ió ko Bog kvaljen in v’ fvojili otrozih povelizhan; ljudje imajo vefelje nad kerfkanfko véro , ki jih tako ravnati uzki ; sliivljenje je veliko loshéji in prijétnifhi ; mi fe tolikanj kolj vefelimò nad dókrim in nad fvojo frézho , zhe fe drugi s’ nami vefelé ; nadloge loskéji prenafkamo , zke nam jili drugi prenâfhati pomagajo, in zhe nafhe ferzé v’ ravnozhutji klish-njiga tolashke najde ; kteri klishnjiga v’ refnizi ljuki, fam feke v’ zhalli ima, njega vu ljubijo in on tudi fvojimu klishnjimu zhalt fkasuje. Lju-késin, ktera je sa réf kerfhanfka, je perpravlja-nje sa nekćfa, kjér ljukésin oltane vékoma, in kjér ko Gofpócl vfako dókro délo poplazhal. V. Sakaj fo vefelje nati nefrézho klishnjiga , nevofhlivok in neufmiljenje, fhlrafinge vréd-ne in okudne ? O. Kdor ima vefelje nad nefrézho klishnjiga, kdor je nevofhliv in neufmiljen, fe vef otl-vèrne od Boga in od liftiga duhâ, ktéri naj hostije otroke navdaja ; on fe navsame duha fhkode-sheljniga in nevofhliviga hudizha; on sataji véro, kér kres ljubésni ni prave vére ; on feki in drugim ljudém shivljenje greni; on terpézhiga fhe kolj satira, in odteguje vefélimu prijétne tolashke; on ponezhaki famiga feke, in ko povfod sanizhe-van ; on ni vrédin v’ kraljekvo vézhne ljukésni priti, kjér nima nokenih prijatlov, kér fl v’ tem shivljenji ni nokenih prijatlov sa vézhnok napravil. „Sodba kres ufmiljenja bo prifhla nad tiki-ga, ktéri ni ufmiljenja fkasal; ufmiljenje pa pre-feshe fodbo.“ Jak. 2, i3. Velikrat sapéljeta ne- vofhlivoft in fhkodoshcljnoft v’ grôsne pregrehe, klere veliko nefrézh nafléduje. §. 31. Dopadlivojt in pojtreshnojt. V. Ktére ljudi imenujemo dopadlive in po* ftréshlive ? 0. Ti Ili ga, ktéri rad po volji drugih ljudi (o’ perpuftienih rezhélï) ravnâ, in je vfélej voljan in perpravljen, vfakimu poftrézhi, kterikoli nje* góve pomózhi potrebuje. V. Kdo nam je dal nar lépfhi sglèd po-ftréshlivofii, ki ga moramo pòfnémati ? O. Jesuf Kriftuf, ktéri fe je sa naf v’ dar pernéfel, in je rekel : „Kleri hozhe med vami vézhi hiti, naj bo vafh flushâbnik. In ktéri hozhe med vami pervi biti, naj bo vafh hlapez. Ravno kakor Sin zhlovékov ni prifhel, de bi fe mu (frégio , temuzh de bi firégel, in dal h oje slavljenje v’ odrefhenje sa njih veliko.“ Mat. 20, 26*28* У. Ali nam je dolshnóft do vfaktériga po* ftreshlivim biti ? O. Je dolshnoft, Sakaj 1) druga sapoved v* pollavi veli blishnjiga ljubiti , kakor farni febe, in mu to fioriti, kar fami radi imamo; 2) fmo kakor kriftjani dolshni sgled Jesufa Krifiufa po* fnémati. Ali hlapez fvojimu fohlapzu ne bo fiorii, kar je Gofpód hlapzam fiorii ? Illapez ni zhes Gofpóda. V. Ktéro pobóshno rtlifel naj kriftjan ima, ko je do fvojiga blishnjiga poftréshliv ? O. On naj fe nameni tako ravnati, kakor je Bogfi dopadlivo, kakor druga velika sapóved v’ pollavi ukasiije, kakor je Jesuf s’ fvojim lafi-nim sglédam uzhil, kakor z lia fi kerfhanfke vére 6 * in svésa, In je med nami in nafhim blishnjim, pravizhnofl, ljubésin in hvaléshnofl térjajo, kér en zhlovek drugiga potrebuje, kakor na teléfu en ud ne more bres drugiga okati. V. Ali fmémo drugim tudi v’ budim uflrézhi ? 0. Ne fmémo ; šakaj Boga moramo bolj ljubiti, in bolj bati fe ga, kakor ljudi; kdor drugim v’ hudobii uRréshe, ne rasodéva ljubésni, ampak fovrafhtvo do Boga. V. Kdaj moramo dobrovóljnoR pofébno fpol-novati? O. Ob zhafu pofébne ali vofóljne potrebe, v’bolesnih, v nefrézhi, ob zhafu vojfke, dragine. V. Ktéri dobri naflédki is tega isvirajo, zbe fo ljudje dobrovoljni êdin do drugiga? O. Bogu fe f kasu j e hvala, zhak vére fe svik-fhiije, tésba sbivljenja fe polajfha, ker edin dru-gimu breme nofili pomaga; veliko dobriga fe Rori, kar bi fe fzer opuRilo; veliko h lidi ga fe odverne, kar bi fe fzer sgodilo. Hifha in foféfka fi zhaft nabirata pred Bógam in pred fvétam, kjér fo ljudjé êdin do drugiga dobrovoljni, kakor morajo kriftjani biti, kteri vii fo bratje med feboj, kér imajo vii eniga ozhéta v nebéfih, in fo vfi poklizani, med feboj ljubili fe vékomej. S’dobrovóljnofìjo fe drugim perkdpimo in dobrovóljnimu tudi òni radi uRréshe-jo; prijatlov li Г tem napravljamo ne le sa ta fvét, ampak, kar je pofébno imenitno, sa uni fvét, kjér prijatlov potrebujemo, de naf bodo fprejéli. §. _ 32. Utero zhajt de je krijtjàn J'vojimu Jtami, fvojì Jtdrojti in fvojima fpolii, kakor tudi Jìanu, J'polu in jtarojti drugih ljudi dolshàn. V. Zhigava Ra nebo in semlja, in vfe, kar je v’ njih? O. Nein» in s c ml j a Ha Gofpódova. V. Komu fé dalla semlja in zhlovéfhki rod pcrmérili ? O. Velikimu kraljeflvu ali veliki hifhi, ki je Kog njih Gofpod, kralj in Ozhe. V. Kaj je Bog fiorii, de bi fe v’ njegovim kraljéftvu in v’ njegovi hifhi vfe po rédu, ki ga je on odkâsal, godilo ? O. Bog je vfaktérimu zhlovéku méftize od-lózhil, v ktérim naj dela; to je: Bog je ljudi in ftanóve raslozhil, de hi fe po hoshji volji vfe sredama godilo ; šakaj ako vfaktéri flan fvoje dolsh-nólli svefló fpolnûje, fe vfe flori, in na fvétu fe dobro godi; ljudje fo dovoljni, oni bodo plazhilo v’ nebelih prejeli, in boshje kraljeflvo fe svekfhüje. V. Kaj je flan ali pokliz ? O. Méftize sa délovnoll, ki ga je Bog s’ dolshnóftmi vréd zhlovéku odkâsal. V. Ali samórejo vii Hanovi enaki biti? O. Ne samórejo ; temuzh kolikor opravil je v’ boshji hifhi, toliko ftanóv mora tudi biti ; in salórej fo tudi vifôki in niški kanovi, ker fo bolj m menj imenitne opravila, ktére morajo vfe ftor-jène biti. Jesuf pravi, de je tù ravno taka, ka-korfhina je f’ zhlovékam, ki fe hozhe v’ ptujo deshelo fpufliti, poprej pa fvoje flréshnike fklizhe, in flehernimu opravilo odlózhi; torej je enimu veliko, drugimu malo isrózhil, kakor jih je fpre-vidil. Mat. 26, i4-5o. „In flushbe fo mnogotére, Gofpod pa je êdin.“ I. Kor. 12, 5. „Kakor imâ-fto v’ enim teléfu veliko udov, vii udje pa ni-ftiajo ravno tifliga opravila ; tako naf je veliko eno telo v’ Kriflufu, flcherni pa fmo eden dru-?iga udje v’ Kriflufu Jesufu Gofpódu nafhim.“ Rimlj 12, 4. 5. V. Ali je vfak flau zhakitliv? in kaj moramo v vfakim kanu zhakili ? O. Vfak kan je zhakitliv, kér je po boshjim povelji pollavi je n ; in v’ vfakim Jlanu moramo Bogd in boshjo voljo zhakili, akoravno ljudje nad feboj napake imâjo, in fvojih dolshnók ne fpolniijejo, V. V’ zhim fo fi kanovi enaki ? O. V’ tem, de fo vii kanovi po Jioslijim povelji pokavljeni, in de zhlovek v’ vfaktérim kanu Bogu flushi, ako le s’ kânam fklénjene dolsh-nóki is pobóshniga namena, Bogu flushiti, fpolnuje. V. Sakaj ne falèrno nobeniga kanu sanizhe-vâti, ponezhakiti ali saviditi (nevofhlivi biti') ? O. Kér fo vil kanovi od Bogâ pokâvljeni, kér v’ vfaktérim kanu Bogii fkishimo, kér bo Bog v’ fôdbi vfakimu po njegovih délih povèrnil, in od tikiga, ktérimu je veliko isrózhjl, tudi veliko térjal. To je tolâsbba sa ljudi niskiga kanu, in opomin sa ljudi vifhih kanov. Sadnjizh fe tudi tiki hudo ras s lu! li, ktćriga kan fe saframüje. V, V’ zhim obkoji pobashnok po kanu? O. V’ tem, de vfaktéri zhlovek dolshnoki fvojiga kami is tèga dóbriga namena fpolmije, de hozhe boshjo voljo fpolniti; sakaj le en Gofpod je, ktérimu flushimo, in „nihzhe ne more dvé-ma Gofpódama flushiti/4 kakor govori Jesuf per f. Mat. 6, 24. V. Komu zhak fkasiijemo, ko fvoj in drugih ljudi kan v’ zhaki imamo ? O. Bogu, kér on je ljiidi mnogoterih kanov kvaril, in kér „on ne gléda na imenitnok ljudi/* kakor f. Pavl pravi. Rimlj. 2, 11. V. Koga zhlovek rasslmli in ponezhaki, ko fvoj in drugih ljudi kan ponezhaki? O. Boga, kér Г tem hoshjo naredbo graja, in lioshji volji eoper govori. V. Kdaj fvoj Han v’ zhafti imamo ? O. Лко fino s njim dovoljni, in fe v’ opravila drugih ljudi ne vtikamo 5 šakaj f. pifmo pravi : „Sin moj! ne vtikaj fe v’ mnogotere rezili (ki lebe ne sadéoajo'). Sirah. 11, 10. Tolikanj bolj v’Boga fvoje saupanje flavi, in oftâni v’ fvojim pokli-zu.“ Sirah. 11, 22. „Vlak naj oliane v’ ftanu, ki ga je Bog va-nj poklizal.“ I. Kor. 7, 20. Zhlo-vek tudi fvojimu ftanu zhaft fkasuje, ako njega dolshnolli Г pobóslmim in pofhlenim fèrzam fpol-mije , v’ zhaft fvojimu ftanu shivi, in vfe fvoje mozhi s’ mirnim ferzam na fvoj pokiiz obrazila, de toliko dóhriga ftori, in na fvétu toliko hüdiga odvèrne, kolikor mu je po njegovim ftanu rao-gózhe. Zhlovek zhafti fvoje rokodélftvo, zhe ga pofhteno dela. V. Ktéri korift fi zhlovek perdohiva, zhe fvoj ftan tako zhafti? O. On je vefél v’ fvojim ferzu ; on ima zhaft pred fvétam ; on v’ dobrim réfe in bo plazhilo v’ nebelih prejel. „Sakaj vfakimu, ktéri ima, fe ho dalo, in ho obilno imel to fe pravi : Kdor talente, ki jih je od Boga prejel, dobro obèrne, v dobrim rafe, in Bog mu bo vézlme saklade isrózhil. Mat. 25, 29. V. Kakó kriftjan fvoj Ialini ftan sbafi in po-nezliafti? O. Ako on s’ fvojim Hanam ni dovóljin in ga graja ; ako dolshnolli fvojiga Hami opiifha in le v’ rezili drugih ljudi vtika ; ako bres dobriga naména in le pofiljen dela ; ako s’ fvojim sader-shanjem febe in druge, ki fo enâkiga Hami, po-nczhafti, in pcrloshnoft dajo, de drugi ljudje nje- gov Han grajajo ; ako pohajkvanju dréshe in fvo-je talente sakóplje, kakor lèni hlapez. Mat. 2 5, 18. V. Ktéra fhkóda isvira is tega, zhe kdo fvoj ftan tako ponezhadi? O. On pred Bógam fhtrafinge vré di n podane , in ne bo delésha imel vézhne frézhe Г’ pridnimi prijatli boshjimi. Mat. 26, 3o. She na tem fvétu nima ne velel j a ne zhadi ; on sabrêde v’ sadèrge, potrebe in révfhino ; vefelje do shivlje- nja, talenti, ferzhnod in zhaft fe vedno smanjili lijejo. „Kdor nima, mu bo fhe, kar fe mu sdi, de ima, odvséto to fe pravi: Kdor ima malo talentov, in jih verh tega dobro ne obéra e, bo zlo vfe sgubil, in na sadnje ne bo nizh imel. Mat. 26, 29. V. Sakaj je napzbno, ako fe en dan soper drógiga vsdiguje in fp ónta ? O. S’ takim raspèrtjem in oddópam ftanóv od pokliza, ki ga je Bog fléhernimu danu odmé- nil, fe na fvétu od Boga podavljeni réd prevèr-ne. „Bog ni Bog ras per tja, ampak mirti.“ 1. Kor. 14, 33. Ljudje in opravila fe smédejo; dobro fe opudi; hudobni ljudje fe napihujejo; nihzhe nikomur fpodobne zhadi ne fkasiVje ; ferza fe 16-zhijo ; preganjanje, fovrafhtva, nefrezhe fe vsdig-nejo. Mi fino pred Gofpódam eno telo ; f. Pavl pa pravi: „Na tel élu naj ne bo raspèrtja, temuzh en ud naj fkerbi sa drugiga. In ako en ud kej terpi, s’ njim vréd vii udje terpé, in ako fe en ud zhadi, fe v fi udje s’ njim vréd vefelé.“ I. Kor. 12, 2.5. 26. V. Ali zhloveku tudi raslôzhik fpôla poféb-nih dolshnód lépiga sadershânja naklada ? O. To je de; sakaj Bog je raslôzhik fpôlov podavi!, in je flédnjimu pofébni namén odkâsal? I. Mojs. 2, 18-25. 3, 1З-20. V. Kdaj kribjan fvoj in drugi fpol zhabi ? O. Ako flédnji fpol fv oj pokliz jired ozhini ima, in po njegovih dolshnóbih ravna; ako nizh ne ftori, kar njegov fpol v’ framoto perpravi ; sakaj kar je sa mofhki fpol nefpodóbno, je fhe veliko holj nefpodóbno sa shénfkiga, pobâvim: vpi-janiti fe, kleli, ponozhevati, goftinze (ofhtarije) obifkovati i. t. d. Dalje, ako en fpol drugiga podpira, kakor je Bog ukasal ; ako en fpol ne sapeljiije drugiga v’ hudobijo, temuzh ga s’ govori in sglćdam bóljfha ; ako en fpol s’ drugim kerfhanfko ravna, mu fpodóbno fpofhtovanje fka-suje, fe predèrsnoll sdershiije, ki obzhutje sa zhaft sbalijo; ako fe v obleki framoshlivob in fpodób-noft rasodévra; ako bolj Bogu, kakor ljudem do-pâbi skelimo, in fvoje lepote ne bavimo v’ nizhé-merne rezhi, ampak v’bogabojézhnob in zhednob. V. Ali dobra obravnava od naf terja, de v’ fvojim djanji in nehanji tudi na fvojo baroli in na bâroft tibih porajtamo, f’ ktérimi fmo fkupej ? O. Se ve de ; sakaj dolshnóbi in pravize fe vfelej po barofti ravnajo; kar fe mladénzhu dobro poda, ali fe mu vfaj sa slo ne vsame, je sa bolj perlétniga dobikrat nefpodóbno ; kar fe per mla-dóbi isgovoriti da, fe per vézhi barobi velikrat kratko in malo isgovoriti ne mòre. S’ vfako ba-roftjo moramo s’ nekako fpodóbnobjo ravnati; kar mladiga zhloveka ne fmé rassbaliti, pobavim : fhtra-finge, ozbitanje, fvarjenje i. t. d. hudo shâli per-létne ljudi; rassbaljenje mladih ljudi ni tako hudo, kakor rassbaljenje barih ; mladi ljudje fe morajo , ko fo med barimi, veliko bolj fkerbno vêbi. §. 55. Merilo J'poflilovan/a. V. Kaj Imo dolshni zhahiti? O. Kar je zhahitlivo ; saka j Г. pifmo pravi : „Zhaft, komur gré zhah.“ Rimlj. i5, 7. V. Ali je vfe zhahitlivo, kar fvet z halli ? O. Ni ; sakaj le to je z h ahi in hvale vredno, kar Bog potèrdi in zhalli. „Bratje! kdor fe hvali, naj fe v’ Gofpódu hvali. Sakaj ne kdor fe fam hvali, je fkufhen, ampak tihi, któriga Bog hvali.“ II. Kor. 10, 17. 18. V, Kaj je pred Bógam zhaltitlivo, in vfe-lej zhalli vredno ? O. 1) Imenitnoll, ki jo kdo ima kakor zhlò-vek in kakor kri lij an ; sakaj zhlovek je hoshji otrok, boshja livar in Bogu opodobljèn; kriftjan je s’ drago kervjo Jesufa sa vézhno shivljenje kupljen. 2) Zhaftitliv je tudi vfak zhlovéfhki kan ; sakaj vii kanovi fo od Boga. 5) Zhaki vredne fo zhéd-nok, in fploh korikne dela, 4) in vézhi kâroft. V. Ali zhlovéfhka in kerfhanfka vrédnoh, flushba, kan in ftarok zhakitlivi o Ila ne j o, akoravno nektéri ljudje nezhlovéfhko in nekerfhanfko mifli-jo in ravnajo, in dolshnohi fvojiga kanu in fvoje karoki ne fpolniijejo ? O. Oltane j o zhakitlivi ; sakaj v’ zhlovékovi vréd-noki in flushhi zhakimò voljo in narédho Boga, k Ièri ho od vfakiga zhlovéka odgovor terjal. V. Ktérim ljudem fino poféhno fpofhtova-nje dolshni ? O, Tihim , kteri imajo imenitno flushbo , in klen fe v’ fvojim vifokim ali niskim kanu sa ofre-zhenje fvojiga hlishnjiga s’ gorezhnohjo in délov-nohjo poféhno trudijo. Tako pravi, podavim f. Pavl: „Mâfhniki, ki s’ lepim sgléclam fvélijo, fo dvojne zhafti vredni ; slafti kteri fe trudijo v’ liefe di in poduzhênji.“ I. Tim. 5, 17. „Imenitni, in fodniki, in mogózhni fo zhallitlivi 3 in ni ga vé-zhiga od njèga, ktéri fe Boga boji.“ Sirah. 10, 27. V. Šakaj fmo dolshni, lifte fofébno zliafdLi, ktéri fo bogabojézhi, dobrodélni ? 0. Dolshnoft je, lifte zhalliti, klére Bog zhafti ; dobrodelna volja pravizlmiga fe f’ tem po-terduje in svikfhüje ; vefelje, dobrih del doper-nafhati, fe perhranuje 5 in dóbro fe mnoshi k’ sve-lizhanju ljudi, deßrävno dóbriga ne fmémo nikoli savolj zhafti delati. Kdor ne zhafti, kar je zhaftitlivo , ftan in pravo saflusbenje , rasshâli Boga , zblovékovo vrédnoft in zhédnoft 3 on rasodé-va mlazhno , nehvaléshno in fovrâshno forzò; njemu ni mar ne sa Boga, ne sa ljudi. V. Kaj je oftiidno ? 0. Kar Bog fovrâshi in ftûdi; nejevera, bres-dûfhnoft, hudobija, poftópanje, terdofèrzhnoft in neufmiljenje. V. Kaj fl je mifliti od zhlovéka, ktéri hvali in zhafti, kar je ftudênja vrédno; in ktéri ne zhafti vrédnofti, ftanii in saflushenja zlilovéka, ampak njèga hogaftvo in oblazhilo ? 0, Tak zhlovek je neframin perlisnjenz 3 on Bogu soper govori, on rasshali zhédnoft in pravo safhishenje ; on mnóshi h fido, kér napuhu in smotam malopridnih neumneshev ftréshc. S, pifmo pravi : „Ne sanizhuj ubógiga, ki je po-fhtèn, in ne povifhüj boga liga, ki je hudôbin.“ Sirah, 10, 26. V. AH fmémo savolj tega malopridne ljudi rasshaliti ? O. Ne fmémo; pa jih tudi ne v’ njih smó- tah poterđiti ; doftikrat jo dobro in mogózhe, jim rêzhi, de nad njimi sanizlnijemo, kar je sanizhevanja vredno. IV. Poglavje. Od sadershanja ljudi', Iti morajo flm-pej shivéti. §. 34. Saka/de fo l/iid/é, ktéri fkupej fianiijej'o , po-J'ébno dols/mz, med feboj Jpofhlovali fe. V. Ktéri ljudje imajo vfakdanjo in blishnjo perlóshnoft, med feboj ljubiti in zhaftiti fe, in drugo veliko sapóved fpolnovâti ? O. Tifti, ktéri v’ eni hifhi fkupej prebivajo, in fe k’ eni drushini fbtéjejo ; ti fo otròzi in ftarfhi, bratje in feftré, pôfli in gofpodârji, ali uzheniki (moj/iri). V. Šakaj imajo ti, ktéri morajo vkupej shi-véti in ftanovâti, pofébno dolshnoft, med feboj ljubiti in zhaftiti fe ? O. Ker 1) boshja sapóved pravi : „Ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fam febe in fo tedaj ljudje, ktéri morajo v’ eni hifhi vkupej shivéti, tudi po befédnim pomenu nar bolj blishnji. 2) Kér imajo taki ljudjé êdin do drugiga pofébne dolsh-nofti, in fo med feboj po natóri in po véri bolj lefnó fklénjeni. 3) Kér П s’ ljubésnijo in per- ljüdnoßjo to shivljcnje in teshave ftanu slò po-lajfhajo, in vfak dan fkufiti utegnejo, kako dobro de je, ako fe ljudje med feboj ljubijo, zhafté in fi êdin drugimu persanafhajo ; in pa tudi, kako teshavno de je to sbivljenje, ako fe ljudje s’ Tvojimi termami in lira il imi êdin drugiga nadlégo-vajo. 4) Kér fe s’ ljubésnijo in perljudnoftjo vfak dan bresfhtevilnih prepirov in neprijétnoft, krega in raspèrtja odvèrne. 5) Kér to lépi sglèd in zhaft vére térjata. 6) Ker je tó ozili tna volja bosbja, in kér ne moremo ondi Boga zhaftiti, ne k’ njemu vefélo moliti, kjér fe vfe fkósi kré-gajo in prepirajo, kjér fe le kletvine in neframne iména flifbijo, f’ ktérimi fe ljudjé okladajo. 7) Ker filli, kteri imajo dolshnófti êdin do drugiga, in fe med feboj vender ne ljubijo, fhe veliko menj tike ljubijo, do kterih nimajo poféb-nih dolshnóft. 8. Kér noben zhlovek ni bres napak , in kér fe sdrashene ftrâfti le s’ ljubésnijo, véro, bogabojézhnoftjo in s’ fpofhtovanjem poto-1 asili ti dajó. V. Kako f. pifmo to dolshnóft nasnani? 0. „Ako pa kdo sa fvoje in slatti sa doma-zhe nima fkerbi, je véro s a taj il, in je hujfhi od nevérnika.“ I. Tim. 5, 8. „Eden drugiga bremé-na nofite , in tako bote dopolnili Kriftufovo pollavo.“ Galazh. 6, 2. V. Kterih napak fe mórajo filli pofébno varvati, kteri mórajo vkupej shivéti ? 0. Prepirnolli, zhmernofìi, togote, sape-lj e vanja, prevsétnofti, fvojoglavnolli, jesizhnofti in podpihovanja i. t. d. 5 sakaj is tèga prav veliko hüdiga isvira ; hifhni mir fe kali ; fe vsdig-nejo prepiri, nesaóplivoft, fumlivoft, neprijasnoft, fovrashtva, famopalhnoft, framòta, mlazhnoft do Boga, do molitve in do boshje /insidie ; ferza drugih ljudi Ге nam odvcrnejo ; opravila fe ne opravljajo ne s’ veleljem, ne f pridam. V. Saka j je napzhno to, kar fe doma sgo-di, drugod praviti, in vfe , kar fmo drugod fli-fhali ali vidili, doma perpovedovati ? O. Ker is take jesizhnofti veliko hudiga is-vira; fumlivoft, obrekovanje, fovrafhtva, raspertja. Tak jesizhnik fe ne mòre sa prijatla imeti, ampak sa ogledovâvza in isdajavza , ki fe ga ogibljemo in ga ftudimo • on nima ne pameti ne vére. 35. Rièro fpofhtovanje fo her f kan f Id sakónfki ljudje f co ji mu Jtanu , farni Jebi in edin drugima dolshni. V. Sakaj je Bog sakónfki lian poftâvil ? O. De bi fe med ljudmi kerfhanfko sader-shanje obvarovalo ; de fi mosh in shena edin dru-gimu pomagata, in de fe otrôzi po kerfhanfko obravnavajo. V. S’ zhim je Jesuf ta lian pofébno pofvétil ? O. Jesuf je sakónfko savéso k’ sakramentu povsdignil, in jo sa podobo fvoje savése f zerkvijo nasnânil. (Sahónfka savèsa) „je velika fkrivnóft ; rezhem pa, v’ Kriitufu in v’ zérkvi.“ Efesh. 5, З2. V. Ali fo sakónfki ljudjé dolshni fvojimu llanu zhaft fkasovati ? O. To je de ; kér je njih savésa od Boga po kavi jena, od Kriftufa pofvezhena, po poménu fvćta, in po namenu imenitna. V. Kdaj kerfhanfki sakónfki ljudjé fvojo savéso v’ zhafti imajo ? O. Ako fvoj Han sa fvétiga imâjo, in ako ga tudi sa réf fvetó dershé; ako fe v’ njem takó saclershé, kakor je kerfhanfko in prar ; ako s’ fvojim sadershanjem Boga zhallé in fe njegovih sapóved dershé ; ako fé med feboj ljubijo, le nikoli ne sapullé, temuzh fi êdin drugimu svenò pomagajo 5 ako s’ lepim sadershanjem, s’mirno 11 j o, As’ dobrim obravnovânjem otrok, f’ pravizh-nim hifhovanjem in s’ lépim hifhnim rédam vii foféfki zliaft in vefelje délajo in lép sglèd dajejo. „Sakon naj bo per vfih v’ zhalli.“ Hebrej. i3, 4. V. Ktéro zbali naj shena móshu f basii j c ? O. Shena naj moshâ sa fvojiga poglavarja ima, in kakor tega zhalli; naj mu bo prava po-mozhniza, in v’ vfih perpufhênih rezhćh pokorna ,' kakor f. Pavl uzlii. Kolof. 3, 18. „Sakaj mosh je glava shene, kakor je Krilluf glava zérkve. In je svelizhar njéniga teléfa.“ Efesh. 5, 22. 2З. „Shena naj fpofhtuje fvojiga moshâ.“ Efesh. 5, 33. V. Ktéro zinali je mosh fvoji shêni dolshân? O. Mosh mòra fvojo sheno sa njemu od Boga dano pomozhnizo iméti, torej s’ njò s’ Iju-bésnijo, pametjo in fpofhtevanjem ravnati, ji pomagati, jo s’ shiveshem prefkerbéti, njé pre-moshenja ne sapravljati, ji v’ vfim dobrim s’ lépim sglédam fvetiti ; in ne fmé nizh govoriti in nizh koriti, kar bi sanizhevanje na snanje dajalo. „Moshjé, ljubite fvoje shené in ne bodite zhmer-ni do njih.“ Kolof. 3, ig. „Spofhtujle fvoje shené, kakor flabfhi shénfki fpol, in kakor fodelésh-nize gnade shivljenja; de vafhe molitve ne bodo sadershevane.“ 1. Pet. 3, 7. Slatti moshu pravi f. Pavl : „Ako pa kdo sa fvoje in sballi sa domâzhe nima fkerbi, je véro salâjil, in je hujfhi od ne-vérnika.“ I. Tim. 5, 8. V. Kakô sakonfki ljudjé ponczhallé febc in fvoj flan ? O. Лко posâbijo, de morajo v’ sakónfkim flanti fretó shi ré li ; ako s’ rasujsdânoftjo, raspèrt-jem, sapravljânjcm in s’ nefkerblivoftjo sa (Voje otroke flab sglèd dajèjo; ako shena s’ fvojirn mo-shem sanizhlivo ravna; ako mu ni pomozhniza, ampak je le nefrézha sa hifho ; ako mosli s' fvo-jo sbeno neprijasno iu nefpametno ravna; ako fe med feboj kregata in Г primki oklâdata. V. Šakaj je tako sadershanje pregréfhno ? O. Malopridni sakónfki ljudje rasshalijo Boga , fo nehvaléshni do boslije naredbe ; oni ovra-zhajo od Boga po (ta vij eni red ; delajo nezliaft véri ; ofkriinijo fvetóft sakramenta ; fo nefrézhni na tem fvétu, fe êdin drugiga nefrézhniga delajo; 6 ozbitno framôto nakopljejo; pohiijfhajo vfo foféfko, sapéljejo otroke, ki jim jih je Bog isró-zhil, de bi jih sa ta in uni fvet obravnali ; sad-njizh tudi pred Bógam velikih grehov krivi poftâne-jo, ktéri jim pred Bogam teshko fodko napravljajo. §. 56. Odfpofhlovanja, ki fmo ga oirokam dolshni, in ki J'o ga otrôzi êdin drugima dolshni. V. Kaj moramo v’ otroku fpofhtovati ? O. Njegovo vrédnoli, kér je otrok boshji, in od Jesufa Kriftufa s’ drago zéno odkupljena ovza ; kér mu je tukej na fvétu kdej veliko dó-hriga floriti odménjeno ; in kér je poklizan k’ vézhnimu shivljenju v’ nebelih. Torej je Jesuf rad otroke k’ febi fklizovàl in je rékel : „Takih je nebéfhko kraljéflvoV* Mat. ig, 14- V. Ktéro zhaft fkastije fam Bog otroku ? O. Nebéfhki Ozhe je po Jesufu otroke sa fvoje otroke vsél, ter jim vézhno shivljenje per-prâvil; Jesuf, Sin boshji je terdil : „Refnizhno vam povem, ako fe ne fpreohernete, in n i tic kakor otro-zi, ne pojdete v’ nebefhko kraljeftvo. Kdor koli fe tedaj ponisha, kakor ta otrok, ta je vezhi v’ nebefhkim kraljéltvu.“ Mat. 18, 3. 4-j on nam jih je tedaj v’ sglèd ponishnofti poftavil. „Kdor pa pohujfha ktériga teh malih, ki v’ mé verujejo, hi mu bilo bolje, de bi fe mu obelil mlinfk kamen na vrat, in bi fe potopil v’ globozhino morja.“ Mat. 18, xo. V. Ali je ubog otrok pred Bógam v’ manji zhafti, kakor bogat otrok? O. Kratko nikar ; sakaj tudi ubogi otrôzi fo hoshji otrôzi, ovzé Jesufa Kriftufa, déleshi vézh-niga shivljenja, utegnejo in morajo na fvétu ko-riftni biti, in tudi njim fo angeli v’ var Ilvo odló-zheni ; in zlo kolikanj bolj je kteri otrok na tem fvétu sapufhen , bolj naj fe dershi fvojiga Oz lié ta v’ nebelih ; in nebéfhki Ozhe ga fpréjme v’ fvo-je varftvo. V. Kdaj otrok fam febe v’ zhafti ima? O. Otrok nima v’ zhafti famiga febe, ko je pro-vsétin savolj ftami, dnarjev in oblazhila, in ko fi sa-volj ubôshtva ne persadéva prav veliko dóbriga nauzhiti fe, de bo kdej shivesh in zliaft imel na fvétu: temuzh takrat v’ zhafti ima famiga febe, ako ima pred ozlnni fvojo vrednoti kakor zhlo-vek, kritij an, hoshji otrok, in fvoj namén sata in uni fvét; ako fe tako sadershi, de Bogu in lju-dém zhaft in vefelje déla, fe rad putii obravnoVa-ti in poduzhiti sa to shivljenje in sa nebéfa : ako fad obifküje zérkev in fhólo, in fe is mladiga vâdi, krùh fl ushiti fi; ako fvoje ftarfhe in préd-nike zhafti ; sakaj ta zhaft tudi otroka sadéne pred Bógam in pred ljudmi. „Po sadershanji otroka fc Iposnd, zhe fo njegove dela zliifte in pollitene.“ Preg. 20, ii. Salomon pravi, de je shé njegove dni v’ pregovor prifldo : „Mladénzh ne bo od fvojiga n avâ dni ga pota, tudi v’ ftarolii ne, od-ftópil. Preg. 22, 6. V. Ali fo otròzi dolslmi fami febe fpofhtovati? O. To je; sakaj Bog je otrokam veliko zhaft fkasal, de jih je sa fvoje otroke vsél; otrok tedaj, ktéri fi tega v’ fòrze ne vtifne, fami ga febe sanemâri, poduzhenja ne ljubi, Boga in ljudi ponezhaili, rassbali ljubésin, ki mu jo Bog in ljudje fkasujejo. V. Kakò fe ubógi otròzi fami febe pone-zhafté ? O. Ako pasiibijo , ktero vrédnoft in ktéri namen imajo sa ta in sa uni fvét, in ktéro zbali jim fam Bogfkasuje; ako radi poftópajo, in raj-fbi vbogajme prófìjo, kakor mólijo ; ako v’ zér-kev in v’ fbólo hoditi opüfhajo, na lépo opomino-vanje ne porajtajo,in fe neperljddniga sadersha-nja navadijo. V. Ktéro fpofhtovanje fo fì otròzi med fe-boj fkasovati dolshni? O. Otrok mora otroka, kakor boshjiga otroka , kakor blishnjiga in fodelesba nebéf fpofbto-vati in ljubiti ; otròzi morajo edin drugimu lép sgled dajati ; otròzi pa, ktéri edin drugiga sani-zhujejo, nadléshevajo, preganjajo, v’pohajkvanje in gréh sapeljujejo, fe edin drugiga ponezhafté, in nezhalt délajo tudi Bogu, Ozbétu vbb otrok, in Jesufu fvojimu vefóljnimu Odrefheniku, in an-gelam fvojim nebéfhkim prijatlam. V. Ali fméjo otrozi kej prodali ali saménjati ? O. Ne fméjo ; sakaj otròzi nifo gofpodarji tiftiga, kar imajo ; tudi ne posnâjo vrédnoüi kake rezin, in bi tedcvj utegnili goljfani biti, ali druge enako nevedne goljfati. Olrôzi mórajo v’ zhalli imeti, kar fe jim je dalo. V. S’ zbem fe pregrefhimò soper fpofhlo-vânje, ki fmo ga otrokam dolshni ? O. Pregréfhno je soper fpofhtovânje, kte-ro fmo otrokam dolshni, ako jim frnert she-limò, in fe nad njih fmertjo vefelimò ; ako jih bolj sa ta fvét, kakor sa nehéfa obravnavamo; ako jih prcvsetnolti vadimo savolj Itami, dnarjev in oblazhil ; ako jih ne uzhimò bogabojézhnolti, amjnak mlazhnolti, rasujsdanotli in nevere ; ako jih s’ befédo ali s’ djanjem v’ hudo sapeljiijemo; ako njih sdravje in kerfhanfko obravnavo v’ né-mar piifhamo, jih v’ fbolo in v’ zérkev ne po-fbiljamo, in jim puftimò po zéfii in po ulezah poflopati in vlazbiti fe ; ako jih sanizhüjemo, s’ njimi neperljudno ravnamo, in fe nad njimi nófimo ; ako zlo nizh nad njimi ne poterpimò , vfe hudo fhtrafamo , kar bi fe morbiti otroku pregledati fmelo ; ako jim , kér fo vender otrozi bosh-ji, neperljudne in nezhédne iména dajêmo, jih vprizho drugih bres potrebe o tramo ti mò, rasshâ-limo, shalimo, kregamo, ponislnijemo in njih otrózhjo ferzhnolt smanjfhujemo ; ako fi ftarfhi s’ tvojim flabim sadershanjem in gofpodovanjcm nerbali nakopavajo ; sakaj nezhait ftarfhev sadéne tudi otroke. V. Sakaj je pregréfhno do otrok tako sader-shati fe ? O. Kér f’ takim sadershanjem tifte sanizhujemo in v’ nemar pufhamo, ktére nam nebéfh-ki Ozlie kakor fvoje otroke perporózba, ktére -fcsuf kakor fvoje ovze ljubi, in ktére nebéfbki duhovi varujejo ; kdor otroka sanizbuje in v’ né-mar pufba, Sadufhi vfe dobro, ktero bi bil la otròk, ko Li Lil Lolje obravnavan, zbaf fvojiga shivljenja fiorii, on jc morLili vsròk njcgoviga vézhniga pogubljenja. V. Kaj od tèga pravi f. pifmo ? O. Jesuf pravi : „Kdor fprejmè ktériga ta-kiga otroka v’ mojim imenu, mene /prejme.“ Mat. 18, 5. Kdor tedaj ktériga otroka sanizhuje, sanizhuje vefóljniga Ozhéta v’ nebéfìh, in Jesufa, ktéri fe nam je v’ ker/hanfkim otroku perporo-zLil; on sanizhuje ljubésin angelov var ho v ; on sadufhi vfe dobro, ktéro Li kdej otròzi k’ zhafli Losliji, k’ vefelju ljudi in k’ fvoji frezlii, fiorili 5 is déleshev nebéf poftanejo otròzi zhafniga in vézh-niga pogubljenja. Torej pravi Jesuf: „Kdor po-hüjfha ktériga téli malih, ki v’ mé vérujejo, Li mu bilo Lolje , de hi fe mu obéfil mlinfk kamen na vrat, in bi fe potopil v’ globozhino morja.“ Mat. 18, 6. In f. Pavl pravi ftarfhem: „Ozhétje, nikar ne drashite fvojih otrok k' ferdu, de jim ferzé ne vpade ;“ Kolofh. 3, 21. „temuzh isredi-te jih v’ flarhu in /varjenji Gofpódovim.“ Efesh. 6, 4« §. 37. Rièro fpofhiovanje de fo otròzi f rojim Jtar-Jhem in predfiarf hem (Jtdrimu oz/iétu in Jta-ri materi) dolshni? V. Kaj sapové zhetèrta sapóved hoshja? O. „Spofhtuj fvojiga ozhéta in fvojo mater, de bofh dolgo shivel na semlji, ktéro ti bo dal Gofpod tvoj Bog.“ П. Mojs. 20, 12. V. Sakaj je Bog otrôkam, kteri fvoje flar-fhe fpofhtujejo, fvoj pofébni shégin, frézho in dolgo shivljenje obljubil ? O. De otrokam pokashe, kolikanj de mu je na tem leshézhe, de fe ta sapóved fpolmije ; in de otroke opomni, fvoje llarfhe fkerbno fpoflitorali. „Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater; to je per va sapóved, ktéri je bila obljuba per-ftâvljena.“ Efesh. 6, 2, „Dobrota, ki jo fkasbefh fvôjimu ozhétu, ne bo posabljena.“ Sirah, 3, i5. V. Kaj sluiga Bog v fvć lim pifmu tillim otrokam, kleri fvojih ftarfhev ne fpofbtujejo ali zio gerdó s’ njimi ravnajo ? O. Takim otrokam shuga Bog nefrézho. „Kdor fvojiga ozheta ali fvojo mater preklinja, naj njegova luzh ugafne v’ fròdi temè. Delòsli, ki je po njem v’ sazhétku hrepenil, na sadnje ne bo imel shégna.“ Preg. 20, 20. 21. Kdor fvojiga ozbéta safrarmije, in mater, fvojo porodnizo, sanizhuje, naj mu krokarji per potokih ozbi iskljujejo, in mladi órli naj jih fnedó.“ Preg. 3o, 17. Kdor fvojiga ozhéta ali fvojo mater preklinja, bodi umorjen, njegova kri naj pride zhes-nj; fvojiga ozheta in fvojo mater je klél, III. Mojs. 20. g. V. Kako fe morajo otrôzi do fvojih ftarfhev sadershati, de jim bodo po boshji vólji fpodóbno fpofhtovanje fkasovâli ? O. Otx-ôzi morajo fvojim ftarfhcm v’ vfim, kar ni greh, pokorni biti, in fzer s’ vefélim fèrzam. 5,0tròzi 1 hodite ftarfhem v’ vfim pokorni, sakaj to je Gofpódu vfhézh,“ Kolofh. 3, 20. Otrôzi morajo fvoje llarfhe v’ fèrzu fpofhtovâti, in to tudi s’ befédo, s’ obnâfho in s’ djanjem na snanje dajati ; ôni fe morajo vliga fkerbno varvati, kar ki ftarfhem fpodobno zhaft v’ befédi, v’ obmifhi in v’ djanji kratiti utegnilo ; ôni fe morajo sliiv-ijenja fvojih ftarfhev vefeliti, njim slavljenje po-Jâjfhati, in fe hudobnih shelja, de bi umèrli, fkerbno varvati. Oni jim morajo dobro s’ dobrim povrazhevâti, in Boga profili, de jih ohrani, in jim ljubésin povèrne, bi fo jo otrokam fkaso-vâli ; oni fe morajo var va ti Tvojim ftarfhem kako hudo befédo rêzhi, šakaj Bog flifhi in Audi ta-kiga nelivaléshniga otròka ; oni morajo vedno pri-jasno in ljubesnivo s’ njimi ravnati, in fe vfake neperljudne beféde in odgovora vârvati, de fe ftar-fhi ne shâlijo, in v’ britkofti fvojiga forza otròka pred Bógam ne tóshijo. Oni morajo od fvojih ftarfhev vfelej fpodobno govoriti ; sakaj kdor od ozhéta ali matere hudo govori, ali le natólzvanje obuduje, rasshali fpofhtovanje, kléro jim gré, in ponezhafti fam febe. Otròzi fe morajo tako sa-dèrshati, de ftarfhi nad njimi vefêlje in zhaft do-shivé, sakaj dober otrok je zhaft ftarfhev kakor je nafproti hudôbin otrok nezhâft in britkóft ftarfhev. Oni fe ne fmejo nikoli fvojih ftarfhev fra-movati, ako fo ravno morbiti v’ imenitnifhi ftan ftopili ; sakaj to sinili ftarfhe, in kdor to flori, je od hudòbniga napuha navdan, kteri ga pred Bógam in pred ljudmi v’ veliko framôto p erp ravi. Otròzi ne fméjo fvojih ftarfhev nikoli sapufti-ti, kér fo fe poftarali ali fo obôshali, temuzh jih morajo do kônza ljubesnivo in dobrovoljno podpira.ti, de jih bodo ob fmèrti blagoflovili ; oni morajo njih sadnjo vóljo natanko fpolniti, in jim po tem takim tudi fhe po njih fmerli fpofhtovanje in pokórfhino f kaso vati. Tako je pobósh-ni Egiptovfki Joshef s fvojim ftarim ozhélam Ja-kobain ravnal, in Bog je njegove otroke obla-godaril. Jesuf je na krishi sa fvojo ljubo mater fkerbel. Janes. 16, 26-27. V, Kakó fvéto pifmo to nasnamlje ? O. „Svojim ftarfhem dobro s’ dobrim po-vrazhevati; to je Bogu prijetno.“ I. Tim. 5, 4. Spofhtuj fvojiga ozhéta v’ djanji in v’ befédi in s’ vfo poterpeshlivolljo, de njegov shégin nad-le pride in de njegov shégin do kònza oliane. Ozhé-tov shégin podpira hifhe otrok, in materno gorje jih popolnima rasdéva. Ne veleli le nezhafti Tvo-jiga ozhéta ; šakaj njegova nezhaft fe tebi ne fhtéje v’ zliall . . . Podpiraj fvojiga ozhéta v’ njegovi llarolli, in ne shàli ga v’ njegovim shivljenji. Zhe tudi njegov um oTlabi, imej poterpljénje s’ njim, in ne sanizhüj ga v’Tvoji môzhi; sakaj dobrota, ki jo fkashesh fvojimu ozhétu, ne ho posabljena.44 Sirah. 5, 9-10. „Ne sanizhüj Tvoje matere, ko Te je poharala.“ Preg. 2З, 22. „Kdor Tvojo mater TpoThtüje , h velik saklad nabira.44 Sirah. 3, 5. V. Kako Te TpoThtovanje do ItarThev nar hüji rasshali ? O. Zhe kdo roko ali nogo soper Tvoje Itar-fhe vsdigne, ali jih zlo udari. Tak nesduThni otrok je bil v’ Ilari savési s’ Tmerljo Thtrafan. V, Ali to obvelja tudi saliran predftârThev? O. Tudi, in slatti kér To llaréji, Tlabéji, in kér To ftarThi naThih llarThev. V. Is ktériga pohóshniga naména morajo otrôzi Tvojim TtarThem in predllarThem TpoThto-vanje, ljuhésin in pokórThino Tkasovati ? O. Otrôzi morajo dobri namen iméti, tako ravnati, kakor je hoshja volja ; sakaj to je ozhitna sapoved boshja, in T. Pavl pravi: „To je GoTpódu dopadlivo.44 KoloTh. 3, 20. „Kdor Te GoTpóda hoji, TpoThtuje Tvoje llarThe.44 Sirah. 3, 8. Kdor tedaj ozhéta in mater ne TpoThtiije, nima ne bogabojézhnolti, ne vére, in on tudi ne bo imel nobeniga shégna v’ Tvojim shivljenji, v’ Tvojim premoshenji in v’ Tvojim saródu ; in tudi ljudje ga bodo sanizhevali. §. 58. Hiéro fpofhtovanje morajo bratje, J'eJtré, in fbrodniki (shlahtniki') êdin drugimufk asov ati? V. Kaj bratam pa Teftram CJiernizham), in Torodnikam pred Bogam in ljudmi zhaft dela? O. Ako fe med Teboj odkritoTerzhno ljubijo , v’ miru in edinofti vküpej sbivé, êdin drugimu dobro shelé, in êdin drugiga podpirajo. „Bratje êdin drugimu ob zhafu ftifke pomagajo.4. Sirah. 4o, 24. »Glej! kako dobro in prijetno je, ako bratje med Teboj v’ miru sliivé.44 PTalm. 1З2, 1. „Nad tremi rezhmi imam dopadênje ; in lete do-pâdejo Bogu in ljudem; Céna njih je) edinoft bratov.“ Pgr. 26, 1. 2, V, Sakaj je zhaftitlivo, zhe bratje pa Tek ré, in Toródniki med Teboj v’ ljubésni in edinoTti sbivé? O. Bratje pa Teftré, in Toródniki, ktéri v’ ljubésni in edinofti med Teboj shivé, na snanje dajê-je pamet, kerThanTko obravnavo, véro in neTamo-prid ; in to jim pred Bógam in ljudmi zliaft dela. V. Kaj bratam pa Teftram in Torodnikam nezhaft déla? O. Ako Te êdin drugiga Tovrashijo, preganjajo, opravljajo, skalijo, savidijo, goljlajo, med Teboj Te prepirajo, tóshijo, êdin s’ drugim ne po-terpé, in Te ob zhaTu potrebe sapufté. V. Sakaj jim to nezhaft déla? O. Taki bratje in Teftré, in taki Toródniki rasodévajo neTpamet, Tlako obravnavo, poman-kanje prave vére, Tamoprid , terdoTerzhnoft i. t. d. njih rasperlje daje pohujThanje, in napravi v' hi-flii veliko Tkerbi in britkofti. Bog Te perlóshi, de brat brata goljTa, in satira, in saTramuje, in de bratje med Teboj odkritoTerzhno ne govo- ré in nc ravnajo. Jer. g, i-5. Kajn, lu je lui fvojimu bratu Abelnu nevofhliv in ga je ubil, je bifho Tvojih llarfhev s’ nadlogami napolnil, in h preklénlivo in Tramòto nakopal; The s daj Te nam nad njegovim djanjcm ftudi. V. Šakaj je poTebno dolshnoil vére, de Te bratje pa feltré, in forodniki med Teboj ljubijo in TpoThliijejo ? O. Ljubésin je vélika sapóved vére ; koli-kanj teTnéji To pa ljudjé po natóri in po shivlje-nji svésani, tolikanj vézhi dolslmoft imajo med Teboj ljubiti in TpoTbtovati Te ; in ako taki ljudjé êdin drugiga ne ljubijo, koga bodo ljubili ? V. Kdo nam je dal nar lépThi sglèd bra-tovTke ljubésni? O. JesuT KrilluT, ktéri je sa naT Tvoje shiv-ljenje dal, in naT je do Tmcrti ljubil; ktéri naT Tvoje otroke in brate imenuje, in je ljudém T’ tem nar vézhi zhafi: Tkasal. Kako Te more tifti, ktéri Tvojiga brata na semlji ne ljubi, Tvojiga vfi-gamogózhniga Brata (JesnJa) v’ nebefih po prâvizi veTeliti? Njegova volja je, de vTakiga zhlovéka, kakor njegóviga brata ljubimo in zhaTtimò. Mat. 2 5, З1-46. §. 59. Od sadershanja do pojlov, in po/lov med J'eboj, m do gospodarjev, gofpodinj in fopojlov. V. Ali Trno dolshni tudi do poTlov perljud-ni biti ? O. To je de; sakaj tudi pólli To ljudjé, kakor mi, s nami vréd kritij ani, in torej naThi kralje in Tefiré v’ GoTpódu, in déleshi vézhniga shivijenja ; oni nam pomagajo ; oni To prav sa prav v’ GoTpódovi in ne v’ naThi Tlushbi, sakaj vfaktéri po fvojim ftanu Gofpódu flushi; pôfli bodo s’ nami vred pred boshjo fôdbo liai i, in vfaltimu bo po njegovim sadershanji povèrnjeno. „Ali ni mene ftvaril, ktéri je njega ftvaril pravi Job. 3i, i5. „Hlapzi fo moji“ govori Gofpod III. Mojs. 26, 42- „Vi ('hlapzi) Gofpódu Krillufu fhishite.“ Kolofh. 5, 24. V. Kako morajo torej go fp o dar ji in gofpodi-nje, mojftri in mojftróvinje s’ Tvojimi pôfli ravnati? O. Kakor véra sapovediije ; véra pa uzhi : „Ne ravnaj hudo s’ hlapzam, ktéri ti pofhtèno flushi ... in ne odpravi ga ubógiga.“ Sirah. 7, 22. 2З. „Opuftite shuganje . . . sakaj Gofpod ne porajta na ljudi.“ Efesh. 6, 9. „Ne hodi v’ fvoji hifhi kakor lev, ter ne preshêni fvojih domazhih, in ne satiraj fvojih podlóshnih.“ Sirah. 4? 35. „Gofpodarji ! ftorite hlapzam, kar je pravizhno in prav ; ter védite , de imate tudi vi Gofpóda v’ nebéfih.“ Kolofh. 4? i« „Ako pa kdo sa fvoje in slafti sa do m J z he nima fkerbi, je véro sa tajil, in je hujfhi od nevérnika pravi f. Pavl. I. Tim. 5, 8. V. Ktére dolshnólti imamo do poflov, kér fo kriftjâni, in odménjeni Bogu flushiti in v’ nebéfa priti ? O. Moramo sa kerfhanfko sadershanje poflov fkerb iméti, jim lép sglèd dajati, jih k’ pobósh-nofti, v’ zerkev, k’ molitvi in boshji flushhi per-gânjati, in jim potrébniga zhafa perpuftiti, de utegnejo sa fvojo dufho in sa fvoje svelizhanje fkerbéti. Tó fmo jim dolshni savolj njih vréd-noM in vézhniga naména. V. Kdaj fpofhtovanju, ki pôflam gré, so-per ravnamo ? O. Ako jih ne imamo sa otroke in flushâh-nikc boshje, ampak sa fushnje fvoje Ialine vólje; alto jih sanizhüjemo, neperljudno, tlivje in pre-vsétno s’ njimi ravnamo, jim primite dajemo, jih shâlimo $ alto jim nizh zhafa sa molitev in hoshjo flushho ne p ulti m ò, alto nimamo fkerbi sa njih lepo sadershanje, ali jih zlo v’ hudobijo in nevero sapeljiijemo. Kdor pôfla ponezhalH, ponezhaki Gofpod Boga, v’ Itteriga flushhi je pôfel. У. Kdaj fpofhtiijejo pólli fami febe in fvoj kan ? O. Ako shivé k’ fvoji in fvojiga Hami zha-ki; ako is tega dobriga namena delajo, de Bogu flushijo ; sakaj v’ njegovi flushhi fo, zhe fo svefti in pofhtêni ; ako vfe, kar delajo in terpé, ne le k’ videsu in savolj dnarja kore ; ne le, de hi ljudem dopadli, ampak veliko bolj, de bi Bogu dopadli ; alto Bogu in fvoji dufhi dajo, kar gré Bogu in njih dufhi ; alto fe nevere, mlazh-noki, sapeljevanja, nesvellôhe,'kletvine, nevolje in hudobije varujejo, de fi fami ne odtegnejo vézhniga shivljenja; s’ eno befćdo, ako tako shivé , de fe savolj njih Bog zhalli, in flava kerfhan-fke vére svikflmje, ali kakor f. Pavl pravi : „De imé Gofpodovo in uk ne bota rotêna.“ I. Tim. 6, 1. Nad dobrim 111 pobóshnim pôflam ima Bog dopadênje, in tak pôfel bo svelizhan ; on déla zhaft kerfhanfki véri, in ljudém vefelje. „Vfak okani v’ fvojim poklizu, k’ kterim je poklizan. Zhe fi kakor fushinj poklizan : nizh ne maraj (te-muzh fpolnuj J'v o/e dolshnojti pofhieno, po-bóshno in dovoljno.') I. Kor. 7, 20. 21. V. Kdaj fpòlnijo pôfli dolshnófU, ki jih imajo do gofpodarja, gofpodinje, do mojllra in mojltrovinje ? O. Alto v’ tikih, od kterih shivesh in piazzilo dobivajo, Boga zhaké, ktérimu v’ ljudéh Tlûshimo ; ako jih voljno flufhajo, kér fe vfaka pobóshna pokórThina Bogu fkasüje 5 ako korili Tvojih gofpoclârjev poThteno ifhejo, Te vfake ne-svellobe fkcrbno varujejo, in fi na fkrivnim ne povrazhujejo Thkóde, ki To jo savolj gofpodarja terpéti utegnili ; ako Tvoje gofpodarje, delìravno hude, TpoThtiijejo, in Te neperljudnih odgovorov varujejo ; ako od njih vTelej Tpodóbno govore ; šakaj to rasodéva pamet in pobóshnob, in jih perkupüje in zhabitlive dela Bogii in ljudem. VTe to T. pifmo tako n as n ani : „Hlapzi ! bodite pokorni Tvojim teléTnim goTpodârjem s’ ftraham in trepetam v’ pripróbobi Tvojiga Terza, kakor KrifluTu ; in ne Tlushite le k’videsu, kakor de bi bollile ljudem dopafti5 temuzh kakor hlapzi Kri-lluTovi borite is Terza radi boshjo vóljo ; ter Tlushite dobrovoljni kakor Gofpódu, in ne kakor ljudem ; in vedite, de bo vfaktćri od GoTpoda prejel, kar bo koli dobriga boril, bódi fi Tushinj ali prob.“ Efesh. 6, 5-8. „Hlapzi, ktéri koli To pod jarmam , naj Tvoje goTpóde vTe zhabi vredne imajo , de imé GoTpódovo in uk ne bota rotèna,“ (de J'ovrashniki vére ne bodo mogli rèzhi, de fo pò /li, akoravno krijtjani, vender hudobni ljudje). I. Tim. 6, х. „Hlapzi bodite podlóshm gofpodarjem s’ vfim braham, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi zhmernim.“ I. Pet. 2, 18. „Hlapzam (rezi), de naj bodo Tvojim goTpodar-jem podlostmi, v’ vfìh rezhéh dopadlivi, in de naj jim nikar soper ne govore, in ne g olj Taj o, temuzh v’ vfim pravo sveTtôbo Tkasxijejo ; de bodo v’ vlih rezhéh nauk nafhiga Boga in Sveli-zharja zhabitliga borili.“ Tit. 2, 9, 10. V. Kdaj pòTli edin drugimu kerThanTko TpoTh-tovanjc Tkasiijejo ? O. Ako fe med feboj kakor flushâbniki ravno lilii ga Boga, kakor ovzé ravno I i Riga Odrc-fhenika, in kakor délesbi ravno tikih nebéf ljubijo in fpofhtujejo ; ako fe êdin drugiga ne sa-peljujejo, temuzb êdin drugimu lép sglèd dajejo, in fe med feboj opominjajo, kakor kerfhan-fki pôfli sađershati fe ; de torej kerfhanfki véj’i zhaR delajo, in vezimo plazbilo v’ nebelih dofé-shejo. Ako fo êdin do drugiga prijesni in po-Rréshlivi, fe jesizhnoRi, prepira in jése varujejo , in fi êdin drugimu fvoj Rari f kerflianfkim sader-shanjem polajfhajo ; sakaj „flushabnik Gofpódov naj fe ne prepira ; temuzh naj bo do vlih krotak, poduzbliv, poterpeshliv.“ IL Tim. 2, 2 R. §. 40. _ Ocl Ijubésni in fpofhiovanja , Id naj jìh Jo~ fèdje êdin drugimu fkasiijejo. V. Rieri ljudjé fo nani sa ti Rimi, ktéri s’ nami v’ êni hifhi Ramijejo nar blishnéji? O. Sofédje; sakaj oni Ramijejo s’ nami v’ ravno tifli okrajni, v’ ravno tikih ülezah ; in to fe mora rezin tudi od foféfk. - ; У. Ktéri ljudjé utegnejo êdin drugiga po-fébno potrebovati, êdin drugimu pomagati in fhkodvati ? O. Sofédje , kér fo fi nar blishnéji. V. Kdaj fe fofédje in foféfke med feboj fpofh-tfijejo in ljubijo? O. Ako êdin drugimu Roré, kar shclé, de Li fe njim Rorilo; ’ako opuRé, kar sbelé, de bi le njim ne Rorilo ; ako fi êdin drugimu na povozil pridejo , slafti ob zhafu potrébe , ognja, Povodnje, bolésni i. t. d. j ako êdin drugimu fhkodo in nefrézhe odvrazlnijejo, med feboj v> miru shivé, fe tósbeb varujejo ; ako fo pravizh-ni in pofhteni ; ako fe ne safranuijejo, ne skalijo , ne pofhkodvajo. V. Sakaj fe morajo fofédje in foféfke tako med feboj sadershati ? O. Ker je tó volja boshja, ker to zbali vere terja 5 ker tako sadersbanje shivljenje polajfha, in je vir veliko vefelja ; in ker nihzhe ne vé, kdaj in kjé de bo drugih ljudi potreboval ; po véri fo vfi ljudje, foféfke in naródje, Gofpódu eno telo , eno kraljéftvo in en narod poltrdi. Je rasshaljenje boshje ljubésni, ponezhaltênje vére in veliko pohujfhanje, zhe fe Ijudjé, fofédje in foféfke, ktéri fo poklizani, edin drugiga podpirati, med feboj nadléshevajo, fovrashijo, preganjajo, savidijo, pofhkodvajo, obrekujejo, ob zha-fu ftifke sapullé, in tóshijo i. t. d. Sovrafbtvo navda do Iti krat tudi otroke in vnuke, napravi veliko nadlog, in ima marfikrat shâloltne naflédke. Y. Poglavje. Od sadershanja sunej hifhe, §. 41. Sadershanje n’ zêrkvu Gléj 5. 3. §. 42. Sadershanje v’ J'hóli. V. Kaj je fhóla ? ш 0. Shóla jc kraj, v’ ktérim naj fe otrok ozili, kar mora vediti, de fi ko kdaj na fvétu pomagal, in tolikanj préd fvoj kruh flüshil ; de ko na tem fvétu pridno delal, na Onim pa vezimo svelizhan. V-. Kako fe je tréka sa fhólo perpraviti ? O. Ok pravim zliafu fe mora litio perprav-Ijeno iméto, zhéfar je tréka v’ fhólo vséti, in doma fe mora nauzhiti, kar je kilo ukasano. Kdor tega ne tloió, fi napravi fitnoft, na snanje dajè nemarnotl in rasmiflenotl. Pred vfim pa je tréka Koga profiti, de nam um rasfvetli, in ferzo nagnè, dókro fprejéli, ljukiti, in okdershati. V. Kakó fe je tréka sadershati na pótu v’ fhólo ? O. Na potu v’ fhólo fe ne fméjo olròzi bres potréke mudili. V. Kakó mórajo v uzhivnizo fiopiti ? O. Fantje s’ odkrito glavó, vii pa kolikor je mogózhe, s’ otrékljenimi zhévlji, liho, fpodob-no in perlizhno do prizhejózhih. \ . Kakó fe mórajo otrôzi v’ fhóli sadersha-ti, de kodo do kraja, uzhenika, zhafa, opravila in do fouzhénzov fpofhtovanje rasodcvali? O. Otròzi mórajo koj ok prihodu in fzer v’ vfim, uzheniku fpofhtovanje fkasovati; vpr.»filari i naj odgovoré perljiidno ; naj pâsijo na njegove keféde in opominovènja ; naj miflijo na to , kar fe uzhi, ali zhefar fe je tréka uzhiti; naj fe nikar ne igrajo; naj fe varujejo, bukev, klopi, oklazhil ponezhédili ali zlo konzhali ; naj kodo perljûdni in pollréshlivi do fouzhénzov ; naj fe v"arujejo, jim kej fhe takó mèliga vséti, jih dramiti, pozhérniti, safmehovati, nad njih fhlrafin-gftmi fhkodoshêljno vefelje kasati, prepir naprav- ljati, in enîga otroka nati drugiga drashiti ; veliko bolj fe morajo lake rasperlja poravnali ; oni ne line jo mifliti, de vfe bolj vedo, kakor drugi, in de fo vfe njih rezili boljfhi in lépfhi, kakor drugih; oni morajo tudi drugim kej obveljali puniti, in njih dobre laftnofti fposnâti. Tudi ras-shâli in fhkodosheljno ferzé rasodéva, ktéri hres potreba rasnafha, kar fe je v’ fhóli sgodilo, kaj fméfhniga de je kak drugi otrok odgovoril; kako de je bil fhtrafan i. t. d. У. Sakaj fe je treba v’ fhóli takih rasvad varovati ? O. Ker fo Ijobesni in zhalli nafpróti, ki jih moramo uzheniku, fhóli in otrokam fkasovati. V. Ali fe da od sadershanja otroka v' fhóli na njegovo prihodnjo frézho ali nefrézho fklepati? O. Kaj pa de ; sakaj v’ fhóli in v’ teh tlrtish-hah da otrok fvoje ferzé fposnâti ; tedaj fe fpre-vicli, zhe fe ho dal voljno voditi, in is tega fe da povséti, kako de fe bo v’ prihodnjim shivlje-nji vedel, in kako fe mu ho godilo. „Ako v’ mla-dófti ne nabirafh, kako bofh v’ fvoji ftarolli nâ-fhel?“ Sirah 2 5, 5. „Po sadershanji otroka fe fposna', zhe fo njegove tlela zhitte in pollitene.“ Preg. 20, 11. To je v’ nefhtévilnih sgledih raskasana refniza, ki naj jo fkerbno preudarjajo duhovni paftirji, ftarfhi in uzheniki. V. Kakó fe mòra is fhóle iti ? O. S’ hvaléshiiolljo do Boga in do uzlieni-ka ; hres fhuménja in hruma; tiho in pokojno naj gré otròk donni. Y. Könnt mòra otròk sheléti enak pollati? O. Détetu Jesufu, od ktériga fvéto pifmo pravi: „Tn Jesuf je raftel v’ modrólli in ftarofti, in v’ milolli per Bogu in per ljudéh.“ Luk. 2, 62. §. 43. Sadershanje ob igranji in rasvejeljtnji. V. S’ ktérimi rezhrni fe ne fmémo nikoli igrati, fhalili ( fhpajali) in rasvefeljevâti ? O. S’ lift irai, ktére Boga in ljudi rasshâli-jo, naf v’ lirah, safmehovanje ali v’ nevârnoft per-prarijo , ktére shalijo, ktére fo prepovedane ; šakaj nikoli ne déla prâviga vefelja, in ga ne Ime délati, kar je hudo, kar ljudi pofhkóduje , komu Urah ali fkèrb napravi. V. Ali je tréha ob perpufhenib igrah in ras-vefeljenji tudi na zbaf in kraj porâjtati? O. Tudi; sakaj kar je ob drugim zhafu, ob drugim dnévu, ob drugi uri, in na drugim kraji perpufheno in fpodobno, ni vlak dan perpufileno ; poftâvim, ob prašniku, med boshjo flushbo, ob zhafu shalovanja, pogréba i. t. d. ; in tudi ne na viakim kraji, poftavim : bliso zérkve , pred hifho ktériga vikfhiga, ali bliso merlizba, in kjer ljudje shalujejo i. t. d. V. Kteri fmé biti namén igra in rasveleljenja? 0. Nedólslmo vefelje , pozhitik, fkerb sa sdravje. V. Kaj fe is tèga fkléne ? O. De fi fmémo perpufhenib igra in ras-vefeljenja Г pametjo in s’ mèro dovoliti, nikoli pa ne nevarnih ; in de fi fmémo perpufhénib le toliko in nizh dèlj dovoliti, kakor nam opravila, pokliz, fpodobnoll in sdravje perpullijo. V. Kaj zblovek v’ igri vezhidel rasodéva ? O. Svoje ferzé ; ali je namrezh miriti, ali prepirin, pohlévin ali fvojoglâvin, famopridin ali ne, perljiulin ali ne, ufmiljen ali ne. P, V. Kakó fe por îgri in rasvefeljênji dolsh-noki, zhaki, fpofhtovanju in ljubésni soper ravna? O. Zhe fe kdo sdravju in shivljenju nevarnih ali fhkodlivih igra lóti; zlie sravin lépimu, kerfhanfkimu sadershanju soper ravna ; neper-ljudne, Boga in ljudi shalijózhe heféde isrekuje; zhe je fvojoglavin in prepirin ; zhe fe lâshe in goljfa ; zhe famoprid na snanje daje, in mu ni mar, de sgüba hlishnjimu teshko dé; zhe kdo shi-vesh fvojih ljudi, morhiti zlo dnarje pofodnikov v’ pijâzhi in igri saprâvlja, in kratki pa dragi zhaf s’ igrami trati ; fploh fe mora rêzhi, de je igrii pregréfhna, kakor hitro je zhafti kami soper, prepogókna, fvojimu ali hlishnjiga premoshenju fhkodliva, famopâfhna ; kakor hitro je to, ni vezh nedólshna igra; drugi vidijo, ter fe pohujfhajo. „Vefòli fe mladénizh v’ fvoji mladóki, in tvoje ferzć naj ho vefélo v’ tvojih mladih letih . . . tode vedi, de te ho Bog s a vol j vfìga tega fodil.44 Prid. 11, g. Torej naj fi tudi perlćtni ljudje to v’ fòrze vtifnejo. §. 44. Kako de J~e je treba na uležali (gaJi) in na zejli sadershati. V. Ali fe moramo tudi na ülezah in na zeki perljudno in lepo sadershati? 0. Tudi; sakaj ko fmo na ülezah in zéki, fmo takó rekózh v’ ozhitni drushhi ; vfe, kar ondi fiorimi), jih veliko vidi, in nam torej zhaft dela ali sman j finije ; in sedeva mir, varnok, pre-moshenje in vefelje mnogih ljudi. V. Kaj moramo na ülezah koriti in kaj opukili? O. Na ulezah fe moramo takó sadershati t de bodo drugi mifliti mógli, de fmo fkerbno obravnavani ; moramo tedaj v’ sadersbanji do drugih ljudi fpofhtovanje na snanje dajali, in torej vfe opuftiti, kar bi utegnilo nam nezhail delati, sanizhevânje do drugih rasodevati, in pokoj, var-noh, premosbenje in vefelje drugih ljudi motiti. V. Kakó fe mora na uležali hoditi ? O. Kakor ftaroft, lian in opravila terjajo ; ne bilo bi ponatórno in torej ne fpodobno , ko bi fe hotel mlad zhlòvek v’ hoji tako nohti, kakor ktéri Ilari in imenitni, ali ko bi fe ilari zhlo-vek v’ hoji mlddiga delal i. t. d. У. Kakó Ге s’ ozhmi fpodóbnohi in natóri sóper ravnâ? O. Ko bi kdo prefhérno na kvifhko gledal , vfe s’ ozhmi Itikovàl, ali pa neponatórno v’ tla gledal. V. Kakó fe móramo do memogredózhih sd-dershati ? O. Lete móramo fpodóbno posdraviti, in jim navadno, okóljfhinam permerjeno zbali fkdsati ; slafti ako fo nam ôni poprej njih fpofhtovanje do naf na snanje dali ; je dolshnoil fkerbne obravnave do vhh, slafti pa do tihih, ki fo do naf perljiidni fpodobno, sadershati fe, ako je ravno uni nafh podlóshin. V. Kaj ljudje miflijo od tihiga, ktériga vedno na uležali vidijo (ako tega ne terja njegov p okli z) ? O. Miflijo , de je tak zhlovek poilopazh, ki nózhe nobeniga dela v’ róke vséti; ali de je uizhémern, ki fe rad raskasiije; ali dele prasnili Uoviz ifhe, ker nizh imenitnifhiga ne posna. V. Zliéfa fe morajo mladi ljudje na iilezah pofébno varovati? a * HG O. Vtiga, kar hi druge ljudi rasshaliti, po-fhkódvati, rasjesiti, jim nepokoj delati, ali pre-fhérnoft in neobravnavo fkasovali utegnilo ; poflâ-vim : okna pobijali, pokonzhanje na prodaj po-Mvljenih rezhi, luzhanje Г kamni ali s’ drugimi rezhmi, oklâdanje f’ primki, odpeljanje kónj ali druge shivine, tatvina i. t. d. У. Zhefa fe je treba svezhér ali po nôzbi na uležali va rvati ? O. Ponozhvanja, fhuménja, hrupa, nepo-kój notti, prefhérnolti do ljudi in do hifh i. t. d. ; šakaj Г tem fe nepokoj délattârim, bolnim, dela trudnim ljudem, ki tako pozhitka potrebujejo ; kdor kej takiga pozlmè, na snanje daje ne-fpâmet, neobravnavo, in de nima ne ljubésni ne fpofhlovanja do drugih ; tudi tak nepokójnesh fumiga febc ponezhatti, in doltikrat hude nefrézhe napravi. Tako djanje fe gofpodarjem in bolj per-létnim ljudem pofébno flabo poda ; nar bolj ger-dó je pa sa shénfki fpol. V. Ali moramo v’ ti rézhi tudi zhaft kraja, in fvojiga ttanu, in fvetoll dne pred ozhmi imeli? O. Tudi; sakaj od takih foféfk, kjer po nòzhi, slatti ob fvétih dnéh ni pokoja, fe ne more dobro miflJti; in tudi ne od Itami, od ktcriga fo taki ponozbnaki ; ptuji ljudjé fe polnijfhajo , ter jih navdajajo hude mifli od prebivavzov in vifhih take vafi ali takiga métta. V. Ali fe tudi takih ljudi dobi, ktéri fe koj preradi ponudijo ali pofilijo, naf pofpremiti, ko naf frézhajo? Kaj je treba od te navade mifliti? O. Kar to lizhe, nam je treba rasumnim biti ; sakaj dnimu ni vfelej prijetno tovarfha sra-vin fcbe iméti, kér ima morde opravilo, kteriga nozhe driigimu povedati, ali pa kér hózhe fani ili. Nerasumni s’fvojo perljiidnoftjo doftikrat nad-lésheje. §. 45. Kaìiò de fe je irèba v' jìanizah plujih ljudi sa-dèrshati. V. Na kaj je tréba porajtati, prédin fc т’ ptujo ftanizo ftópi? 0. Ne fmémo posai)]’ti, de nifmo doma, ampak y p tujim ftanovâlifhi; bres dopufhènja, bres oglafhénja, ali bres de bi bili fpodóbno potèrkali ne fmémo v’ ptiijo ftanizo ftópiti; slatti, zbe ondi ktéri vifbiga Itami prebiva, ali zbe lifti, ktériga hózhemo obifkati, ni nafh prav dóber snâniz. У. Ali fe fmé v’ ftanizo dopiti, kakor hitro fmo potèrkali? 0. Ne prezej, temuzh po tem kader fmo glaf prebivavza flifhali, ktéri nam perpulli. V, Ali je perljudno prevelikral in filno tèr-kati, ako ne flifbimo glafu prebivavzoviga ? 0. Ni perljudno ; sakaj, ali ni nobéniga v flanizi, ali prebivaviz nózlie nikogar k’febi putti li. У. Na kaj je tréba, kar zhatt tizhe, mérkati? O. Moramo preudariti, zhe ima tittikrat, kader hózhemo v’ ptujo ftanizo ili, prebivaviz zhaf, ali ne; pa tudi, kar lo tizhe, fe je tréba ravnati po ljudéh in okólifhinah, po naménu- fvo-jiga obifkovanja in po opravilih. У. Kaj moramo v’ ptujo ftanizo feboj vseli, in kaj sune j puftiti? O. Spodobi fe, de fe zliédno napravimo, in de klobuk ali kapo feboj vs ameni o in v’ rokah dersbimò , pâlizo pa, plajfh in pia sunej puftimò; zkévlji naj bodo, kolikor je mogózhe , fnashni; pa tudi kar to tizhe, je tréba porajtati, kdo de Imo mi,' od kod pridemo, in koga obifhemo. V. Ali je perljudno, pred ftanizo na ufhé-fa vlézlii, ali fkos kljuzhno luknjizo gledati ? O. Ni perljudno ; sakaj to na snanje daje nefpodobno radovédnoft. „Nefpametin je zhlovek, kteri per vratih pofliifba ; pametni bo Г tem hudo rasshaljen.“ Sirah. 21, 27. V. Kaj je fioriti, kader kdo v’ ptujo ftani-zo ftópi? O. Ne fnié vrât saderléfhniti, temuzh jih mora kolikor je mogózhe tiho sapréti, in fe fpo-dobno tiftimu perblishati, Г ktérim hozhe govorili ; tode ne prebliso ftopiti, kér je to she farno na febi neperljudno, in kér uniga mora, nasaj flopiti, de nafhe fa p e v’ fé ne vlézhe. V. H’ komu fe moramo s? obrasam oberili ti? O. K’ tifiimu, f’ ktérim hózhemo govoriti. V. Kaj je fioriti, ko v’ ftanizo kopirno, v’ kteri nikogar ni ? O. V’ taki ftanizi ne fmémo ofiâti, fhe mènj pa v’ nji okoli hoditi, in rezili, ki fo v’ nji, ogledovati ali ofhlatovati : in to naj fe tudi ne sgodi, zhe je kdo vprizho. V. Kaj je fioriti, ko Г pervoljenjem v’ ftanizo ftópimo, zhe je pa prebivâviz sadershan, in torej ne obèrne koj k’ nam fvojiga oblizhja ? O. Zhe je tó, mirno in od délezh pozha-kajmo, de fe k’ nam obèrne in naf saflifhi. V. Kdaj fe fmémo v’ ptuji ftanizi uféfti ? O. Ako prebivaviz perpufti, in tiftikrat per-ljudnoft térja, de po njegovi dobrovoljnofti ravnamo. V. Kaj je fioriti, ko fe imenitnifhi vsdigne? O. Se moramo tudi mi vsdigniti. V. Kaj je fioriti, ko ktéri imenitnifhi pride ? O. Moramo njemu imenitnifhi méflo pre-puditi, vfelej pa to dorili, kar gofpodar veleva ali dovoli; kér nobene pravize nimamo v’ ptuji hifhi ukasovali. V. Dokle naj fe v’ ptuji danizi mudimo ? O. Dokler naf opravilo perdei'shiije, in de nam imenitnifhi snamnje da, de fe (mémo po-floviti. \r. Kaj je dorili, ko is danize gremo? O. Se moramo fpodóhno perkloniti, (kar hi utegnilo fhe per vratih dobro hiti), in vrata liho sa fabo sapréti. V, Kdaj je treba, ko pridemo in prezh gremo, roke kufhniti? O. V ti rézhi fe je treba po tern ravnati, kdo de fmo mi, in kdo de je uni ; ne fmémo fpodóhniga opuditi, pa tudi ne vèzh doriti, kakor fe fpodóbi. V. Kaj je dojiti, ko s’ gofpodârjem vkiipej v’ danizo dópimo ? O. Ga moramo naprej fpudili ; ako nam ne veleva, de naj mi naprej gremo. V. Kaj je doriti* ko s’ gofpodarjem vkiipej is danize gremo ? O. V’ laki nameri moramo mi naprej iti ; sakaj gofpodar saprè fvoje prebivalifhe. V. Kaj perljiidnod térja, ako vifhiga ali tudi snanza ohifhemo, bres de bi kak opi-avikimeli? O. Se moramo (podobno oblézbi, njemu perlóshni dan in liro v’ to odménili, in mu na snanje dati, de d v’ zhad fhtéjemo, ali de bózbe-nio dolshnod fpolniti, ko ga obifhemo. Nefpo-dóbno bi bilo, ako bi nasnânili, de ravno nizh opravili nimamo, ali de nam je dolg zbaf, kar bi nam zlo manzi samériti utegnili. Kdor fe predolgo mudi, kader ktériga obifhe, bi utegnil nadléshin biti, kér ima morde uni bolj imenitne opravila, in torej ne more fvojiga d ra giga zhafa bres potrebe in namena uterpéti. Zhlovek tudi nikoli ne frné fkasovati, de ljudi le sa kratki zhaf potrebuje ; sakaj to bi famoprid rasodevalo. §. 46. Od sadershanja per plu ji misi. V. Kaj je treba odgovoriti, ko naf kdo, sladi ktéri vikfhi k’ jedi povabi ? O. Bres vsroka mu ne fmémo odrêzhi; sakaj to bi utegnil uni sa slo vséti ; povabljênje moramo hvaléshno /prejeti, in ob pravim zhafu priti. Ako lino pa shé od ktériga drugiga povabljeni, ali zhe fe flabo pozhiitimo, ali zbe kako imenitno opravilo imamo, fe moramo /podobno sahvaliti in povedati , kaj de naf sadershdje ; to-de ne fmémo k’ temu peritaviti, de naj naf drugikrat f’ lem pozbalti ; sakaj uni je go fp o dar fvoje mise, in mi bi utegnili oframotêni biti. V. Ali fe nikoli ne perméri, de v’ povabljênje dovolimo, defiravno fmo shé povabljeni? O. Se utégne permériti, zbe je, podavim, lidi, ktéri naf povabi, vifòkiga dami, in zbe nam lidi, kleri naf je jpopréj povabil, to perpudi in sa slò ne vsame; torej móramo sa tèga perpufhenje profili: lode je vender tréba dobro preudariti, zbe fmémo perpufhènja profiti, de uniga ne shalimo ; le prijatli in dobri snanzi ne bodo tèga sa slò vséli. V. Kdo fmé godi povabiti, in na kogâ je tréba v’ lì rézhi mérkati ? O. Maloktérikrat je fpodóbno, ktériga vif hi- ga It’ jedi povabiti; šakaj ta bi utegnil odrèzhi, in mi bi utegnili oframotèni bili. V. Kako fe moramo oblézhi, kader hózbemo k’ ptuji misi iti ? O. Na tem je leshézhe, kdo de je, kteri naf je povabil, in kdo de lino mi ; vfelej pa moramo njemu, ki naf je povabil, in drugim povabljenim tudi v’ obleki /podobno zliaft fkaso-vati. Oblazbilo, zhévlji, obras, roke morajo fnash-ni biti ; sakaj akoravno bi nam nobédin s’ befé-do nefnashnobi ne ozbital, bi to vender utegnili drugi na fkrivnim sa slo vséti. V. Kaj je boriti, ko fe pred jedjo in po jédi moli ? O. Jesuf Kriftuf je pred jedjo in po jedi lt’ fvojimu nebéfhkimu Ozbétu molil Mark. 14, 2 6., in torej je nafha tolikanj vézhi dol slin oft, njegov sglèd pofnémati. Ne fpofhtuje ne Boga, neljudi , kdor pred jedjo in po jedi ne moli, in zlo v’ djanji to lépo navâdo sanizhüje. V. Kaj je boriti, ko fe je tréba ufébi? O. Ne /mémo fe fprcd rinjati, sakaj to ra-sodeva predersdnob in nizbemernoft. Luk. 11\, 7-11. Nar bolje je, de fe v’ li rézhi po gofpo-darjevi volji ravnamo. Pobi evri ob na vfe pasi, febi in drugim fpofhlovanje fkasuje, in fe torej perkiipi. У. Kako moramo per misi fedéli? O. Per miru, ne pređelezh, ne prebliso mise; roké ne fméjo biti pod miso, in komólzi ne na misi. Y. Sakaj naj gofpodâr in gobovi veféli bodo? O. Kér fì morajo vb v’ zhab fbtéti, in fe vcfeliti, de edin dnigiga vidijo ; nafprótno ras-sbâli, in ni prijetno. Vender fe je treba fkerbno varvati, de veljave fvojc flusbbe in fvojiga banu ne rasshâlimo, kar fe vezLidel s’ govorjenjem sgodi. V. Ali fmé gotti viz od dragine, od velike zéne na miso poftâvljeniL jedi, in od tega govoriti, de fe dan danafhnji teshko is-Laja? 0. Ne fmé ; sakaj gofl6vi Li utegnili mifli-ti, de jim oponófha, ali pa, de jih opominja, ne prevezli jéfli. V. Ali fmé goftiviz goftove filiti, de naj veliko jedó ; ali fpodbudovati, de naj fi pufte doLro difhati ? 0. Ne fmé ; sakaj f tem Li goftóvam na-sna'nil, de doma takó doLriga nimajo. Zlo đo-Lri snanzi Li to utegnili samériti. V. Na klériga fe mora per misi nar Lolj pasiti ? O. Goftóvi na goftivza, in ta na une; fzer je pa tréLa, kolikor je mogózlie, na flelierniga vprizlmiga jiasiti; nefpodóLno je in neperljudno, zLe poftavim, le f ktérim mladim zlilovékam govorimo, na Ila re pa ne porajtamo. V» Kakó fe moramo per ptuji misi, kar tizlie govorjenje , sadersLati ? O. Kdor nizL ne govori, ali premalo, slatti s’ fvojim fofédam, na snanje dajè, deje nevfLé-zLin, ali de nizh ne vé; kdor pa prevezli govori, nadléslieje, in fe nizliémerniga in predèrsni-ga kaske. Nikoli pa fe ne fmémo neperljudnih in nefpodóLniL Lefedi poflusliiti; vii vprizhni fe Г lem rassLalijo, in kdor to ttori, ponezliatti fam feLe. V. Kakó fe neperljddnott kasLe, kar sadé-ne okróslmike (talarje) ? O. Kdor okróslmike prav ozLitno fhe Lolj fnâshi, gottivza in njegove ljudi ncfnâslinotti dolslii. V. Kakó fe mòra jéd na okróshnik djati? O. To fe mora s’ v’ to odménjeno shlizo ali s’ v’ to odménjenimi vilizami, pa ne s’ shlizo ali s’ vilizami dorili, ki fmo jih she v’ udih imeli 5 sakaj to hi hiio odudno ; tudi ne fmémo perta ofkruniti, ali fkléde fukati, de kej holjfhiga dobimo. Odménjeno shlizo in fklédo moramo na-saj dali, hres de hi shlizo zhéditi hotli. V. Kalio naj shlizo, viîize, nosh zhédimo? O. Ne fmémo jih oblisovali, in ne s’ okrósh* nikam, f’ pertam, ali s’ pertizham (fervielarn) zhéditi 5 ampak Г kruham, kolikor je mózhi. Pert in pertizh morata zhédna odali. Pèrdi fe ne fméjo s’ noshem trebiti, in tudi ne f’ pertam, ampak Г pertizhem. V. Kakó fe je treba, kar sadéne jedi in pijâzho, sadershati? O. Ne fmémo biti poshréfhni, in ne sbérzh-ni ; zhlòvek mora hiti smérin v jhli in pijazhi, de fi shelódiza ne ohteshi, in duha ne omami ; ako fe kaka prijétna jéd na miso pernefe, fe ne fmé vefelje na snanje dajali. „Ne preohjéj fe per godarii . . . ushi srnérno, kar fe pred-te podavi.“ Sirah. 3i, 17. 19. V. Nektéri fvojim fofédam védno vina natakajo ; kaj je od té navade mifliti ? O. To fe fmé malokdej doriti j sakaj malo-kdej je to unimu prijetno; ne vémo, zhe, kaj, in koliko de uni piti hózhe. V. Ali fmémo puditi, de nam drugi godovi per misi dréshejo , podavim, fklédo dershé ? C). Moramo bolj fkerbéti, drugim podrćzhi, kakor fi od drugih podrézhi puditi; zhe fe pa tèga ne moremo uhraniti, sahvalimo dniga. V. Kaj je doriti, ako v’ jédi kej odddniga, muho, laf, najdemo? O. Bres de bi kej rekli ali komü pokasali, denimo na fkrivnim prezh odiidno rézh, ali jo pokrijmo, ali zhc fe nam dudi, oddajmo okrósh-nik ob perpravnim zhafu, bres de bi rekli sakaj. V. Ako nam godiviz kej da, fmémo li lido ktérimu drügimu dati ? 0. Ne fmémo ; temuzh móramo dobrovólj-nod godivza hvaléshno fposnati, in obdersbati, kar nam je dal. V. Ko fe jéd godém po verdi deli, je li tréba puditi ktérimu drugimu pred vseli ? .0. Ni tréba; sakaj, kér fe jéd po verdi fedé-zbim deli, fe nobènimu ne bo mògia predersnod ozhitati, ako takrat vsame, kader verda na-nj pride. V. Zhéfa fe je fhe tréba per misi vèr va li? O. Nefpodóbno je per misi hèrkati, na tla pljuvati; fvojo flino v’ ruti ogledovati; na poi pre-shvezbêne jedi na okróshnik djati; sobé vprizho drugih trebiti ; kakor pèf kodi glodati ; kar kdo nozhe ali ne more jédi, na tlà vrézhi ali v’ fklédo nasaj djati ; zél kof ogrisovati ; kruh kasili, ali is njega kugelze delati in jih na druge métati ; fòl Г perdam jemâti; jéd na nôshi v’ uda nohti; ko je tréba fklédo prijéti, f’ perdmi jedi dotakniti fe, ali zhe je fkléda fiaba, je sa rob prijéti; kér je nevârnod, de bi s’ jedjo vréd na tla ne padla. Ako fino po nefrézhi, kar kóli h bodi pokasili, ali fe pregréfhili, móramo savolj takofhne ncpre-vidnodi, sa odpufhanje profiti, in fzer kakor nafh in uniga dan térjata. V. Kako fe je tréba ravnati, kar sadéne sdravizo ? O. Kar to tizhe, fe je tréba ravnati po fhêgi in navadi; in ako fe mora sgoditi, naj tidi perzh-nè, ktérimu gré. V. Kdaj fe is sa mise vftane ? O. Is sa mise fe ne fmé vkati, leader fe leomii fpoljubi, temuzh po lem, kader fo fe go-fpodâr in s’ njim vred drugi vsdignili ; ne fmémo prepozhafu jeki in drugih sadershevali. V’ gokivnizi fe pa v’ ti rézhi ni treba po drugih ravnati ; sakaj tam vfak sa fvoje dnarje jé in pijè. V. Kaj fe mora po jedi koriti ? O. Gofpodarja moramo fpodobno sahvaliti in drushbe ne koj, in ne preposno sapukiti. Dobro je, v’ ti rézhi po drugih ravnati fe. Kdor koj prezh gré, ako nima opravila, na snanje daje, de je prifhel le dobro jéki ; kdor fe pa predolgo mudi, ulégne nadléshin bili. §. 47. Od sadershanja n’ gofii'vnizi. V. Ali fe moramo tudi v’ gokivnizi perljuđ-no in fpodobno sadershati? O. Tudi ; sakaj kerfhanfka perljudnok isvi-ra is ljubésni; nikjér pa ne fmémo kerfhanfki ljubésni soper ravnati. Nektéri miflijo, de jim je v’ gokivnizi vezh perpufheno, kakor drugod, kér fo tam sa fvóje dnarje in savolj rasvefeljênja; pa fe motijo. V. Sakaj moriamo v’ gokivnizi pofébno na-fe mérkati, de fe lepó sadershimò? O. Kér vino in vefelje zhlovéka dokikrat v’ n e fp âme tn o govorjenje in djanje sapéljeta; v’gokivnizi fmo med nesnânimi ljudmi, kterih nektéri fo predersni, nektéri pa nepoterpeshlivi. V. Kaj je tréba v’ gokivnizi opukiti? O. Vfe govorjenje, pétje in djanje, ki fo soper ktéro sapóved boshjo in soper zhak boshjo ; bar druge rasshâli ali jesi; vfe, kar druge v’hu- do napeljuje, in slatti, l;ar otroke in mlade ljudi pohujfha ; vfe, kar druge v’ jćso đrashi, šakaj jésa imâ vfelcj hude, dottikrat prav hude nafléd-ke ; vfe, kar nam nezhatt in fhkodo delà. Kdor predolgo v’ goflivnizi poféda, in mémo tega silèno, otroke in pólle v’ némar piifha, sa-nje ne fkerbi, jih ne fpodbuduje k’ dóhrimu, ampak jih velikrat pohujfha in shdli ; kdor dolgé dela, fe vpijani , pohujfhlive befćde govori , v’ hifhi ali na lilizah vpije in rashija. Kdor tako ravna, ne zhatti Boga in ne fpofhliije ne farniga fehe, ne zhédnolti, ne drugih ljudi ; slatti pa zhe fo holj perlétni ljudje raji v’ goftivnizi, kakor doma. Veliko jih je shé v' vinu fmert nafhlo, in fo djanja dopernêfli, ki fo jih zhaf fvojiga shivljenja ob-shalovâli, in jih nifo mogli nikoli vezh popravili. V. Kaj pravi od tega f. pifmo ? O. Jesuf opominja vfe ljudi : „Varujte fe , de vafhe ferza ne hodo preobloshene v’ poshréfh-nolti in pijanotti, in zhafnih fkerbéh, in de tifti dan nanâglima nad vaf ne pride.“ Luk. 2 1,34* „Is vina pride nezhiAoft, in is pijanofti rasboj; kdorkoli nad tem vefelje ima, ni moder.“ Preg. 20, l. „Ne gléj vina, ko je ruméno, ko fe njegova farba v’ kosarzu lefketâ; ono gladko notri têzhe, ali na poflédrtje ho kakor kazha grislo, in kakor basilifk tlrup islilo. Tvoje ozhi hodo na ptuje gledale, in tvoje ferzé ho'hudobne rezhi govorilo. Tedaj bofh, kakor ktéri v frédi morja fpi, in kakor kermiliz, kader terdo safpi in kermilo sgubi.“ Preg. 2З, 3i-34* „Pametni zhlovek je s’ malo vinam dovóljin ; in leto te ne bo v’ fpanji teshilo, ter ne bofh bolezhin zhu-til.“ Sirah. 3i, 22. V. Ktćre dolshnódi ima goftinzhar {hiri'), kar sadóne fpodóbno obravnavo ? O. Goftinzhar mora Bogii, fvoji dufbi in gofpofki odgovor od liftiga dati, bar fe v’ njegovi hifhi godi 5 on ne fmé nevarnim in nepo-rédnim ljudem potuhe dajati; on mora fvojo hi-fho vfiga ozi lidi ti, kar Boga rasshali, kar je so-per fpodóbnoft in zhednod, kar druge pohiijfha, kar ljudi vpijam, v’ fhkodo in nozhad perpravi; kar rasperlje dela ; kar je soper desheline podave. Kdor drugazhi ravna, le veliko ptujih grehov vdeléshi ; on sgubi zhad in shégin boshji ; on hozhe perdobiti, in sgubi veliko, morde vfe ; ker, kaj pomaga zhloveku, ko bi zél fvét per-dóbil, sravin pa zhad in dufho sgubil. V. Kaj je rèzhi od pogódniga obifkovanja godivniz, in od nesméfne ljubésni do vina? O. Ljudje, ktéri godivnize in vino ljubijo, ponezhadé fvojo pamet, fvoje ferzé in fvojdan; taki ljudje sanizhlivi podânejo, ker fo, kakor fleparji povfód, kjer fe kosarza vina nâdjajo, in v’ vfe dovolijo, de le vina dobe. V. Kaj govori f. pifmo od nesmérniga obifkovanja godivniz ? O. „Boljfbi je iti v’ hifho shalovanja, kakor v’ godivnizo ; sakaj v’ uni bomo opomnjeni konza vfih ljudi; in shivi mifli na to, kar bo prifhlo.“ Pridg. 7, 3. VI. Poglavje. Od sadershanja v’ mnogoterih okóli-fhinah, in do mnogoterih ljudi. §. 48. Ktero Jpofhtovanje de Jmo domdzhimu kraju in domazhi desheli dolshni. V. Sakaj fe je Jesuf jokal, ko je Jerusalem pogledal, in sakaj je k’ fmèrli gredé shené opominjal, nad feboj in na'd Trojimi olrózi jokati? Luk. ig, 23, 28. O. Jesuf je imel ravnozhutje savolj nefré-zhe Tvoje domazhe deshele; sakaj to nefrézho je pred védil in pred povedal. V. Kaj je Jesuf fiorii, de bi od Tvoje do-mazbo deshele nefrezbo odvèrnil ? O. On je Tvoje deshelâne opominjal, de naj fe poboljfhajo, k’ Bogu vèrnejo, pod varftvo njegove ljubésni podajo, kakor fe pifheta pod perii te koklje fpravijo. Mat, 2З, 07. Luk. i3, 1-9. V. Ktéro dolshnoft naf je v’ tem Jesuf s’ fvojim sglédam uzhil ? O. Dolshnoft, de naj k’ vefelju, zbafti in k’ frézhi fvojiga domazhiga kraja in domazhe deshele shivimò , de fe po tem takim té frézhe in té zhafii vdeléshimo. V. Ktére dolshnófii do domazhiga kraja in do domazhe deshele nam naf he Ialino ferzé naklada? O. Nafhimu ferzu je po naturi vtifnjeno, de fvojiga domazhiga kraja in fvoje domazhe deshele frézho in zhaft obzhûti ; de Ге vefeli, ako fe de-shelani dobro pozhûtijo, abo ha domazhi kraj in domazha desbela v’ zhahi; de mu teshko dé, alco jim hudo gré, zbe fo sanizbevani ali safra-movani. Torej ni nobenimu prijetno, ako fe njegov domâzlii kraj ali domazha desliela sanizhóje. V. Od kod pride to ravnozhiitje ? O. V’ domazhim kraji in v’ domazhi deshêli fmo fvoje pèrve in nar vézhi dobrotnike, har-fhe, brate , feftré, foródnike, prijatle nafhli in morde tudi sapuftiti mógli ; tam fmo na fvet prifhli ; tam fmo bili is mlâdiga isrejêni ; tam fmo fvoje mlade léta, pèrve in nar bolj vcféle dni fvojiga shivljenja shivéli; tam pozbivajo kolti tikih, Isterilì fpomin nam je drag, zhahitliv in pérfèrzhin; tudi kraj, kteri naf fvojih nedolshnih igra opomni, nam je drag ; sakaj mozh nafhe dufhe, de fe preteklih rezbi fpòmniti samóremó, je sa nef]iride n o ferzé lludeniz miliga, neisrekliviga vefclja. Kdor dobrot posabi, ktere je vshival ; kdor fe prijatlov, ki jih je veliko lét imel, vezli ne fpom-ni, njèga ferzé ni dobro. V. Kaj fe is tega fkashé ? O. De ima zhlovek dolslinoft fvoj domazhi kraj in fvoj o domazho deshelo fpofhtovati; sakaj kdor té semlje, te deshele, teh ljudi ne ljubi in ne zhahi: kteri desheli, in ktérîm ljudem bo li njegovo ferzé nagnjeno ? V, Kaj je tréba koriti, de kdo fvoj domazhi kraj in fvojo domazho deshelo fpofhtuje ? O. Kdor hozhe fvoj domazhi kraj in fvojo domazho deshelo fpofhtovati, fe mora 1) tako Sadèrshati, de ima fam zliah; sakaj kólikrat je flovezh mosh fvoj domazhi kraj v’ kolétja flové-zliiga kóril, kér po njèga domazhi desheli, do- mazhim kraji, ftarfhih poprafhbjejo. Hudo bi n zlil o vek pa utegne v’ ravno tolikim zhafu dmna-zlii kraj in domazho deshelo ponezhaftiti in narediti, de flabo flovi ; njega fe framiijejo v’ domazhi desbêli. On mora 2) s’ fvojim sader-shanjem k’ véri in kerfhanfkimu sadershanju, k’ framoshlivofti in redu tudi per drugih perpomô-zbi ; šakaj sapelivi üki in malopridno sadershanje fpazliijo vfe po domazliim kraji in po domâzhi desbeli, napolnijo ferza in hifhe s’ nadlogami, odtegnejo vfe pravo vefelje, in perpravijo v’ fra-moto, nefrézho in v’druge fhtraiinge, kijih Bog pófhlje; in Gofpód bi mogel rêzhi: „Israel! tvoje pogubljenje pride od tebe; le od mene ti pride pomózh.“ Os. i3, g. On mora 5) dolslmofli fvojiga Itami na tanko fpolniti; sakaj zbe vfak toliko dobriga flori, kolikor po fvojim ftanu samóre, in kolikor je po fvojim poblizu dolshan, bo gotovo vfe florjeno, in sa vfe fkerbljeno ; fré-zba in vefelje bota takó vefóljna, kolikor je mo-gózbe na fvétu, kjer, kakor Jesuf pravi, noben dan ni bres terpljenja. On mora 4) davke i. t. d. natanko opravljati ; sakaj to terja praviza, in te-sbava fe menj zbuti, zhe jo vfi pomagajo nokti. On fe mora 5) le k’ pofhtenim, mirnim in pametnim moshém perdrushiti, in ne s’ nepokój-nimi, nedovóljnimi pezbati fe; sakaj ti ne ifliejo frézhe fvojih deshelânov, ampak fvoj prid ; kdor fvojo domazho deshelo ljubi in zbafli, mora s’ fvojo voljno pokórfhino k’ redu in k’fpolnovânju sapóved perpomôzhi, in fe vfe rasujsdanofli, ne-pokójnofli, hudobije in puntanja varvati ; pofhté-ni mosh je dovóljin ; in kdor do gofpófke in do domazlie deshele tako ravna, je prav flushâb-nik. Ptuji, ki v’takofhno deshelo pridejo, imajo vefelje nad pametnimi in dovoljnim! prebivâvzi. Kakó prijetno je slavljenje s’ dovoljnim! in med dovóljnimi prebivâvzi ? Shivljenje med nepokój-nimi in ncdovóijnimi je podoba pekla. V. Kaj fi je miflili od tikih, kteri doma* zbiga kraja in domazbe desbele ne fpofhtujejo, ali zlo isdajo ? O. Taki ljudje ponezhaké fami febe ; sakaj njih imé je sazhèrnjeno ; oni ponezhaké fvoje karfhe in foródnike ; oni fo nehvaléshni ; isdajav-zi. ki fe nad kervjó in folsâmi veliko ljudi sa-dolshé 5 oni nimajo ljubésni, tedaj ne vére, in ne prave pameti. §. 49. Od sadershan/a do vikfhih. V. Sakaj morajo bili na fvétu vikfhi in nishji ljudjé ? O. Kér fo vikfhi in nishji opravila in flushbe. V. Koga moramo v’ vikfhih zhakili ? O. Koga, ki fo od njèga mnogotéri kanovi in flushbe vpeljani. V. Komu fe nezhak kori, ako fe vikfhim fpodôbna zhak ne fkasüje ? O. Bogti fâmimu, kér fe njegóvimu povelju soper ravna. „Zhak, komur gré zhak,“ pravi f. Pavl v’ liku do Rimlj. i3, 7. У. Kako fmo dolshni od vikfhih govorili? O. S’ tikim fpofhtovanjem, ktéro fe njih kanu in flushbi fpodóbi 5 zlo takrat, ako vikfhi napake nad fabo imajo ; sakaj dolshnoki, flush-ba, kan in boshja narédba fo vfelej zhakitlivi ; in ako bi nam napake ljudi pravizo dajale, njim fpodóbno zhak odtegovati, kdo bi neki fhe zhak imel, ker noben zhlovek ni bres napak ? V. Od kod pride, de nektéri ljudje vikfhi Hanove sanizhujnjo in saframiijejo ? O. Is pomankanja vére ; šakaj kjér ni vére , fe tudi ne (posna prava vrédnofl ljudi in Ha-nov. „Ne govòri hudó zhes kralja (t/o) v fvojih miflih ne, in ne roti bogatina (t/o) v snotranji Ilanizi ne ; sakaj ptize neba bodo tvoje befédc nelle, in kar penile ima, bo tvoj govor oklizalo.“ Pridg. 10, 20. Apoll el Pavl je sa saméro pròbi vélikiga duhovna, ako ga bi bil ponezhaltil, ker ga ni pósnal. Djanje apofl. 2З, 5. У. Kako fmo dolshni s’ vikfhimi govoriti? O. Perljuđno, perlizhno in (podobno, kakor njih in nafh Han térja. Predersno je in ne* (podobno, ako s’ vik(himi govorimo in ravnamo, kakor de bi bili nadii nar boljdii snanzi in nam enaki. V. Ako naf kđo vikfhiga Harni, prijatel imenuje, ali (e prijatla v’ pi(mu pođpidie ; (mémo li tudi mi njega tako imenovati, in tako po do-mâzhe s’ njim ravnati? O. Ne (mémo ; to je miloH, ponishnoH in perljudnoH vikdiiga, ktere moramo hvaléshno (posnati; nikoli (e pa ne (mémo predèrsniti, sa-volj tèga vikfhim mènj podlóshnofli in mènj (podi-tovanja (kasovati. V. Ktéro imenilo (/(Ve/) (mo dolshni vik-(him dati? O. TiHo, ktéro jim gré ; in ako ima vik-fhi vezh imenil, (e mu mora nar vidii imenilo dati ; kdor ga ne vé, naj vpradia ljudi, ktérim je to snano; nikoli pa ne (mémo famiga vikdiiga vpradiati. У. Ali je perljddno, vikdiim le odgovorili: To je C jcì) ali: ni; ali jih s’ navadnim iménam ogovorili, ali jih vikati? O. Ni perljudno ; lép/hi je, femtertje /podobno imenilo perdjati in jih s’ /podobnim imeni-lam ogovoriti. V. Ali je /podobno, ni ali naka rezhi, kader ne moremo poterditi, kar je vik/hi rékel? O. Ni /podobno ; temuzh /podobno pervo-ljénja pro/imo, de /mémo /voje menitve povedati ; neperljudno je pa, ako odgovorimo, de ni ré/, de tèga ne moremo verjeti, de ga hózhe-mo poduzhiti i. t, d. V. Kako /e je tréba sadèrshati, ako nam vik-Zhikej prijétniga pové in na/ /voje milofti sago tovi? O. Nad tem moramo /podobno ve/elje na snanje dati, in obljubili, de /c hozhemo milofti-ve dobrovoljnofti zhe dalje bolj vrédne koriti ; ne /mémo pa tudi vik/higa /voje dobrovoljnofti do njega sagotoviti; šakaj /’ tem bi le zbes-inj povsdigovali, V. Komu /e mora /ploh prepuftili, de pogovor perzhnè in konzhâ ? O. Potem, kader /mo odgovorili, kar /mo hotli povédati, moramo vik/himu prepuftiti, de góvor perzhnè in konzhâ ; mi h moramo v’ zhaft Ihteti, de /mémo s’ vik/him govoriti, dokler nam perpufti. V. Ko /ebe in druge /kupej v’ mi/el vsa-memo, ktériga imé poprej imenujmo ? O. Imé drugiga, slatti zhe je vik/higa Hami , ali zhe /mo mu po/ebno /po/hlovanje dolshni. Ne /mémo, poftâvim, rêzhi : jeft in moj ozhe ; ampak : moj òzhe in jeft. V. Ali /mémo vik/himu hej narozhiti, po njem koga posdraviti i. t. d. ? O. Ne fmémo, ali vfaj malokđej in pohlevno. V. Ali je perljiulno vikfhimu tobaka ponuditi ? O. Ni; Г’ tem bi fe s’ vikfhim prevezh po-prijasniti hotli ; vikfhi bi naf utegnil sahvaliti ; in tudi ni vfelej prijetno, ptujiga tobaka vséti. V. Ako nam vikfhi veleva, pokriti fe, ali ufébi fe, fmémo li tudi njemu velevati, ravno to boriti? O. Ne fmémo ; šakaj Г tem bi utegnili kasati, de miflimo, de je vikfhi. savolj naf raskrit, ali de savolj naf boji. V, Kaj je boriti, zb c vikfhi vprafha, kako fe mi in nafhi snanzi pozhutimo ? O. Se mu moramo lepo sahvaliti, de fo potem vprafhati ponisha; tode ni vfelej fpodób-no vprafhati, zhe fe tudi vikfhi in njegovi ljudje dobro pozhiitijo ; in kader fe po tem vprafhati fmé, naj fe sgodi s’ vfo fpodóbnobjo. Kdor vikfhimu fvojo ljubésin in dobrovoljnob pohlevno na snanje da, ga f’ tem ne ho shâlil. V. Kaj je boriti, ako naf vikfhi prijasno posdravi? O. Se mu moramo fpodóbno sahvaliti, in fe fpodóbno dershati; mi fi ne fmémo vfiga per-pubiti, kar fe vikfhimu podati utégne, pobavim, s’ glavo ali s’ roko pomigniti. V. Kako fe je tréba sadershali, kader naf ktéri vikfhi frézha? O. Mu moramo v’ obrasu in v’ vfi obna-fhi libo fpofhtovanje fkâsati, ktero njegov in nafh ban terjata. V. Ktéro bran naj prepubimo vikfhimu, kader s’ njim gremo, ali fe s’ njim péljemo ? O. Défno. V. Ko dva f’ kterim vikfhim vkupej gréAa, ktéro mćfto na) mu prepuAità? O. Srednje méAo , ali vfaj kjer je lépfhi pot. V. Kako fe je tréba sadèrshati, zhe naf ktéri vikfhi donni pofprémi? O. To fl moramo v’ pofébno miloA fhtéti, pa vender pred hifho okati, de vikfhi fam prezh gre. Spodobno je tudi, de vikfhiga na njegov dom fprémimo; ni napzlmo, zhe to Aorimo, kar vikfhi hozhe ali perpuAi. V. Kaj je Aorili, zhe naf vikfhi obifhe ? O. Mu moramo, zhe je mogózhe, fpodób-no naproti iti, ga v’ bolji Aaiiizo peljati, mu fvo-je vefelje na snanje dati, de naf je obifkàl, in ga, ko prezh gré, pofprémiti; dokle pa, fe mora po okolifhinah in po volji vikfhiga pofnéti. V. Ali fmémo vikfhiga sapullili, de druge is Aanize fprémimo? O. Ne fmémo ; temuzh fpodobnoA terja, de fmo na vikfhiga pofébno pasni. V. Kako fe je fploh sadershati, kader naf kdo obifhe? O. Mu moramo odkritoferzhno vefelje fkâ-sati, de ga vidimo; fe prijasno s’ njim pomènk-vati, neperlizhne opravila opuAiti, gane famiga Aati ali fedéti puAili; tudi ne vprizho njega kako opravilo perzhéti, ali kej drugiga délati, de bi goA mifliti utégnil, de naf nadlésheje, роЛа-vim, kej brali i. t. d. In zhe je tudi kej poféb-niga opraviti, moramo goAd sa saméro profiti, in koga poklizati, de je per njem. V. Kako je treba f tihimi ravnati, ktéri fo savolj hogaAva in imenitnoAi fvojiga Aanu prc-vsetni ? O. Takim ljudém fe ne fmémo ne perlis- novati, ne prevsćtno do njih sađershati fe ; nix jim moramo, kakor njih in nafh kan terjata, ravno tako perljudnok fkasovati, kakor de hi njih prevsétnoki nesamćrkali, de jih ne rasshâlimo , m tudi v’ prevsétnoki ne potèrdimo. V. Kako naj fe bogati in imenitni ljudje vedejo , de bodo na fvetu zijali imeli ? O, Bogati in imenitni ljudjé, ktéi'i hózhe* jo na fvétu zhak iméti, naj tudi radi drugim zbali fkasujejo, in ljubésin drugih ljudi zhiflajo ; oni fe morajo do vfakiga ponishno, poterpesh-livo, krotko, pohlevno in prijasno sadershati, po-fhteni in dobrotlivi biti, fe malopridniga djanja, ktéro vfelej nezhall nafléduje varvati ; oni fe ne fméjo s’ dnarji in imenitnim Hanam bahati, in fvojiga zhafa ne f’ pohajkvanjem tratiti ; sakaj pokopazh je v’ vfakim kanu sanizhevan, „Ne sa-nizhuj ubógiga, ki je pofhtèn ; in ne povifhiij bogaliga, ki je hudòbin.££ Sii-ah, 10, 26. „Kdo bo opravizhil njega, ktéri soper famiga febe gre-fhi ; in kdo bo tiftiga zhakil, kteri famiga febe ponezhafti.“ Sirah. 10, З2. „Vfak, ktéi'i fe povi-fhiije, bo ponishan“ ; sakaj ljubésin in zhak , ne de bi fe dali drugi pofiliti, nam jih fkasovati ; leni uzli ljudje odrekó i’ premiflikam zhak tikimu, kteri jo téx’ja in je ni vrédin ; in „kdor fe povi-shuje<£, kdor je pomsliin in pohlévin, pofhtêno ravna, in ne hrepeni po hvali fvetâ, „bo poni-fhan££, sakaj ljudjé fe bodo vefelili, njemu fpofh-tovanje fkasovati. Luk. 14, 11. To uzhi vfakda-nja fkufhnja. §. 50. Ktèro fpofhtovânje de je hrìjìjàn deshélinimu gofpódu in gofpòfki dolshdn, in klérq Jpofhto-vanje de naj ii fvojim podióshnim fkasujejo. V. Koga mora kriftjan v fvojim vikfhim deshélinim gofpódu zhalliti ? O. Boga, kteriga naméftnik je desliélini go-fpód ; „oblaft zhes deshelo je v’ boshjih rokah, in on oh fvojim zhafu pridniga vladnika zhés-njo pollavi.“ Sirah, io, 4* Preg. 19, 12. „Nioblafti, ktéra hi ne Itila od Boga.“ Rimlj. i3, 1. V. Ktero snotranje in sùnanje fpofhtovânje Imo dolshni deshélinimu gofpódu? O. Smo dolshni, deshéliniga gofpóda sa bosh-jiga flushahnika in naméftnika iméti, in kakor tèga v’ fvojim fèrzu fpofhtovati ; njegove sapó-vedi is hogahojézhnolli in ne le k’ videsu ali sa-volj fhtrafinge fpolnovati, Boga proliti, de naj ga ohrani, rasfvelli in vódi ; od njèga in njegovih narédeb móramo vfclej s fpofhtovanjem in podlóshnofljo govoriti. „Torej profim, de fe nar poprej prôfhnje, molitve , p erp o r o zl 1 e vanj a , salivate sa vfe ljudi opravljajo ; sa kralje in sa vfe vikfhi, de hi mirno in pokojno slavljenje v’ vii pobóshnofli in zhiftofti shivéli. Šakaj to je prav in prijetno pred Bogam, nafhim Svelizlmrjem.“ I. Tim. 2, 1-3. 3 . Kaj je soper fpofhtovânje, ktéro fmo defhélinimu gofpódu dolshni? O. Je soper fpofhtovânje, ktéro fmo deshélinimu gofpódu dolshni, ako ga kđo ne ima sa hoshjiga naméftnika, ampak sa sgol flushâb-nika ljudi; ako kdo njegove ukasila prelomljuje, ali jih le savolj fhtrafinge fpolnuje ; ako od njega sanizlilivo govori, in fe soper njega fpiinta. V. Kakó véra ta nauk nasnâni ? O. „Vfak zhlovek bodi vikfhi oblaki pod-lóshin ; sakaj ni je oblaki, ktera bi ne bila od Boga; ktera pa je, je od Boga pokâvljena. Kdor fe tedaj oblaki soperkavi, fe boshji pokâvi so-perkavi. Ktéri fe pa soperkavijo, ti fami febi pogubljenje nakopavajo. Sakaj oblakniki nifo k’ kraku dobriga, ampak hudiga déla. Hózhefh pa, de bi fe oblaki ne bal? S lóri dobro, in bofh hvalo od nje imel. Sakaj oblaknik je naméki Boga tebi k’ dóbrimu. Ako pa hudo korifh, boj fe ; sakaj on mêzha ne nófi sakonj ; sakaj boshji hla-pez je ; mafhevâviz k’ fhtrafingi tikimu, ktéri hudo déla. Torej morale podlóshni biti, ne farno savolj fhtrafinge, ampak tudi savolj veki. Sató-rej tudi dazi j o dajajte, sakaj oni fo naméki Boga, de ravno to flushbo opravljajo. Dajte tedaj vfd-ldmu, kar mu gré ; dazi jo, komur dazija ; ‘zol, komur zol; krah, komur krah; zhak, komur zhakd4 Piimlj. i3, 1-7. „Sodnikov ne opravljaj, in vik-fhiga fvojiga ljudkva ne kólni. II. Mojs. 22, 28. V. Po kom vlada deshélini gofpód fvoje podlóshne, kér ne utégne povfod fam biti, kér ne utégne vfign fam koriti ? O. Po gofpofki, ktéri fmo ravno sató fpofh-lovanje in pokórfhino dolshni, in ktéri móramo fpodóbno, ponishno in perljudno odgovor dati, kér je fodriik od Boga pokavljen na semlji. V. Ali fo deshélini gofpódje in gofpófke tudi dolshni, podlóshne fpofhtovati ? O. Tudi; sakaj podlóshni fo otròzi boshji, ki jih je Bog fkèrbi deshélinih gofpódov in go-fpófk isrózhil ; oni fo njih blishnji, fodélcshi vézh- niga shivljenjn, in Lodo e’imenitniki fveta pred boshjo fodbo Hali, ktéri ne gleda imenitnobi ljudi. „Ne anajte fe, ('fodniki) nobeniga , sakaj (vafha J'o dì) a') je boshja fodba.“ У. Mosj. 1, 17. „Ville flushâbniki njegóviga kralj eli va.“ Modi-. 6, 3. Bog pa ne sanizhuje in ne satira nobeniga zhlovéka ; in Jesuf je sapovédal, de naj v’nar manjim krift-janu njega, odrefhenika in pabirja vlili, ljubimo in zliabimo. V. Ali fmo od té dolshnólli do gofpófke druge vére, odvésani ? 0. Kratko nikar ; sakaj deshélini gofpódje pèrvih kriftjânov fo bili nevérniki, in lo jim vender pokórfhino fkasovali ; ako fo pa malikovav-fki gofpódje kej soper Boga, véro in véli uka-sali, fo kribjani rajfhi kri in shivljenje sa Boga in véro dali 5 nikoli fe pa fzer nifo gofpófki v’ bran bavili. §. 51. Ktéro fpojlitovanje de je krijtjdn zerkve’nirn vikjhim dolshdn , in klero Jpofhlovanje de morajo duhovni fvojimu Jtana in J'vojim ovzam Jkasovati. V. Komu je Kribuf vladanje zérkve isrózhil? 0. Apóbelnam in njih pravim naflédnikam. V. Kteri apobelnov je bil pervi in nar ime-nitnifhi ? O. Péter; sakaj njemu je Gofpód rékel: ,,Tx fi Péter ( fkala), in na to fkalo bom sidal fvojo zérkev, in peklénfke vrata je ne bodo smagale.” Alat. 16, 18. Temu apobelnu je Gofpód naró-zbil: „Pali moje jagnjeta . . .; péli moje jagnjeta . . .; pali moje ovzé.“ Jan. 21, i5. 16. 17. V". Kjé je Peter umeri, in kdo je nafléd-nik v’ njegovi flushbi ? O. Peter je kakor fhkof Ilimfke zerkve v’ Rimu umeri, in od sazhétka in dofìhmal fo Rim-fke fhkófe kakor Petrove naflédnike zhaftili. V, Kteri fo naflédniki apóftclnov? Ö. Shkofi isvirne, toje, katolfhke zérkve? V. Po kom fo apoftelni po fvétu rastréfene kerfhanfke drushbe vladali in palli? 0. Po njim podlóshnih duhovnih. V. Kako fe imeniije ftan tiftih mósh, po ktérih Jesuf fvoje ovzé vlada? * O. Dubóvfki ftan. V. Ali je Jesufova vólja, de fe duhovni in njih ftan fpofhtiije ? O. To je ; šakaj Jesuf je apoftelnam rekel : „Kdor vaf pofliifha, mene pofliifha; in kdor vaf sanizhüje , mene sanizhüje. Kdor pa mene sa-nizhuje, sanizhüje njega, ktéri me je pollài/* Luk. 10, 16. V. Ktero Ipolhtovanje je kriftjan duhóvfki-mu ftanu dolshàn? O. Kriftjan je dolshàn, duhovne sa tifte fpos-nati, ktéri lo ; sa od Jesufa poftavljene paftirje fvojih drago odkupljenih óvez, sa delivze od njega poftavljenih Ikrivnóft, sa dershàvze tiftih pra-viz in tifte ohlàfti, ki jih je Jesul apoftelnam isrózhil. Kriftjan je dolshàn v’ zerkvénih viklhih fvojiga Odrelhenika zhaftiti, jih pollulhati, le jih kakor ovzé fvojiga paftirja dèrshati, jim v’ sve-lizhanfkih rezheh pokórlhino Ikasovàti. S. Pavl pifhe : „Bodite pokorni fvojim vikfhim, in pod-lóshni. Sakaj oni zhujejo, kakor kteri bodo mógli sa vafho đufhe odgovor dajali ; de oni to s’ vefcljem ftoré in ne s’ sdihovanjem ; sakaj to ni dobro sa vaf.“ Hebrej. i3, 17. „Duhóvnam, ktéri fo pravi predpoltâvljeni, naj fe dvojna zbali fkasüje ; slafti ktéfi delajo v’ befédi in poduzhè-nji.“ I. Tim. 5, 17. Apollcl hozlie rêzhi, de fo zhaftitlivi 1) savolj fvojiga Itami, in 2) savolj Tvoje fkèrbne délovnoüi. У. Kogâ naj v’ vidnim poglavarji zćrkve zhaflimò ? O. Jesufa Krillufa, ktéri je nevidni poglavar zćrkve, in klćri je fvojo zerkev na apollel-na Petra in na njegove naflćdnike pollavil, de fo po tem takim vfi verni sdrüsheni in sedinjerii. У. Kogâ moramo v’ fhkôfu zhallili ? O. Apollo]ne ; ti fo pa od Jesufa pollavlje-ni vikfhi zćrkve 5 torej famiga Jesufa Krillufa, kteri v’ naflédniku apollelnov kerfhanfko drush-bo vlada. У. Kogâ mora krilljan v’ fvojim fajmofbh’u in duhovnim paltirji zhaflid? O. Od fhkofa njemu poftavljcniga p a fl. ir ja Koje dufhe. V. Ktero fpoflitovanje fo duhovni fvojimu Hanu in fvojim ovzäm dolshni? O. Duhovni fo dolshni, in bodo mógli sató odgovor dati, de febi isrozhene ovzé dobro in fkerb-no vlâdajo, de jim nepokasheni krùh zhiltiga nauka podeljujejo, pred vlìm drugim boshje kra-Ijćllvo in svelizhanje ljudi ifhejo; de nobene fvo-jih óvez ne sanizhüjejo in v’ némar ne püfhajo 5 de vfakiga s’ ozhćtovfko Ijubćsnijo, ponislmohjo, pohlćvnolljo in Odkritofèrzhno Ujo fprejmêjo, no-heniga Hand in nobeniga zhlovéka ne saframuje-jo ; de nobeniga raspertja ne napravijo, temuzh jih le poravnati fkerbć ; de v’ odkritoferzhni edi-nolii s Krillufovo zerkvijo shivé ; de ovzâm lep sglèd dajejo in fe fami ne perdrdshijo lêvam in volkóvam , kteri okóli hódijo, in ifhejo, koga hi poshèrli. V. Od kod pride ; de nektéri zhes duhov-fki ftan, zhes papeslia, fhkofe, duhovne paftirje hudó govore ? O. Vezhidel is nevere in fovrafhtva do vére; šakaj kdor Gofpóda ne ljubi, fovrâshi njegove flushâbnike; tudi is tega, de ne shivé vii duhovni na tanko po bojim ftânu; tode ftan oltane fvét, kakor vfaktéri ftan, akoravno ljudje do-ftikrat dolshnóftim fvojiga Itami soper ravnajo. Ta-kofhno nefrézho moramo milovati, pa ne zhes ftan nelpodóbno tóshiti, ktéri je od Boga poftav-Ijen, in po kterim fe kriftjani sa nebéfa obravnavajo. Je li ftan, v’ ktérim bi ne bilo najti ljudi , kteri ne shivé po dolshnóftih fvojiga ftami ? V. Kaj h je od tiftih ljudi mifliti, kterim ni nizh na tem leshézhe, de hi fvoji duhóvfki in deshélini gofpofki uftrégli ? O. Taki ljudje nifo od dohriga duha navdani ; sakaj, kdor gofpofko sanizhiije, njemu tudi ni mar ša Boga ; in ktérimu ni leshézhe na do-padênji njemu od Boga danih vikfhih, mu gotovo tudi ni dofti leshézhe na hoshjim dopadênji. To obvelja tudi od otrok, poflov i. t. d. §. 52. Od sadershanja do ljudi druge vére. V. Kako fe moramo do ljudi sadershati, kteri fo druge vére, in fe, kar véro tizhe, motijo? O. S’ takimi ljudmi moramo tako ravnati, kakor je ufmiljeni Samarjan s’ ranjenim Judam ravnal ; ona nifta bila ene vére, in Jesuf veléva, de naj tudi mi tako ftorimò. Luk. 10, 2 5 -З7. Je treba tudi nevémikam in krivovérzam vfe dolshnófli kerfhanfke ljubésni in pcrljiidnofli fkasovati, od-kriloferzhrio in pofhleno s’ njimi ravnati, nad njih frézho in nefrézho ravnozhutje iméti, lnido in nefrézho od njih odvrazhevati, in jih, ako na-fhe pomózlii potrebujejo, v’ djanji in ljuhesnivo podpirati. V. Kakó fe móramo do takih ljudi, kar li-zhe vérine nauke, sadershati, de bomo dolshnófli kerfhanfke ljubésni fpolnili? O. Je dolshnoft ljubésni, njih, ki fé motijo, poduzhiti ; safrnehovanje in saframovânje ljudi pa rasshali, in torej fhe bolj fvojc smóte tèrdijo. „Rasdmno ravnajte s’ njimi, ktéri fo sunej“, kte-ri nifo nafhe vére. Kolofh. 4, 3. V. Kdaj fkashemo takim ljudém fpofhtova-nje, ktéro ni dolshnofl:, ampak je veliko bolj filtratili ge vredno ? O. Ako véro satajimò, de bi ljudém dopâd-li, ali is tèga namena fvojo véro sanizhüjemo, kri-vovéro hvalimo, in fe sbiralam lakih ljudi per-drüshimo. V. Šakaj je to napzhno ? O. Kér zhaft, ki fmo jo Bogu in refnizi dolshni, ljudém in smotam fkasujemo ; kér fe hózhemo f’ tém ljudém perlisovali, in druge v’ smotah po ter dimo 5 in torej ludi v’ ozliéh pametnih ljudi veljavo sgubimo. Bogu moramo bolj pokorni biti, kakor ljudém. Apoft. djanje 4? 19. §. 53. Kahò de fe móratno sadèrshali do njih, hi grefhé. V. Ali gré tudi tiflimu, ktéri je grefhil in hudo ftóril, fpofhlovanje in zliafl ? O, Tudi ; saka) gréfhnik nc neha zhlovek in kriftjdn hiti, ktéri naj fe poboljfha in v’ ne-béfa pride. Tudi, kteri fe je pregréfhil, imâ fhe obzlmtje sa zhaft, ktériga ne fmémo sadufhiti, ampak povikfhati, in po kterim tudi pjegovo ferzé ganiti utegnemo. Ali ni Bog fam zhlo-véfhkimu rodu, ki i’e v’ greh padel, zhaftilo miloft dodelil, in fvojiga edinorojeniga Sirni na fvét pollai, de hi ifkal, kar je bilo sgubljeniga? Ali fe ni Jesuf dóbrimu pallirju permérii, kteri sgubljéni- òvzi zhaft fkashe, in jo poifhe, in na rame sadéne, in k’ zhédi nasaj nefe? Ali ne fka-siijejo nebéfhki prebivavzi gréfhniku, ki fe poboljfha, zhaft, de fe nad njegovo frézho vefelé. Ako bolniku ljubésin, samerklivoft in fpofhtova-nje fkasujemo, ali nifmo to tolikanj bolj grefh-niku doìshni, kteriga bolésin je fhe bolj nevarna, in ktéro ne le teléfna, ampak tudi dufhna fmert naflédvati utégne ? Satorej perméri Jesuf flabiga zhlovéka tlézhimu predivu, ki naj ga pođ-pihajmo, in ne de bi ga ugafnili. Mat. 12, 3o. V. Kakó fe moramo sadershati do zhlovéka , ki fe je pregréfhil ? O. Kakor je Jesuf ukâsal; on pa pravi: „Ako pa grefhi soper tebe tvoj brat, pojdi, in ga po-fvari med feboj in med njim farnim. Ako te po-flufha, fl perdóbil fvojiga brata. Ako te pa ne poflufha', vsemi feboj fhe eniga ali dva, de v’ üftih dvéh ali tréh prizh Hoji vfa rézh. Ako jih pa ne poflufha, povéj zérkvi. Zhe pa zérkve ne poflufha, naj ti bo kakor nevérnik in zolnar.“ Mat. 18, 16-17. „Ne ravnajte s’ njim, kakor s fovrashnikam, temuzh pofvarite ga, kakor brata;“ pifhe f. Pavl. II. Tefal. 3, i5. Ne fmémo vfake napake in vfalti ga pregrćfhka hudo fvariti; sakaj vfi fmo Habi, in vfakdan grefhimò. Poterpesh-livoft Г takimi, ki napzhno ravnajo, je delo mi-loAi, ktero lio Bog gotovo povèrnil. V. Kako fe fpoflitovanju sopcr ravna, ki fmo ga tiftimu dolshni, ktéri fe pregrefhi? O. i) Ako ne porajtamo na kerfhânfko sa-dershanje in na frézho blishnjiga, in s’ neper-Ijudnim Kajnam pravimo : „Sim li jeft varh fvo-jiga brata?“ 2) Ako mu pokâshemo, de mu nizh ne sa lip amo. 3) Ako ga k' dóbrimu ne fpodbu-dujemo, ampak shâlimo , rasshalimo , oframotê-mo, vprizho drugih bres potreba ponishujemo, in mu bres potrebe ozhitamo. 4) Ako ne govorimo is kerfhanfke ljubésni, ampak is togote, ne-fpameli, jése, in ftralti. -5) Ako takrat govorimo, ko bi bilo bolje molzhati, v’ fèrdu. 6) Ako kej takiga rezhèmo, kar ljubésin in obzhütje sa zhaA shali. 7) Ako fvoje ozbitanje prevelikrat ponavljamo , in po tem takim kashemo, de fe le nad njim snodi hózhemo ; in f lem fe mu ne perküpimo, ampak ga veliko bolj sdrashimo. 8) Ako tiare napake na dan vlézhemo, in fe nikoli ne utrudimo , ozbitanje panavi ja ti ; kar uniga vfc-lej vnóvizh sdrashi, in ne rasodéva ljubésni, ampak fhkodoshêljnoA , Arati in fovrashno ferzé. 9) Ako vfako fhe tólizhkino napako ojAró fvari-mò, is komarja flona (defunta) delamo, in napako svekfhójemo, kar unirnu vfe ferzé odvsa-me, kér fe védniga ozhitanja boji, in ker fe njegovo ferzé ne more nikoli pokoja vefelili. 10) Ako miflimo in nasnanimo, de je uni is fpazhnoAi in hudobije napzhno ravnàl, in ne is HabóAi in posablivoAi, kar obzhutje blishnjiga sa zhaft mozhnó shali. V. Sakaj je la nauk pofébno imenitiri? IO 0. Kér fe po tem velikrat zhafna in vézh-na frézha nafhiga blishnjiga, hifhni mir, nafha in drugih dovóljnoft, vefelje nad shivljenjem in delam, in tudi hifhna frezha ravnajo ; mi vfi fmo napakam podvèrsheni, moramo fkup shivéti, edin s’ drugim poterpéti, in shivljenje polajfhati, kolikor nam je mogózhe. „Edin drugiga bremena (napake, /labó/Ц) nofite , in tako hote dopolnili Kriftufovo pollavo.“ Galazh. 6, 2. Sami she-limò, de hi nam drugi napake sanêfli ; in Jesuf pravi : „Vfe, kar koli hozhete, de vam ljudje flore, tudi vi njim florite; šakaj to je pollava in preroki*“ Mat. 7, 12. §. 54. Kakò Je je treba sadershati, kar tizhe Jkriv-nòjti drugih ljudi. V. Kako fe je treba sadershati, kar tizhe fkrivnofli drugih ljudi ? O. Se moramo vnrvati, fkrivnofli drugih ljudi flediti; ne fmémo po vfaki rezhi: Kaj? kako? in kjé ? poprafhevati ; sakaj drugi ljudje nifo vfelej voljni, nafhi radovédnofti ftrézhi; ako drugi na fkrivnim med fehoj kej govore, fe ne fmémo méd-nje drenjati, in ne na ufhéfa vlézhi, kar fe govori ; tolikanj bolj fe moramo prezh podati, kader drugi fkrivej kej govoriti hozhejo, in kader fe lohka fposna, de nózhijo, de hi mi njih govor flifhali. V. Kako fe moramo, kar tizhe pluje pifma, sadershati ? O. Ptujih pifem fe ne fmémo nikoli pola-Aiti, in jih tudi drugim ne brati dati, ako v nafhe roke, kakor fi bódi, pridejo; ptuje pifma fmémo le takrat brati, zhe nam to gofpodar pi' fern dovóli, ali veli; tudi v’ ptujih pifmih le to berimo, bar nam on brati perpufli. V. Sakaj je treba tako ravnati ? O. Neperljudno je, in nefpodóbno, in nimamo nobene pravize, v’ fkrivnofti drugih ljudi vtikati fe, in po rezhéh riediti, ki nam jih u-ni nózhe srozhiti ; kakor tudi nimamo pravize ptujiga blaga pol affi ti fe ; fkrivnofti pa fo uni-mu doftikrat bolj per ferzu in jih bolj fkèrb-no varuje, kakor frei irò in slató. Kdor fe v’ ptu-je fkrivnofti vtika, pride v’ nevarnoft, de je ofra-motòn , savèrnjen, in fi neprijétnofti nakoplje. V. Kaj nam je flori ti, zhe fmo fkrivnofti drugih ljudi, kakor fi bodi, svédili, ali zhe fo nam bile srozhêne ? O. Kar mora fkrito oliati, kér bi tiftiga na-snanjênje ktérimu drûgimu nezhaft ali fhkodo delati utegnilo , moramo samólzhati ; sakaj ono je nam srozheno ptuje blago ; fe je treba varvati rasnâfhanja , jesizhnofli, po klerima nad ljudi tolikanj nefrézh pride ; tudi v’ ti rézhi boshja sapó-ved ukashe, blishnjimu fioriti, kar fami radi imamo. Ako nam kdo kâkfhino fkrivnoft rasodéne, naf on s’ fvojim saupanjem pazliafti ; ter imamo dolshnóft, de ga ne goljfamo ; je pa greh isda-janja, zhe saupanje, ktéro imajo drugi ljudje do naf, napzhno obrâzhamo, kakor je Judesh fló-ril, ktéri je Judam kraj isdâl, kjer je imel Jesuf navado po nôzhi moliti. Isdajaviz bo vfelej sani-zhevan, in famiga febe ponezhafti. §. 55. Sadershanje do dobrotnikov. V. Koga moramo nar pervo sahvaliti, ako fo nam ljudje dobro florili ? 0. Boga, od ktériga vfe dobro pride, ktéri fòrza ljudi vlada, in bres ktériga bi nam ljudje ne mógli nizh dobriga ftoriti. Torej opominja apoftel Pavl kriftjane , ki fo bili v’ Korintu, de naj ubogim kriftjanam na Judovfkim na pómozh pridejo, de bodo leti Boga hvalili. II. Kor. 9, 12. У. Kako naj fvojim dobro tnikam fpofhto-vanje in hvalo fkasujemo ? O. Smo dolshni njemu, ki nam je dobroto dodelil, fvoje hvaléshno vefelje fkasati; tudi njemu radi poftrézhi ; s’ fpofhtovanjem od dobrotnika , in s’ hvaléshnoftjo od njegoviga darila, in od dobrotnikove poftréshnofti in prijasnofti govoriti; Boga profiti, de ga sa to blagoflovi (shégna) ; ne fmémo darila ali dobrote napzhno obrazhati; in njegovim sapufhênim, ako je mogozhe in potrebno , moramo dobro fioriti. V. Sakaj je dolshnóft s’ dobrólnikam tako ravnati ? O. Ker fe Bog f tém povelizhfije , ktéri ima dopadènje nad prijasnimi inhvaléshnimifèrzi; hva-léshni fpólni dolshnóft kerfhanfke ljubésni ; daje lép sglèd ; fiori, de ljudjé radi dobrote delé, in fpofhtuje tudi famiga febe. V. Kakó fe pregrefhimò soper zhaft, ki fmo jo dobrotniku dolshni? O. Pregrćfhno je, prejetih dobrot kmalo po-sabiti, njih ženo smanjfhevati; ogibati fe dobrotnika in njegove hifhe, de bi fe ne fpomnili fvoje dolshnofti ; ako saupanje, ktero imajo drugi ljudjé do naf napzhno obrazhamo, od dobrotnika sanizhlivo govorimo, njegovo dobroto sa dolsh-noft imamo, njemu dobrote oclrezhemo; ako sa-n j ne molimo, Boga pe saliv é limo ; darilo ali dobroto napzhno obrâzhaîrio, in ako njegovim sapu- fhènim fvoje pomozhi odtegujemo, là bi jim jo fkasovati mógli i. t. d. V. Sakaj je greh, do dobrotnikov nehva-léshnim biti? O. Nehvaléshni odteguje Bogu zhaft; on opuki dolshnok kerfhanfke ljubésni; on skali dobrotnika; on daje pohujfhanje, in odvrazhüje ljudi od dobrodélnoki ; nehvaléshni ponezhaki famiga fche ; sakaj, kdor fvojiga dobrotnika ne ljubi, ktériga vidi, bo li Boga ljubil, kteriga ne vidi. I. Jan. 4, 20. Kako bo tak zhlovek fvoje fovrash-nike ljubil, kar je vender kerfhanfka dolshnoll, ali tike, od ktérih ni nobene dobrote prejel? V. Kaj je koriti, zhe nam drugi dajo, in nam F tem vefelje narediti mifhjo?in kako je treba ravnati, ako klérimu dnigimu kakfhino darilo damò? O. Shalih bi ga, ko bi tèga ne hotli fprejéti, ne pogledati, ali to koj klérimu drugimu dali; ko bi rekli, de nam namenjeno darilo nobeniga vefelja ne dela ; ljubésin hvaléshno fposnâ dobrovóljnok blishnjiga. Tudi ne fmémo vprafhati, koliko de je darilo veljalo ; sakaj kasalo bi fe, kakor de hi bili menj hvaîéshnoki dolshni, zlie darilo ménj velja ; tudi hi dçirivza v’ fkerb perpravili, de fvoje darilo ali svekfhiije ali smanjfhiije. Tudi ne fmé dariviz tikimu, ktérimu darilo da, povedali, koliko de je veljalo; de fe ne ho kasalo, kakor de bi ga hotel vezhi hvale opomniti. Tode je vender, kar to tizhe, na teni leshézhe, zhe dariviz, in uni, ktérimu je bilo podeljeno, dru-gekrati po domâzhe med k*bo ravnata, ali ne. V. Ali hózhemo mènj dobriga délati, lier Hialokđej hvaîéshnoki najdemo ? O. Nizh menj ko to ; sakaj Jesuf pravi : ))Boljfhi je dali, kakor vseli.“ Apoll, djanje 20,55. Kolikor menj hvale imamo od fvela, tolikanj vezh obvelja dobro pred Bógam, tolikanj vézhi je vc-felje dobrotnika, in tolikanj vézhi je plazbilo v’ nebelih. Mat. 5, n. 12. V. Kteriga sglèd naj v’ li rézhi pred ozhmi imamo ? O. Sgled Ozhéla, kteri je v’ nebelih, „kte-ri da fvojimu folnzu lij ali na dobre in hudobne.“ Mat. 5, 45- §. 56. Sadershanje do tovarfhev in prijatlov. V. S’ ktérimi ljudmi fmémo tovarfhijo, sna-nje in prijâsnoft iméti ? O. Le s’ pofhtenimi ljudmi ; sakaj en pri-jatel, tovarlh ali snaniz naj bo zhaft, vefelje in frézha drugiga; od tilliga, f ktérim imamo to-varfbijo, fe lìdèpa po vii pravizi na nafhe laftno ferzé ; f tem lì mi torej zbali: ali nezhaft delamo. „Kdor fe Boga boji, bo tudi dobriga pri-jâtla najdel; sakaj kakorfhin je on, bo tudi njegov prija tel.“ Sirah. 6, 7. Ljudje, ktéri fe v’hudobijo sdmshijo , ne safliisliijo imena prijatlov. V. Ali moramo tudi do tovârfhev in prijatlov. perljiidni biti? O. Tudi; sakaj tudi nar bolji prijatel ho-zhc de fe s’ njim fpodóbno in perljudno ravna, slatti vprizho ptujih ljudi. Perljudnoft je dolsh-noft ljubésni do blishnjiga, ki fmo jo prijatlu tolikanj bolj dolshni ; prijatel pa vender ne terja, de'bi s’ njim tako ria tanko in varno ravnali, kakor f’ p tujimi, ker bi to prijatla rasshalili utegnilo. V. Kako fe moramo do to var fhev, snanzov in prijatlov vfelej vólti? O. Odkriloferzhno in pofhtêno moramo s’ njimi ravnati, jim saupanje fkasovâti, jim perjen-Kvi in potlréshlivi bitij ne pa de bi bili prevsétni, fvojoglâvni, prepirlivi, in famopridni. Ne fmé-mo biti predersni, in ne teshavnih rezili od njih terjati, ne dnarjev is njih fprâvljati, in ne odlâ-fhati, jim dolgove plazhati; kér ne fmémo mi-fliti, de oni morajo v’ vfe pervoliti. Odkriloferzhno jim moramo tudi v’ djanji ravnozhuljo fkasovati v’ vfim, kar jih sadéne, de ne bodo utegnili mifliti, de s’ njimi famopridno ravnamo. Kar ozhitno obnâfho do njih sadéne, moramo prijatlu tudi pred drugimi fvoje fpofhtovanje fkasovati , in ne fmémo mifliti, de nam prijate! ne bo sa slo vsél, ako na-nj ne porâjtamo ; nikoli fe ne fmémo predérsniti, de bife is njega nor-za delali ali de bi ga s’ befédo pikali ; sakaj tudi nar bolji prijâtel v’ to ne dovoli; nasnanje mu moramo dajati, de njegovo prijasnoft zhiflamo ; bodimo svetli, molzhézhi in nikoli ga ne isdajmo ; ako drugâzhi ravnamo, nezbatl délamo fami felli in prijâtlu, dajemo flab sgled, ki fe poliujfba-nje imemije. „Ne sapiilli flariga prijatla, sakaj novi ne bo njemu enak. Nov perjatel je kakor vino ; kader bo tiaro, ti bo dobro difhalo.“. -Si-, rah. 9, 14. i5. „Ali ni zlo do fmòrti sbaiòtlna rézb, ako fe tóvarfh in perjatel v’ fovraslmika fpreobernetau ? Sirah. З7, 1. 2. V. Sakaj je tréba prijalle fpoflitovati in zhiflati ? O. „Svétl prijâtel je mozbna hramba ; kté-i'i ga je nafhel, je nafbel saklàd. Svétlimu prijatlu fe ne da nizh permériti ; slató in frebrô uitla vredna s’ njegovo dobro svetlobo na téhtni-zo poloshena bili. Sveti prijale! je sdravilo sliiv- ljenja in neumerlivofti ; in Uteri fe Boga bojé , ga Lodo nafhli.“ Sirah. 6’, i4-i6. У. Ali je yarno, nekdajniga snanza, ki ga zhes veliko lét pervikrat sopet ugledamo, koj tikali, in s’ njim slatti vprizho drugih ravno tako (po dornazhe) ravnati, kakor Imo s’ njim pred veliko lét ravnali? O. To ni varno, ali vfaj malokdej ; sakaj ne verno, zhe fe tudi uni naf takó prijasno fpòm-nili hozlie. Nikoli ni napzlino, ako tvoje odkrito férzhn o vefelje pohlevno in fpodóhno na sna-nje damo, de nekdajniga snanza sopet vidimo. §. 57. Sadershanje do neprijallov, rasshdlnikov, do neperljudnih (grobih), prepir livih, in pravde-sheljnih ljudi. У. Kako fe je treba do neprijallov , rasshâl-nikov, safmehovavzov, do neperljudnih, prepir-livih in pravdesheljnih ljudi sadershati ? O.. Takim ljudem fe je treba, kolikor je mogózhe, in kolikor fe utegne bres rasshaljenja sgoditi, umakniti; ako pa moramo per njih biti, bodimo tolikanj bolj previdni in perljiidni do njih, kolikanj bolj fo nevarni; nikoli jih ne fmé-mo drashiti ; tudi nikoli ne perzhnimo govoriti od rezhi, ki fo jim neprijetne, nikoli jih ne sa-framujmo; vfelej jim fpodóhno odgovorimo; neperljudnih in shalih befedi jim nikoli ne povra-zlmjmo s’ enakimi ; temuzh sanefimo jim rassha-ljenje, ohranimo fkerbno mir fvojiga terza ; branimo vfaki nejevolji v’ fvoje terze, in smagujmo hudo s’ dobrim, ncperljudnoft f’ perijddnoltjo. У. Kako je Abraham ravnal, ko je bilo med njim in Lotam savolj pafhe raspertje vûalo ? O. Abraham je perjénjal, defiravno je bil karéji, ter je iljal Lotu: „Naj ne hoJkréga med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pakirji; šakaj brata fva. Glej! vfa desbela je pred teboj; próflm, lózhi fe od mene; ako Ге na levo ftran vernefh, fe bom jek défne dershal; ako fi défno isvólifb, grem jek na levo.“ I. Mojs. i3, d. q. V. Sakaj moramo s’ fovrashnimi, neperljüd-nimi in pravdesheljnimi ljudmi perljudno ravnati? O. Kér Г tem veliko biidiga, veliko ras-sbaljenja boshjiga, in dokikrat veliko nefrézh in fovrafbtev odvèrnemo; fovraslmi ljudje fo s’ lju-bésnijo, krotkôkjo in perljiidnokjo oframotêni, in velikrat nafhi prijatli pokanejo. „Mehki odgovor potolâsbi jéso ; terdo govorjenje napravi togoto.“ Preg. i5, l. „Ako je tvoj fovrashnik la-zhin, mu daj jéki, ako je shćjin, mu daj piti; sakaj sherjâvzo njemu na glavo fprâvljafh (orne-zhil ga bofh'), in Gofpód ti bo poverili!.“ Preg. 25, 2 1, 2 2. Rimlj. 12, 20. V. Ali je takofhno saderslianje tudi dolsb-nók, ki fmo jo drugim ljudem dolshni ? O. Tudi; sakaj kdor prepir napravi, nad-lesbeje vfe vprizhne, jih pohujfha in ponezbaki. У. K tòro fpofhtovanje zblovek fam febi fka-she, ako f hudobnimi ljudmi perljudno ravna? O. Zhlovek fe Г tem parnetniga fkashe ; rasodéva tudi k.erfbanfko obravnavo, in véro, in fe drugim perkdpi. „Nefpametni sdajzi fvojo jêso na snanje da; kdor pa krivizo sanêfe, je pame-tin.“ Preg. 12, i6. Rasiimnok zhlovekova fe is njegove poterpeshlivoki fposnâ, in njegova zhak je, krivizo sanêki. Preg. 19, 11. „Zhlovéku je zbak prepiru odtegniti fe; vii neumni pa fe k’ (fvoji) nezhaki vmef vtikujejo.“ Preg. 20, 3. V. Kaj v’ ti rézhi véra sapoveduje? O. „Dobro jim korite, ktéri vaf fovrashijo.“ Mat. 5, 44- „Shegnovajte jih, kteri vaf kolnejo, in molite sa-nje, ktéri vaf obrekujejo.“ Luk. 6, 28. „Jek pa vam rezhem, hudimu fe ne soperkâvi-ti ; temuzh zbe te kdo udari po tvojim défnim lizu, pomoli mu fbe uniga. In kdor fe hozhe f teboj pravdati in tvojo fuknjo vséti, tému tudi plajfh pulii. In kdorkoli te eno miljo delezh perlili, pojdi dvé s’ njim. Mat. 5, Зд-41. To fe pravi : Bodi perjenliv, ne povrazhiij nikoli lui-diga f’ hudim, nikar fe ne mafhevaj, temuzh oframôti fvojiga sopernika s’dobrodélnofljo in krot-kokjo. „Ako je mogozhe, kolikor je per vaf, iméj-te mir s' vfimi ljudmi.“ Parni j. 12, 14. „Ne daj fe hudimu premagati, temuzh premagaj hudo s’ dobrim.“ Rimlj. 12, 21. §. 58. Sadershanje do vej'élih, nevoljnih in shdlojtnih. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, ktérih ferzé je ravno sdaj vefélo ? O. S’ takimi ljudmi moramo prav ljubesni-vo ravnati 5 sakaj sapóved vére je: „Vefelite fe s’ vefélimi.“ Rimlj. 12, i5. Nedólshno vefelje fvojiga blishnjiga moramo v’zhafti imeti, ter je so-per ljube sin, ako ga bres potrébe molimo; varujmo fe vefćlimu ob zhafu vefelja kej neprijét-niga na snanje dati; nagla fpremémba vefelja v’ shaloft, bi njemu hudo djala, in on bi védno s’ nevoljo na-te miflil. Ako je tréba takimu zhlo-vćku kak neprijétin nauk dati, naj fe to ob drugim zhafu sgodi ; sakaj njegovo ferzé bi fe ob nedolshnim vefclji nadléshnimu fvarjenju v’ bran pokavilo, ako je pa vefelje pregréfhno in ncvar- no, ga fmémo in moramo motiti v’ pregréfh-nim vefelji. V. Saka j moramo s’ vefélimi tako ravnati? O. Kdor tako ravnâ, kashe de je pâmetin, de vé s’ ljudmi vedi fe, de ima ljubésin do blish-njiga, in ras um n oft ; kdor pa drugazhi ravna, na snanje daje hudobno ferzé, ki rado nedolshno ve-felje moti, nefpamet, in pomankanje rasumno-fti, in podane nadléshin. Nektéri ljudje imajo vefelje nad tem, ali to hvido navado, de drugim radi neprijetnih rezili perpoveddjejo ; takih fe ljudje ogibljejo. V: Ktére dolshnódi ima zhlovek, kar tizhe njegovo ladno vefelje, ko je med ljudmi? O. On ne fmé nevóljin, zhmèrn, nepoterpesh-liv, samerliv biti ; šakaj taki ljudje nifo perjét-ni : nikoli nifo sasheljêni, ali le malokdej ; drugi miflijo, de fo take terme, de fo dradim podvèr-sheni, de fo nehvaléshni in nesaüplivi v’ Boga; in ljudi ; kdor hozhe med ljudmi shivéti, jim mora sanêdi in s’ njimi poterpéti, in fe bóljfhanja nadjati ; nevoljni greni fvoje in drugih ljudi vefelje; on ne fposnâ dobrote, je ne vshiva vefélo; in meni, de je flòn, kjér je müfhiza. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, kteri fo ravno sdaj rasshaljeni in nevoljni ? O. Tudi f’takimi ljudmi moramo krotko in rasumno ravnati; dobro je treba pomiflili, kaj in kako de s’ njimi govorimo. Kdor hózhe takim ljudem njih ozhitno nevoljo is glave fpraviti, utegne nepcrljiidin odgovor dobiti ; kdor jim kej ne-prijétniga nasnâni, ulije volja na oginj ; kdor jih hozhe takrat pofvariti, sadonj govori. Nobeniga ne fmémo drashili, tudi otroka ne, sladi pa v’ jesi in nevolji ne ; nevoljni, ako fe sdrashi, uteg- ne vfiga fpofhtovanja posabiti, ktero je unimu dolshân, in Utero mu drugikrat rad fkasuje. Ras-limni govori in molzhi, kader je zhaf govoriti in zhaf molzhati. V. Kako moramo s’ ljudmi ravnati, ki jih je kaka nefrézha sadéla, in ki fo po pravizi s h ilio lini ? O. Nefpodóbno je in shalivno, zhe je kdo med shalbftnimi ljudmi velel, zhe nad njih shâ-loftjo nobeniga ravnozhütja ne kashe, zhe jim hozhe njih nefrézho is glave fpravljati, ali jih preprizhati, de ni tâkofhna. Sa ravnozhutje in to-lâshbo nam bodo gotovo s mir e j hvaléshni. S. Pavl pravi: „Jokajte s’ jokajozhimi.“ Rimlj. 12, i5. S’ zldovekovim ferzam moramo fofébno varno ravnati. „Govorjenje oh nâpzhnim zhafu, je kakor godenje v’ shâlofti.“ Sirah. 22, 6. V. Ali tihi pametno ravnâ, ktéri komu kak-fhno neprijetno novizo na pol nasnâni ? O. Ki pametno ; sakaj uni fe Г tem oh nap-zhnim zhafu v’ fkerh perprâvi, kér ne vé, kaj de mu ho fhe povedano ; doftikrat li veliko ali vfaj vé zli i nefrézho mifli, kakor je. Je torej treba molzhati, ali pa raslózhno in oh pravim zhafu govoriti. Tifti, ktéri drugimu nasnâni, de mu hozhe kej shalpftniga rasodeti, hi utegnil fhko-deshêljno vefelje kasati. §. 59. Sadershanje v’ fréziti in nefrèzhi; slajii do nefrézhnih , po fhkùdüanih ljudi. V. Kolikoktérih nefrézhnih je ? O. Je nefrezhnih, kteri fo s’ fvojim sadol-shenjem in pregréfhnim sadershanjem v nefrézho , révfhino, framôto in fhtratingo sahrèdli ; ia je nefrézhnih, ktere ib bres njih sadolshenja, po boshjim perpufhenji ali fkufhanji nadloge, fkerbi, nefrézha in révfhina sadéle, poftavim, Job, Tobija. У. Ali imo tudi hudodélnikam, in tiftim, kléri io ivo je nefrézhe fami kriyi, fpofhtovanje dolshni ? O. Hudobijo móramo Audi ti ; zlil o veku pa, ktéri je tako neumin bil, de je hudo fióri], ne fmémo ljubésni, fpofhtovanja in pomózhi odtegniti ; njegova nefrézha naj naf pâdiza varuje; nefrézhniga pa ne fmémo fediti, ne pogubiti, šakaj Bog ga fódi ; nad drugih nefrézho ne fmémo imeti vefelja, in ako fe nad kom fhtrafinga fpolmije, ne fmémo biti mersliga ferza, temuzh móramo veliko bolj Boga profiti, de gréfhniku odpufii, in naf pregrehe varuje. „Kdor meni, de floji; naj gleda, de ne pade.“ I. Kor. 10, 12. V. Ktéro ljubésin in fpofhtovanje fino po-fhkódvanim dolshni, ktére je bres sadolshenja nefrézha sadéla? O. Takim nefrézhnim móramo perfèrzhno ravnozhutje fkasati, jih tolashiti in podpirati, in fzer bres famoprida, is ljubésni, kakor je ufmi-ljeni Samarjan s’ nefrézhnim Judam ravnal. Luk. 10, З0-З7. У. Šakaj moramo s’ nefrézhnimi takó ravnati? O. Spofhtovanje in ravnozhutje, ki jih ne frézhnimu fkâshemo, polajfha britkoft njih fer-zâ ; naj le pomiflimo, kako britko bi nam bilo, ho bi bili na njegovim méftu; sapóved kerfhan-fke ljubésni naf k’ temu véshe ; Г tem damo tudi ]ép sgleđ, pomnóshimo fad kerfhanfke vére ; fe ydelésliimo boshjiga shégna, fi napravljamo perja tlov sa dan nefrézhe, in saflushenje sa vézhnoft. Bog fe poteguje sa nefrezhne, in Jesuf naf sago-tovi, de ne bo sgubil fvojiga plazhila, kdorkoli da piti komü smed téh nar manjfhih le kosâriz mersle rodé. V. Kakó fe pregrefhimò soper ljubésin in fpofhtovanje , ki fmo jih nefrézhnimu dolshni ? O. Pregréfhno je, ako nefrezhnimu nobe-niga ravnozhutja, in nobene pomózhi ne fkâshe-mo ; ako fe zlo njegove nefrézhe fhkodosheljno vefelimò, od njé fhkodosheljno govorimo ; ako njegovo nefrézho sa fhtraflngo pravizhniga Boga nasnanimo, ako ga saframüjemo. V. V’ zhim oblloji pregreha tâkiga sader-shanja ? O. Kdor s’ nefrézhnimi tako ravna', nima ljubésni, po tem takim tudi ne vére ; tudi nad-inj bodo prifhli dnévi nefrézhe, in on ne bo nafhel prijatla ; potertiga fbe bolj satira, njegovo sha-loftno ferzé fhe bolj shâli; zlo zhaft in tolashbo dobre vehi mu hozhe odtégniti in s’ ozhitanjem shaliti ; on druge pohüjfha ; on svekfhuje kraljé-ftvo hudosheljniga hudizha; on fpodnafha véro, ktera ljubésin uzhi; on predèrsno boshji pravizi v’ roke féga, in nad neufmiljeniga bo prifhla fodba bres ufmiljenja. Mat. 20. Luk. i3, i-5. Jak. 2, x3. V. Kakó zhlovek sa fvojo zhaft fkerbi v’ fré-zhi in v’ bogaftvu? O. Ako ne troh fvojiga premoshenja kakor bogati mósh 3 ako ne tipa bolj v’ dnar in blago, kakor v’ Boga ; temuzh zhe je hvaléshin Bogii, in nikoli ne posabi, de imamo vfe od njega; zhe fe nizhéfar ptujiga ne polafti, sakaj to ne tékne; zhe dobro gofpodâri in ne déla potrat; zhe fvoje rastrófike po premoshênji oméri; zhe je pametin, pohlćvin in ni ofhaben ; zhe fc neframne lakom-noili vâruje, in fc ubogih ufmili, ktérih molitev nam shégin boshji perdobi. V. Kako zhlovek sa fvojo zhait fkerbi v’ nefrézbi ? O. Zhlovek, ki je fvoje ncfi’ézbc faim kriv, nàj naflédke fvojih gréhov in nefpametnoit Г ponishnim in fpokôrnim ferzam terpi, naj fe pobóljfha, fhko-do po môzbi popravi, in naj fe varuje , kej pre-dèrsniga pozhéti 5 zhlovek pa, ktéri fvoje nefré-zhe ni fam kriv, naj fe hoshji vólji podvèrshe, naj hoshjo previdnoit v ponishnoili moli ; naj fe varuje govorjenja in djanja, ki Boga in ljudi ras-shali; in naj ho tudi v’ prihodnje pobóshin, pri-din in pofhtèn, kakor je Job v’ nefrézbi fvoje sa-lipanje v’Boga, in fvojiga pobóshniga duha ohranil. §. 60. Sadershanje do ubogih in do ljudi niskiga Jtanil, in sadershanje ubogih med feboj. V. Ali fmo tudi ubogim in ljudém niskiga Itami fpofhtovanje dolshni? O. Tudi ; sakaj naflii blishnji fo , boshji o-trozi in od Jesufa Kriltufa réfheni ; ker fmo jim Ijubésin dolshni, moramo tudi perljüdni biti do njih ; sakaj ljubesin ni nikoli ofhâbna, ampak vfe-lej ljudoljubna in ponishna. „Bogatin in ubóshiz fe frézhata; Gofpód je pa obâ Itvâril.“ Preg. 22, 2. V. Sakaj fi moramo fofébno persadjati, de fmo do ubogih in do ljudi niskiga itami Ijudo-ljübni in perljüdni ? O. Ker fe Bog sa uboge in sapufhene po-febno poteguje, njim fkasano dobrovoljnolt plazhu-je-, in kér morajo ubogi mémo tega dotti terpéti, ker obzhûlijo, kakor mi, in kér fkasano perljiid- noft tolikanj Lolj ženijo, ker fe na frétu rnalo-kdej s’ njimi fpodóbno ravna; molitev njih ras-vefeljéniga ferzo gré nakvifhko k’ nebéfam in per-nêfe shégin nad ljudoljdbiga; neperljiidniga safme-hovavza pa tóshijo pred Bogam. „Kdor ubógiga shâli, nezhafl dela njega ftvarniku; kdor fe pa révesha ufnaili, njega (Boga) zhafti.“ Preg 14, 3i. V. Kakfhino perljiidnofl fmo dolshni ubogim in ljudem niskiga Itami? O. Isifmo jim dolshni takiga uklanjanja, kakorfhniga fpodobnofl od naf terja, do vikfhih fkasovâti ; ubogi in ljudje niskiga Itami tudi léga ne shelé ; vender fmo pa dolshni, jih voljno in poterpeshlivo poflufhati, jim persanêfti, ako kej neródniga rekó ; jim ravnozhiitno in pofhteno fer-zé kasati; jih tolashiti, poduzhiti,>prijasno s' njimi govoriti, in kar jim dobriga ftorimò, dobrovoljno fioriti; šakaj prijasna heféda je ubogim ljub-fhi, kakor milofhina. V. Kdaj fe perljudnofli soper ravna, ki fmo jo dolshni ubogim in ljudem niskiga Itami? O. Zhe kdo neperljudno, divje in jésno s’ njimi ravna, jih s’ nevoljo ppflüfha, jim vfako nerodno befédizo grâja, jih sanizhuje ; ako jim révfhino, niski flan ali dolgé ozhita, in jim nikoli nizh dobriga ne flori, bres de bi jih s’ ne-perljudnimi befédami in ozhitanjem ne shâlil; po tem takim tudi dobre déla pred Bogam in ljudmi zéno sgubé. „Ako komu dobro ftorifh, ne go-dernàj, in kader koli dafh, ne slu!li f’ hudo be-fédo. Ne hladi kali ròfa vrozlhne? tako je tudi vfaka (dobra) heféda boljfhi, kakor dar; oboje pa je per pravizhnim zhlovéku. Nefpametni grenko oponófì, in neperljudniga darilo flori shaloflne ozhi.“ Sirah, iß, i5-i8. V. Ktére dolshnofti imajo v’ ti rézhi ubogi in niski 1 ji,uljé edin do drugiga? O. Kakor imajo leti radi, de fe s’ njimi pofhteno, prijasno in perljiidno ravna, ravno tako fe morajo tudi med feboj sadershati, de fi êdin drugimu sbivljenja fhe bolj teshavniga ne delajo. V. Kdaj ubogi famiga febe fpofhtüje ? O. Zhe on fvojo imenitnoft kakor zhlo-vek, kr ili j an in délesh nebef pred ozhmi ima ; zhe tako ravna, kakor njegova imenitnoft terja ; z'ie fe fam febe ne sanemâri, ne saframuje in ne sanizhiije; on pa sanizbuje fam febe, ako po-sâbi na Boga in véro, ki ima od njih vfo fvojo zhaft ; ako hudobii in pohajkvanju ftréshe, s’ fvo-jim lianam ni sadovoljin, fes’ hudobnimi ljudmi pajdâshi 5 ako ne fkerbi fvojo dufho po boshji volji obravnavati; ako posabi, de je pobóshnim ubogim boljfhi sbivljenje v’ nebéfih pcrpravljeno. „Ubogi fi zhaft dela s’ fvojim lepim sadershanjem, in s’ fvojo bogabojézhnoftjo.“ Sirah. 10, 33. „Zhaft bogatih, imenitnih in ubogih je ftrah boshji.“ Sirah. 10, 26. V. Kdo je (lanu ubogih in niških ljudi nar vézhi zhaft fkâsal ? O. Jesuf Kriftuf ; ktéri fe je , defiravno je bil Gofpod nebef in semlje, na tem fvétu ubogim perdrushil, in je hotel per fvojim redniku Joshefu delati, dokler ni uzhiti sazhél.“ „Ali ni Bog uboge isvôlil na letim fvétu, de bi bili bogati v’ véri, in déleshi kraljéftva, klero je Bog obljubil njim, ki ga ljubijo?“ Jak. 2, 5. §. 61. Kako de fe moramo do p tujih, popotnikov in med ptnjimi sadershati. V. Kaj imamo radi, kader fino med p tujimi ljudmi, na potu? .. O. Radi imamo, de nam drugi nizh shali-ga ne flore, de naf ne pófhkódujejo , ne okradejo; temuzh nam Ijubésin, pomózh, in perljiid-noft fkasdjejo. V. Kaj ima ptujiz ali popotnik rad, ki memo naf gré ? O. Ravno tifto, kar imamo fami radi. V. Ali fmo dolskni ptujzu ravno tifto Iju-bésin in perljiidnoft fkasati, ki shelimò, de jo nam fkashejo ? O. Smo dolslmi ; sakaj boshja sapóved je : „Ljubi fvojiga blisbnjiga, kakor fam febe.“ Mat. 22, З9. V. Koga moramo v’ vfakim ptujzu in popotniku fpofhtevati ? O. Svojiga Gofpóda in Odrefhenika Jesufa Kriftufa famiga, ktéri nam bo kdej ob fodbi rekel : „Ptujiz lim bil, in fte me pod flrého vseli . . . Refnizhno vam povem, kar fte ftoriii ktéri-mu téh mojih nar manjfhih bratov, fle meni ftoriii!“ Mat. г5, 35. 40. V. Nad kom fe pregrefbi, kdor ptujzu kej sbaliga flori, ga pod ftrého ne vsame , ga pufti pomankanje terpéti, ali zlo neperljûdno in famo-pridno s’ njim ravna ? O. Nad nafhim Gofpódam in Odrefhenikam Jesufam Kriftufam farnim , ktéri nam bo kdej ob fodbi rékel : „Ptuj lim bil, in me nifte pod Avèllo vséli . . . Piefnizbno vam povém, kar nifte ftoriii ktérimu téh nar manjfhih, tudi meni nifte ftoriii.“ Mat. г5, 4З. 4З. V. Kako fe je Abraham do ptujzov sadèrshal ? O. On jih je pozliaftil, in jih je profil, de naj v njegov fhòlor ftópijo in fe pokrepzliâjo-1. Mojs. 18. V. Kaj je Bog v’ ftari savési, lcar tizhe ptuj-ze, po Mojsefu ukâsal ? O. V’ ftari savési je bila po veri clolshnoft, ptujza ne shaliti, ga ne pekliti, ne saframovati, ne nacUeshevati, mu hifhniga vefelja dovolili, mu pravize ne ovrézhi, mu jedi poljifkiga fadu ne odrêzhi, in zlo ob shétvi in terga tv i kej njemu popuftiti i. t. d. II. Mojs. 22, 21. 23,9. III. Moj s. 19, 33. З4. 2З, 22. V. Mojs. 10, 18. 19. 24, 17. 19. 21. 26, 11. V. Sakaj fe je Bog sa varha ptujzov na-snânil ? O. De bi fvojimu ljudftvu dolshnófti îjubésni do ptujzov prav globoko v’ fèrze vtifnil ; sakaj ptujiz v’ ptuji desheli je sapufhèn, in potrebuje slò ljubesni drugih ljudi. „Bog ljubi ptujza..V; torej tudi vi ljubite ptujze, sakaj tudi vi ile bili ptujzi v’ Egiptovfki deshêli.“ V. Mojs. 10, 18.19. Preroki govore, de fe pofébno v’ tem kashe fpa-zhenoft njih ljudftva, ker ptujze, vdóve inlirote satirajo. Ezeh. 22, 29. Zah. 7, 10. V. Na kaj fe je moglo boshje ljudftvo v ftari savési fpòmniti, ko je ptujza ugledalo? O. De fo bili tudi oni dolgo zhafa ptujzi v’ Egiptu, in kakó de jim je takrat bilo per fèrzu. „Vèlie, kakó de je ptujzu per fcrzu, sakaj tudi vi fte bili ptujzi v’ ptuji desheli.'“ II. Mojs. 23, 9. V. Ali je tudi nam tréba, fi lo k’ ferzu vséti? O. Kaj pa de ; sakaj lohka li miflimo, kakó de bi nam per ferzu bilo, ako bi mógli med ptüjimi ljudmi shivéti : vii fmo na tem fvétu popotniki, in potrebujemo ljubesni fvojiga blishnji-ga, tudi v’ domovini ; vezhidel ljudi saden e, de niórajo med ptujimi ljudmi, in ne med doma-zhimi shivéti, in veliko jih kruh in prefkerbljenje 11 * per plujih ljudeh dobi. ,,S’ kâkorfhino mero l)ote merili, fi tako fe vam ho odmerjalo.“ Luk. 6, 38. V. Ktéri dobri namen je treba imeti, kader fe popotniku kej dobriga in prijétniga flori? O. Je treba namen iméti, de hózhemo boshjo voljo fpolniti, dolshnoft kerfhanfke ljubésni flo-riti, Jesufa pozhafliti, kterije bil tudi ptujiz na tem fvétu, in de fi bózbemo bosbji shégin per-dobiti, ako bomo kdej med ptujimi ljudmi shi-véli, in morbili per njih fvojiga kruha ifkali. V. Saka j tifli napzhno ravna, ktéri p tujim nizh dobriga ne flori, ako ne plâzhajo ? O. Kdor dobro le savolj dnarja flori, in hozhe sa vfe plazhan biti, je fvoje plazhilo shé prejel, in Jesuf mu ne,bo rekel, de ga je pod ftrého vsél ; tak zhlovek ne zhafti Boga v’ ptuj-zu, njegovo ferzé mu ozhita, in on fi ne napravlja shégna boshjiga sa pot fvojiga shivljenja; in sadnjizh, popotnik je doflikrat ubog, in hudo fe mu flori, ako mu kdo sadnji vinar vsâme. V. Kdaj fmémo od popotnika kej vséti? O. Ako fino mi ubógi, uni pa bogat, in ako naf proftovoljno obdarovati hozhe, takrat fmémo kej od njega hvaléshno vséti; dobro je pa, ako mu rezhemo , de savolj tèga vsamemo, kér fino fami ubógi, de dobriga radovoljno ne déla-mo savolj dnarja, ampak is ljubesni, dolshnófti in bogabojézhnofti. V. Ali fmémo popotnike vbogajme profiti? O. Varvati fe je tréba, popotnike na zéftah vbogajme profili ; sakaj to je popótnikam filno nadléshno , in ni zhafiillivo ne sa kraj, ne sa o-troke ; per mnogih je to le huda navada; ubógi pa fmé bogatiga popotnika pohlévno vbogajme profili; ako nizh ne prejme, naj mirno odjénja. V. Kaj moramo fioriti, zhe trmlin popotnik pred naflio hifho oflane, ali zhe zlo sboli, bolezhine ima i. t. d. O. Triidnimu popotniku moramo is ferza })okoj pervofhiti, ga s’ jedjo in pijazho po Tvoji mòzbi pokrepzhati, mu prijâsno Troje pomózhi ponuditi ; bólnimu kolikor je mogózhe pomagati , kakor je ufmiljeni Samarjàn in fzer nefamo-pridno fiorii. Luk. io, 29-З7. Jesuf pravi, de moramo ravno tako delati. Le smiflimo Te na Jesufa, kteri Te je per Jakobovi vodnizi ufédel, ko je opoldan folnze perpékalo, in je vode profil. Jan. 4. In tudi sagotovi : „Kdorkoli da piti komu smeđ teh nar manjfhih le kosâriz mèrsle vode v’ iménu uzhénza, refnizbno vam povem, ne bo sgubil fvojiga plazhila,“ Mat. 10, 42. Tudi sa nafhe Terze je zhafl in tolâshba, ako pomagamo tiflim, ki To pomózhi potrebni. V. Kaj je fioriti, zhe naT ptujiz kej popra-Tha, p o flavi m, sa pot, sa ime kraja, sa hifho i. t. d. O. Perljudno mu moramo odgovoriti, in povédati, kar vediti hozhe • ga moramo tudi, ako je potrebno in mogózhe, pofprémitî, in mu na snanje dati, de mu s’ vefeljem ftréshemo. У. Kakó Te je treba sadershali, zhe je popotnik vifhiga itami ? O. Takimu popotniku moramo Tvoje po-fébno fpofhtovanje fkâsati, in vfiga neperljudni-ga, nefpodóbniga in neobraVnaniga varvati Te. У. Kaj je fiorili, zhe Te kteri drugi neper-Ijudno, nefpodóbno in rasujsdano sadershi? O. Takimu moramo sgled perljiulnofti dali , in ga od vfiga nefpodóbniga odvrazhevati. V. Kaj je fiorili, zhe naf popotnik posdravi? O. Ga moramo tudi perljiidno posdraviti, IGG in zhe fe fpodóbi, tudi prijâsno govoriti sazhé-ti, mu tudi fvojo ftréshbo ponuditi i. t. d. V. Kaj je fioriti, zhe naf popotnik, slafii zhe je imeni tin, v’ vôsu na potu frézha ? O. l'erljudnofi térja, de takimu, ako jele mogózhe, Г pota gremo ; popotnik fi to v’ zhafi fhtéje. V". Kaj je fioriti, zhe je to kej noviga, de je popotnik v’ tifi! kraj perfhel, ker ljudjé fhe nikoli nifo takiga vosü, takiga zhlovéka vidili? O. Ni nâpzhno, ako novo rézh mirno o-glcdtiiemo; vender fe je pa treba varvati vpitja, fmehii, prcdcrsniga s jan ja, fhlatanja vosu i. t. d., kér fe f’ tem flabo sadershanje kâshe in imenitni popotnik nadlésheje. V". Kterih rasvad. fe je tréba pofćbno varvati, kar tizhe popotnike? O. Ne fmémo sa njimi letati, fméjati fe , vpiti, jih saframovati, Г perftam sa njimi kasati, blata ali kamnov sa njimi luzhati, vosu pofhkod-vati, na vós lesiti, konj fprézhi ; fploh moramo vfe opufiiti, kar bi bilo nefpodóbno in rasujsdano. V. Ali fe fmé v’ ti rézhi raslózhik delati med ljudmi nafhe vére in druge vére, med ljudmi domazhe deshele in ptuje ? O. Ne fmé fe ; sakaj v’ vfâkim zhlovéku moramo njegoviga ftvarnika zhaftiti, in Jésuf hvali, de je Samarjan, ki je bil druge vére, Judu na pomozh prifheh Luk. 10, 2g-3y. V. Sakaj je vézhi gréh, zhe kdo popótni-ga flépiga, hrômoviga, gerbafiiga, jezljâvza, plé-fhaftiga rasshâli ? O. Kér fe Bog sa nefrézhne pofébno poteguje , in zhe kdo terpljénje takiga zhlovéka pre-dèrsno svékfha, ga mozhno sbafi ; in rasshâïjeni v’ Tvojim Terzu tóshi Bogu Tvoje terpljéhje, kté-ri bo gotovo tako predèrsnob Thtrafal, kteri je zlo perpubil, de je bilo 4 2 malopridnih fantov, ki To pléThabiga preroka Eliseja saTramovali, od medvedov Tnédenih. IV. Kralj. 2. 2З-20. V. Kaj je fiorili, ko Te shivina Tkos kraj shêne ? O. Varvati Te moramo, de ne bomo shivine s’ vpitjem, letanjem, Thuvanjem, kamni i. t. d. TplaThiii 5 sakaj T’ tem Te dobikrat nefrézha in fhkoda napravite, in je goTpodârju filno neprijetno ; zhlovek Te T’ takim djanjem veliko grehov, kletve i. t. d. vdeleshi. V. Kléra zhab ali nezhab isvira is tega sa domazhi kraj, ali sa domazho deshelo ? O. Popotnik hvali otroke, barThe, duhov-Tko in deshélino goTpófko, kraj in deshelo, kjer To 1 jubes nivo in Tpodóbno s’ njim ravnali ; on bo to dolgo polnil, on Te bo na takih krajih rad mudil, in ondi Tvoje premoshenje vshival ; je tudi veliko popotnikov, kteri vTe popifhejo in na snanje dajo ; oni grajajo, zhe To s’ njimi v’ kakim kraji kakor fi bodi neTpodóbno ravnali, otroke, barThe, duhovTko in deshélino goTpoTko, kraj in deshelo ; s’ nevóljo Te smirej tibiga Tpòm-nijo ; heshé take kraje 5 Te ogibajo takih gobiv-niz, in dobikrat tudi Tlabo sadershanje, Tlabo obravnavo otrok i. t. d. na snanje dajo. Torej je perljudnob, dolshnob do kraja in deshele ; ra-sujsdanob pa je pregreha nad krajem in deshelo. V. Kako naj Te med p tujimi ljudmi, na potu, sadershimò ? O. Na potu Trno v’ vezli nevarnobih, kakor doma ; torej je dolshnob, boshjimu varbvu perporozhili Te, kér Bog Te potéguje sa ptujze ; s’ nesmmimi ljudmi moramo varno ravnati, fe ne fmémo na vfakiga sanêfti, de ne pridemo fovrashnikam in isdajavzam v’ roke ; bodimo per-ljddni, sakaj bolj kot drugod potrebujemo pomolili drugih ; varujmo fe , desbelo, kraj, podave , fliege in ljudi saframovati, de fi neprijetniga na glavo ne nakopljemo; mérkajmo, kaj de govorimo , de naf ne bodo natólzvali; ravnajmo fena tanko po poftavah, ktere fo saltran ptujzov dane , de fe ne bomo fami febe v’ fkerbi perprâ-vili ; nikoli ne fmémo posabiti, de nifmo doma, ampak med ptujimi, kterim bodimo pokorni, in f’ ktérimi ne fmémo gofpodovali; bodimo pohlevni in perljiidni v’ fvojih profhnjah; bodimo vârzh-ni v’ fvojih rastrófkih, sakaj med ptujzi potrebujemo fvojiga dnarja, in ne verno, v’ ktere fit-nofti utegnemo priti. Kar drugod dobriga vidimo, na-fe vsemimo ; varujmo fe , fpazheniga sa-dershânja in nauka na-fe vséti; de bomo bolj urni, pametni in obravnâni dormi prifhli; grôsno napzh-no je, zhe kakor bahâzhi in lashniki donni pridemo , in zhe fmo fe nauzhili ozhéta, mater in domovino, >'éro in kerfhanfko sadershanje sata-j e va ti, in zhe fe kdo zlo v’ domazhim jesiku govoriti framdje ; dollikrat fe zlo na ptujim nauzhé domazho deshelo sanizhevati, kér moramo vender domazho deshelo sa tolikanj dobriga sahva-liti, kér moramo torej tudi nji flushiti, in kér moramo v’ nji fvoje shivljenje konzhati. §. 62. Sadershanje do neprizhejózhih. V. Kako naj neprizhejózhim fpofhtovanje fkasiijemo , in vefelje délamo ? O. Zhe jim v’ pifmih na snanje dajemo, ile nam je na njih prijâsnolli, na njih frézhi in blagófli leshézhe ; de naf vefeli, de f pifmam s’ njimi govorimo ; zhe jim od febe koj fporozhi-mò , jih porozhil od njih prófimo , na njih pifma limali in prijasno odgovorimo, njih sheljâm po mòzhi sadoftimò, jim tudi is dâljiga kej prijét-niga korimo ; sladi , zhe Imo neprizhejozhim Iju-hésin , p ri j as n o ft, hvalćshnoft in Ipofhtovanje fka-sovati dolshni. V. V’ zhim obfloji Ijudoljiibnoll in dolsh-noft takiga sadershanja do neprizhejôzhih ? O. Vfe , kar druge rasvefeluje, kar oni v ljubésin, hvaléshnoft in fpofhtpvanje fhtéjejo, je dolshnofl po véri ; f’ pifmi pa doltikrat vézhi ve-felje delamo, bolj tolashimo, vezh dobriga naredimo, kakor fe mifliti da. She sdaj fe fpodhudu-jemo Г pifmi apôllelnov in veliko pohóshnih ljudi. V. Ktéri dobri namen moramo v’ ti rezhi imeti? O. Namén, dolshnofl: kerfhanfke ljubésni fpolniti. V. Na kaj moramo v’ pifmih pofébno mér- kati? O. Ne fmémo nizh va-nje pollavi li, kar bi utegnilo uniga motiti ali v’ fkerb perprâviti ; kar bi fe utegnilo napek isklâdati, kar Arali rasodé-va 5 kar natólzvanje do drugih obuduje, in ras-pertje napraviti utégne ; šakaj pifino oflâne, in ne moremo lohka isloshiti, kakó de fmo to ali uno uméli. Tudi fene fmé v’ pifmu nizhpifati, kar lifliga, ktéri pifhe, ali tifliga, ktérimu fe pi-fbe v’ nevarno fl ali natólzvanje perprâvi. Shé veliko jih je f’ lem nefrézhnih pollalo, ali vfaj v’ fkerbi in nevarno 11 prifhlo. V. Kaj je floriti, kar tizhe imenila in napifc? O. Ti fe morajo vravnâti po imenitnofti tikiga, kterimu pifhemo 5 ne fméjo Liti ne pre-vifóki, ne preniski; kdor ne vé, naj poprâfha, de ne Lo safmehovân, in de ne Lo soper ravnal fpoflitovanju, ktéro je drugim dolsLan. V. Kakó dolshnókim kerfhanfke perljudno-fti do neprizhejozhih soper ravnamo ? O. Zhe tikim, klerim Imo dolsLni pifati, ali zlo ne pifhemo , ali malokdej ; zhe na njih pifma ne odgovorimo, zhe jih sanizhujemo, njih pifmo safmehujemo, njih saupanje na pek ohra-zhamo, njih fkrivnoki rasodevamo i. t. d. V. Sakaj ne fmémo tega koriti ? O. Kér dulia ljukésni rasshâli, Llishnjiga skali, neperljudnok, terdoferzlmok, neohzhutli-vok, dokikrat tudi nehvaléshnok na snanje daje, drugim nepokoj in fkerhi napravlja, in ker per-loshnok v’ nemar pûfhamo, kej doLriga koriti. V. Ali je perljudno, neprizhejózhim, kader n asa j pridejo, rêzhi, de fe nam je zhaf njih neprizhejózhnoki kratik sdel ? O. Ni perljudno ; sakaj f’ tem unimu na snanje damo, de ga nifmo sasheléli, in de fmo njegovo neprizhnok lohka uterpéli. §. 65. Od fp n f hl ovan ja, hléro Jo fòldatje fami febi, in drugi ljudje iemu Jianu dolshni. V. Sakaj je foldafhki kan ? O. De hrani domâzho deshelo, deshéliniga gofpóda, premoshènje, varnok, pokoj, réd in dâne pokave ; vlada ga pa deshélini gofpód in od njega pokavljena gofpófka. V. Sakaj je ta kan teshavin in zhakitliv? O. Soldat jepokìizan, de domazho deshelo desliéliniga gofpóda, premoshenje, varnob, pokoj, réel, in p o fuîvo brani, in fzer, ako je potrebno, zio s’ fvojim slavljenjem. Dobrodelni namen léga danti bori, de je zhabitliv. ,,V’ tim fmo fposnâli ljubésin bosbjo, de je on fvoje shiv-Ijcnje sa naf p oba vil ; tudi mi moramo sa brate shivljenje pobavili.“ I. Jan. 3, 16. У. Ktéro fpofhtovanje je foldal fam febi in fvojimu banu dolshan ? O. Soldat mora kakor kribjan fvoj ban prc-vdariti, fvoj lepi pokliz pred ozhmi imeti, in po tem ravnati. V. Kako foldat febi in fvojimu banu ne-zhab dela ? O. Soldat febi in fvojimu banu nezhâb dela , zite fvojimu poklizu soper ravna ; zbe fvoj ban saframiije, fe fvojim dolshnóbim odteguje, in isdajaviz pobâne ; zbe je v’ vojfki kervisheljin in ne junafhki ; zhe fe ptujiga premoshenja lòti; zbe sgled nepokórfhine in punta do fvojiga de-shéliniga gofpóda daje ; zhe Boga sanizhuje, kte-rimu v’ biishnjim flushi ; zhe fe nevere in flabi-ga sadershanja navadi ; šakaj Г tem ovèrne od Boga vpeljani ré d ; zhe je savolj fvojiga bami, iména, in oroshja prevsétin, in druge ljudi in banove sanizhuje, rasshali in s’ njimi hudo dela; zhe sapóvedi, ki tizhejo deshélino in zerkvéno drushbo, sanizhuje; zhe je do drugih ljudi in banov nepokójin in predèrsin ; zhe tibimu, kteri-mu zhab gré, zhaft odteguje ; zhe druge ljudi ncporédno nadléshuje ; zhe ni dovoljin Г tibim, kar mu gré, ali kar mu je mózhi dati ; zhe fvo-jo zhaft v’ to bavi, kar ni zhab, ampak veliko bolj nelramnob, Soldatje fo vprafhali Janesa, ki je pokom osnanoval : Kaj pa naj mi borimo. In jim rezhe : „Nikogar ne tepite, nikomur kri-vize ne delajte,, in dovoljni Lodile s’ fvojo pla-zho.“ Luk. 3, 14. V. Kako fe moramo do faldatov sadersha-li, de jim bomo /podobno fpofhtovanje fkasâli? O. Moramo imenitni namen /oblatov fpofh-tovati, in od njih pokliza fpodobno govoriti, dolshnóbi do njih v’ kerfhanfkim duhu fpol n ovati, in fe fzer vfiga sdershati, kar bi foldate dra-shiti in rasshaliti utegnilo 5 sakaj to ima doftikrat hude naflédke, kér foldat ne pubi rad fvojiga band saframovati, in kér bi torej fvojimu banu ftorjeno krivizo mafhevati utegnil. §. 64. Sadershanje do Jtarih ljudi, in Jtnrih ljudi med Jeboj. V. Kteri ljudje nar bolj potrebujejo nafhe pomózhi, in ktérim fmo fpofhtovanje pofébno dolshni ? 0. Stari in betéshni ljudje nafhe pomózhi bolj kakor drugi potrebujejo, in tern fmo fpofhtovanje poféhno dolshni? V. Sakaj ? O. Kér fi bari in betéshni ljudjé ne morejo fami febi pomagati 5 kér fo shé vezh dobri-ga borili in fkufili ; kér vfe bolj obzhdtijo ; ker Bog fvojo ljuhésin pofébno pomózhi potrébnim fkasóje ; in kér fe nebefhki Ozhe tolikanj bolj sa zhlovéka poléguje, kolikanj révnifhi de je. Sad-•njizh, hozhemo tudi vii kdej bari biti, in she-limò, de bi naf v’ révnim banu ne sapubili, temuzh nana fpofhtovanje, ljuhésin , persaneflivob in pomózh fkasovali. Kdor fe bariga in hetésh- niga zhlovéka ufmili, njega bo Bog, Ozhe ubogih in satiranih, shégnal. V. Ktero Ijubésin, pomózb in fpofhtovanje moramo ftarim in betéshnim ljudém fkasovati? O. V’ govorjenji, obnâfhi in djanji Temo-ramo fkerbno varvali, kar jih shali, in fméfh-ne fiori ali v’ Tremoto perpravi; veliko bolj jim móramo Ijubésin in TpoThtovanje Tkasovali, s’ njimi prijesno ravnati ; jim pomagati, kjér samóre-mo, de njih flan polâjfhamo ; sa-nje k’ Bogu moliti; s’ njimi poterpljenje imeti, zhe zhafi v’ nadlogah zhmèrni, nepoterpeshlivi pofla'nejo ; njih nauke radi na-Te vseli. V. Kakó ljubésni in TpoThtovanju, ki greha ftarim in betéshnim, soper ravnamo ? O. Ako jim kdo Tmert sheli, in jim morde to zlo na snanje da ; v’ govorjenji, obnafhi in v’ djanji s’ njimi neperljiidno ravna; s’ njimi nefpodóbno Thaïe (fhpafe) uganja; jih vprizho drugih oponafha, s’ njimi terdó ravna ; jih sa-fmehuje in saframuje ; jih bres pomózhi pulti, jim le s’ nevoljo ftréshe. V. Šakaj Te je tréba lakih gréhov varvali? O. Kér fo soper kerfhanfko Ijubésin, in ne-hvaléshno , divje, neufmiljeno in hudòbno Terze rasodévajo ; torej bo tak zhlovek teshko kdej shé-gin boshji in Ijubésin v’ Tvoji ftarofti nafhel ; satiram ubógi ljudjé tóshijo Tvoje trinoge pred Bo-gam, in taka molitev prefhine oblake. Bog je tifte otroke hudo fhtrafal, ki fo ftâriga preroka Eliseja saframovâli. IV. Kralj. 2, 2З. 24. Ako Te is nefrézhe fvojiga blishnjiga norza delamo , je to Bogiigrosno sopemo, in Bog bo to gotovo fhtrafal. V. Ali imamo v’ ti rézhi do vdih ftarih in betéshnih ljudi enake dolshnofti ? O. Kolikor vézhi hvaléshnoh in 1 j ubò sin fmo takim ljudem dolshni, pohavim, harfhem ; kolikor vezh dolshnoh imamo fploh do njih; kolikor vézhi fpofhtovanje fmo jim po njih ftanu dolshni , pohavim, duhovnam : tolikanj vezhi fo tudi taki grehi. V. Kaj govori f. pifmo v’ ti rézhi? O. „Ne sanizhuj zhlovéka v’ njegovi harohi ; sakaj tudi mi fe haramo.“ Sirah. 8, 7. „Ne ogibaj fe opominjevanja harih, sakaj tudi oni fo fe uzhili od fvojih ozhetov.“ Sirah. 8, 11. ..Stari ga ne fvari ojhró, temuzh pròfl ga, kakor o-zhéta.“ 1. Tim. 5, 1. V. Ktéra je zhah harih ljudi? 0. „Veniz harih je velika fkufhnja, in njih flava hrah hoshji.“ Sirah. 25, 8. Neumin in ne-fpametin har zhlovek, ki fe fhe v’ harohi fvojih nefpodóbnih mifel, nefpodóbniga govorjenja in djanja dershi, je gnufòha Bogu in ljudem. Zhc hozhejo hari ljudje savolj harohi fpofhtovani hiti, fo dolshni to fpofhtovanje saflushiti n. Kar fe mladimu zhlovéku persanéhi utegne, fe teshkó harimu neiimneshu sanêfe. §. 65. Sadershanje do bolnikov, in bolnikov med feboj. V. Koga moramo v’ vfakim bolniku fpofh-tovati ? O. Boga, ktériga otrok in podoba je bolnik; Jesufa, njegóviga Odrefhenika in fvojiga fod-nika, ktéri nam bo kdej rekel, de fmo njemu ali borili, ali ne fiorili, kar fmo ktérimu njegovih narmanjfhih bratov, ali borili, ali ne borili, Mat. 26, 36. 40. 43. 45. Tudi je vfak bolnik nafh blishinj. V. Ali imamo do vffli bolnikov enako đolsh-nólti? O. Moramo pomagati, kjer moremo, bodi II bolnik ktérikoli, in bodi fi tudi nafh fovrâsh-nik 5 kolikanj vézhi dolshnóft pa imamo fzer do bolnika, in kolikanj vézhi fpofhtovanje, ljubésin in hvaléshnoft fmo jim dolshnij tolikanj vézhi dolshnoft imamo do njèga ako sboli. Tem fe per-fhtévajo sakónfki ljudje, ftarfhi, otrpzi, bratje in feüré, pôfli, foródniki, prijatli, fofédje, Ijud-jé ene vére. V. Kako fe bolmkam polâjfha, in kdaj mi-flijo, de fo zhaûêni in fpofhtovani? O. Bolmkam fe polajfha, in fo fpofhtovani , ako v’ njih livarnika in Odrefhenika, njih zhîovéfhko in kerfhanfko imenitnoft fpofhtuje-mo; ako jih obifhemo ; ako jim pomózhi fkasu-jemo, in jim na s n an j e damò, de to radi Itorimò; ako jim perferzhno ravnozhutje fkashemo, in fe varujemo jim fmerti sheléti ; sakaj tudi mi radi shivimò ; ako perljudno , prijasno in mehko s’ njimi ravnamo ; ako jim sàncfêmo, sakaj terpézhi je malókdej vefél ; ako fe jih rahlo dotikamo; ako sa njih dufho fkerbimò, kolikor je mogózhe. Kdor drugazhi ravna, skali, rasshali in ponezhalli bolnika in v’ njem Jesufa fvojiga prihódnjiga fodni-ka ; on kori, de folsé tózhi, ktére nesdófhiiika pred Bogam tóshijo ; on rasodéva nekerfhanfko ferzé, dajè flab sgled, in ako kdej fam sboli, ho teshko ljudoljiibov nafhel; in nad neufmilje-niga ho prifhla neufmiljena fodba. Y. Ktéri dobri namén móramo iméti, kader hózhemo bolniku ljubésin in pomózli fkasovati ? 0. Móramo namén iméti, fvojimu Ijubimu Svelizharju fiushili, dolshnóft vére fpolniti, dober s gl e <1 dati, Boga povelizhevati, kteriga bo poto-lasheni bolnik v’ fvojim ferzu sah val il ; prijatlov sa zhaf potrébe, in saflusbenje sa vézhnoft nabirali fi, de naf, kader bomo fret sapnflili, vsa-mejo v’ vézhne prebivalifha. Kdor bolniku is fa-moprida, ali savolj dnarjev, ali de je od ljudi hvaljen, ftréshe, od njega pravi Jesuf, de ne bo imel plazhila v’ nebelih, sakaj on je fv oje pla-zhilo shé prejel. Mat. 6, 1. V. Ktero fpofhtovanje je bolnik fam Cebi dolshan? in kdaj bolnik fam febe fpofhtuje? O. Bolnik fpofhtuje fam febe, zhe véro v’ djanji fkasuje, in on to (lori, zhe fe boshji volji podvèrshe ; zhe kakor kriftjan mifli,de je fmert prefeljênje v’ boljfhi shivljenje; sakaj Bog ni Bog mertvih, ampak shivih, in fmert nafliiga Sveli-zharja Jesufa je lirah pred fmertjo odpravila ; zhe fe k’potu v’ vézhnoft kerf ha n f ko perpravlja, in fvé-te sakramente pokore, prefvétiga refhnjiga teléfa in poflédnjiga olja ob pravim zhafu prejme; zhe fe, predin pred boshjo fodbo Uopi, s’ fvojimi fovrash-niki in rasshalniki fprâvi, in krivizhno blago na-saj da; zhe fvojim lép sgled daje, jih kakor Jesuf k’ ljubésni in edinofti opominja, in tudi zhafne rezhi poravna, kakor praviza terja, de bo njegovo ime tudi po fmerti zhefheno. Kdor tèga ne fiori, fi fhe v’ grobu nezhaft nakopava. §. 66. Sadershan/e do mertvih. V. Ali nafhe dolshnofti do blishnjiga s’ njegovo fmertjo néhajo? O. Ne néhajo; sakaj on fhe shivi, defirav-no na drugim fvétu; in kriftjani, ki fo tù in ondi, imajo svéso med feboj, ktéra fe svésa fvet- mkov imenuje ; Bog ni Bog mertvih, ampak shivih, to je, mertvi shivé v’ vezhnim kraljefivu. Mat. 22, З2. Vr. Do ktérili mcrtvili imamo p o feb n c dolsh-nófii ? O. Do tihih, do ktérih fm o imeli na tem fvétu pofébne dolshnófti ; do harf he v, otrok, bratov in fetter, dobrotnikov, prijatlov, fovrâshnikov, forodnikov i. t. d. У. Ali fmo od mertvih vezhno lózheni ? O. Nizh men j ko to; sakaj Jesuf pravi: ,,V’ hifhi mojiga Ozhéta je veliko prebivalifh in on sagotovi, de bodo dobri kriltjani per nebefh-kim ozhétu vezhno ttanovali. Jan. 14, 2. У. Kako fhe samóremo mertvim ljubésin in zhatt fkasovati? 0. Mertvim fkasüjemo ljubésin in zhalt, zhe fe kakor kriltjani njih vézhne frézhe vefelimò, njih truplo k’ grobu fprćmimo , sa-nje molimo, od njih le dobro govorimo, njih sa dobrote, ki fo nam jih morde fkasali, saliva limo ; zhe jim hudo, k lóro fo nam morde fiorili, is forza od-pufiimò; jih v’ fcrzu in molitvi sa odpufhanje prolimo , ako fmo jih morbiti rassbalili ; zhe njih grob in fpomin shégnamo, sa njih sapufhene pofhteno , po dolshnófti in môzhi fkerbimò i. t. d. „Sveta in dobra je mifel moliti sa mertve, de bi bili od grehov réfheni.“ II. Mak. 12, 46- V. Is klériga namena moramo mertvim ljubésin in fpofhtovanje fkasovati ? O. Is tega dobriga namena, de hozhcmo tako ravnati, kakor je Bogu, kterimu vfi shivi-mo in umerjemo, vfhczb, in kakor nam ker-fhanfka ljubésin veleva ; sakaj ljubésin ne mine P tim shivljenjem. I. Kor. i3, i3. Bog je shég- 12 nal ftariga pobóshniga Tobija, her je sa trupla mertvih fkerbcl, in doftikrat jed in pijdzho po-puftil, de jih je pokopovàl. Toh. 12, 12. Uzhé-niz Janes je hotel sadnjo voljo fvojiga Gofpóda fpolniti, kér je njegovo fvéto mater Marijo k’ febi vsél, in do fmerti sa-njo fkerhel. Jan. 19, 2Ö. 27. V. Kako fe mertvim nezhaft kori ? O. Zhe fe kdo njih fmerti vefeli 5 zhe jim sadnjo zhaft bres vsroka odrêzhe ; zhe mu ni nizh mar, kako de fe jim na unim fvétu godi ; zhe sa-nje moliti opufli ; zhe.flabo, natolzlivo, in od njih napak govori ; njih dobrot in dobrih lafmoft ne fposna. ; jih sa njih nam fkasano ljubésin ne sa-hvali ; jih fhe v’ grobu kolne ; jih fhe po fmerti s’ fvojiin fovrashnim ferzam preganja 5 pokopa-lifha, grobe in koki predersno ponezhalli ; zhe njih sadnje volj# ne fpolni, in jo morde zlo ovèrshe ; zhe sa njih sapufhene ne fkerhi, jih morbiti zlo preganja i. t. d. „Ne vefêli fc fvojiga mertviga fovrashnika 5 sakaj vedi, de vii u-merjemo , in de nozhimo f’ tem nikogar rasve-feliti.“ Sirah. 8, 8. V. Sakaj je tako sadershanje do mertvih pregréfhno ? O. Kér je duhu kerfhanfke ljubésni grosno nafproli, in neperljudno, nehvaléshno, nekerfhan-fko in nefpravno ferzé rasodéva. Persaneflivoft in ljubésin je tréba fkasovati njim, ktere je she Bog fódil, in f’ klérimi homo peflédnji dan pred fodbo kali. VII. Poglavje. Od saderghanja do neumne shivine. §. 67. Sadershan/e do shivme. V. Sakaj je Bog zhlovéku shivino dal ? O. V’ shivcsh, pomózh in rasvefeljenje ; in kratko malo ne, de bi jo nadlegoval, martral in s njó napzhno ravnìd. V. Kakó je Bog sbe v’ Ilari savési sa sili-vino fkerbel? 0. Bog je sapovédal, de naj fe fédmi dan tédna sliivina fpozliije; de naj fe na polji sgub-Ijena shivina gofpodarju nasaj pélje ; de naj fe oflu, ki fe je podbremenam sdrufnil, na pómozh pride; de naj fe volu, ki shito mane, góbez ne savéshe ; de naj fe tizhje gnjésdo, v’ kterim llarka na mladih, ali najajzih fedi, ne pofbkóduje; de naj fe llarka fpuftì, in mladi le ob pravim zhafu per-dershati fméjo. II. Mojs, 2З, 12, V. Mojs. 22, 1. 2. 4* 6. 7. 26, 4* V. Kaj je Bog lift!mu obljubil, ktéri fe shivine ufmili, mladizhem ftarko do tillihmal pulii, dokler je potrebujejo? 4 O. Svoj shégin „de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro.“ V. Mojs. 22, 7. V. Kaj tifti na snanje dajè, ktéri sa shivino fpodóbno fkerbi, in s’ njo gerdó ne ravna ? O. Dobro ferzé; sakaj tudi neumne shivali imajo fvoje terpljenje in obzlnitljeje, pa ne morejo tosivi li. Bog povrazhuje tudi ljubésin, ki fo shivini fkashe. * 12 V. Kaj pokashe Olii, ktéri shivino v’ nemar pufha , in s’ njó gerilo ravna? O. Divje Terze, ktéro nima ravnozhutja P zhlovékam, kakor ga tudi nima s’ ubogo shivino. Torej pravi f. pifmo: „Pravizhnimu le fmili shiv-ljenje njegove shivine; Terze hudobniga pa je ker-visheljno,“ Preg. 12, 10. Neufmiljeno ravnanje hudobniga s’ shivino bo Bog gotovo fhtrafal. V. Ktéri dobri namen mora kriltjan imeti, kader shivino ofkerbuje ? O. Ta dobri namen, tako ravnati, kakor je Bog ukasal, in kakor je njemu ftvarniku ljudi in shivine vfhézh, de Te bo tudi Bog naf ufmilil. V. Ali samóre fkerb sa shivino tudi prevelika biti? O. Tudi; to Itori tifli ali tilta, kteri rajfhi pfù, kakor ubógimu kruha podeli, in rajfhi ubo-giga in pofla, kakor pfa terpéti vidi. Pfam bo-gâliga moshâ je bilo-bolje, kakor ubógimu Lazaru, kterimu The drobtinz nifo dovolili, ki To s’ mise bogatinza padale ; toile kakfhin je bil konez obeh ? Lazar je bil nefèn od angelov v’ na-rozhje Abrahamovo, neufmiljeni bogatmiz pa je bil pokopan v’ peklu. Luk. 16, 19-22. §. 68, .SStlèp. Sadnja profhnja pij'avza je ta: Kriltjani! delajte fî prijatle sa dan fodbe; de oni, kader vaf, fvet in ljudje sapullé, sa vaf pró-Tijo, in de vaf Gofpod, ktéri je ufmiljen do ufmi-Ijeniga, in kteri Te je Tam Tebe v’ vfakim zhlovéku pcrporózhil, gori vsame v’ tifto frezhno kraljellvo, X kterim ho vfako délo ufmiljenja vézhno obdarovano. Luk. 16, 9. KASALO. (Stran. I. POGLAVJE. Od Ijiibêsni in zhajti', hi fmo jih Bogu dolshni. §. i. Bogii moramo nar vézhi ljubésin in zliaft fkasovati i S- 2. Kakó de mòra kriftjan fvojo ljubésin in tvoje fpofhtovanje do Boga na snanje dajati . . 3 §. 3. Kdor Bagli ljubi in zliafti, mòra tudi vfe, kar je fvétiga, ljubiti in zbaftiti .... 8 §. 4* Pobóshnoft do Bagli . . . . . l3 II. POGLAVJE. Od zhlovékci in zhlovéfhhiga roda. §. 5. Kdor hozlieBogò ljubiti in zhaftiti, mora tildi fvojimu blisbnjiinu Ijubésiu in zliaft fkasovati . l5 §. 6. Od fpofhtovanja, ktéro je kriftjan faш febi dolsliòn 17 §. 7. Od fpofhtovanja, ktero je kriftjan temu sliivljenju dolsliòn ....... 20 §. 8. Zlilavek v’svési s’drugimi; in svésa vfih ljudi med feboj . . . . . . .21 §. g. Duh Ijubésni, ktéri naj vfe ljudi edini . . 2З §. JO. Prid kerfhanfke perljudnofti in kerfhanfkiga sadershanja ....... 25 §. 11. Le véra in bogabojézhnoft dafté zhlovéku in zhlo-véfhkimu rodu pravo zliaft, in ga uzhité pra-viga sadershanja ...... 27 III. POGLAVJE. Perpravljanje A’ sadershanja do ljudi. §. 12. Nauk pameti ...... Зо §. i3. Pervo ravnilo sadershauja na tem fvčtu. . 32 g. 14. g. 15. g. 16. §• 17* S- §• S- s- §. 18. !9- 20. 21. 22. g. 2З. §• 24. §• 25. §• 26. 27. 28. S. §• §.29. g. 3o. §. 3i. §. З2. g. 33. Od fnashnofti .... Kaj de fe fpodôbi, kar tiz.be obléko Od ljubésni do réda (Spodobna stinanja obnafha Pasnoft na fvoj jêsik (Spofhtovanje ob/.hutljeja, ki ga imà vfak zhlo vek sa fvojo zhaft Pofébne ravnila sa govorjenje Pripróftoft in rasuinnoft . Ponishnoft in pohlòvnoft Od prehitrih fódeb Poterpeshlivoft in krotkoft Enakodùfhnoft in zhmernoft . Napeljevanje k’ dovóljnofti Mirnoft , perjenlivoft , fpravnoft Pravizhnoft, pofhtenoft in odkritoft Nefamopridnoft in velikoférzhnoft . Perferzbno ravnozhutje nad frézbo blisbnjiga Dopadlivoft in pofìréshnoft Ktéro zhaft de je kriftjan fvojimu ftanu, fvoj ftirofti in fvojimu fpòlu, kakor tudi il anu, fpoli in ftarofti drugih ljudi dolshan Merilo fpoflitovauja . . . IV. POGLAVJE. (Stran. 53 35 38 41 44 47 48 57 61 63 64 67 70 72 76 78 80 83 84 9° Od sadershan/a ljudi, ki moraj o fkupej shiveli. g. 34. Šakaj de fo ljudje, ktéri fkupej ftaniijejo, pofèbno dolslmi med feboj fpofhtovati fe . 92 g. 35. Ktéro fpofhtovanje fo kerfhanfki sakonfki ljudje fvojimu ftauu, farni febi in edin drugimu dolslmi 94 g. 36. Od fpofhtovanja, ki fino ga otrôkam dolshni, in ki fo ga otrôzi êdin drugiinu dolshni . 96 g. З7. Ktero fpofhtovanje de fo otrôzi fvojim ftarfhem in predftarfhem Cftarimu ozhétu in ftiiri materi) dolshni . . . . . . . IOQ §• 38. Ktero fpofhtovanje morajo bratje, feftré, in fo- ródniki (shlahtniki) êdin drugimu fkasovnti . 104 g. З9. Od sadérshanja do pôflov, in pôflov med feboj, in do gofpodarjev, gofpodinj in fopoflov . lo5 g. 4o. Od ljubésni in fpofhtovanja, ki naj jih fofédje êdin drugimu fkasujejo. . . • .109 V. POGLAVJE. Od sadershanja siinej hifhe. §. 41. Sadershanje v’ zérkvi . . . . .110 §. 42. Saderslianje v’ fhóli . . . . .110 §. 45. Saderslianje ob igranji in rasvefeljênji . . xi3 §. 44. Kakó de fe je treba na uležali (glifi} in na zéfti sadershati . . . . . .114 g. 45. Kako de fe je treba v’ ftanizah ptujih ljudi sadershati . . . . . . . 117 §. 4G. Od sadershanja per ptujl misi . . .120 §. 47. Od sadershanja v’ goltivuizi. . . . 1г5 VI. POGLAVJE. Od sadershanja v1 mnogoterih okolifhinah, in do mnogoterih ljudi. Ktéro fpofhtovanje de fmo domazhim« kraju in domâzhi deshêli dolshni .... Od sadershanja do vikfliih .... Ktero fpofhtovanje de je kriftjan, deshélinimu gofpódu in gofpófki dolshdn, in ktero fpofhtovanje de naj ti fvojim podlóshnim fkasnjejo . Ktero fpofhtovanje deje kriftjan zerkvènim fpred-nikam dolshan, in ktero fpofhtovanje de morajo duhovni fvojiniu Hanu iu fvojim ovzam fkasovati ....... Od sadershanja do ljudi druge vére Kakó de fe moramo sadershati do njih, ki grefhé . Kakó fe je tréba ravnati, kar tizhe fkrivnofti drugih ljudi. . . ... Sadershnnje do dobrotnikov .... Saderslianje do tovarfhev in prijatlov Saderslianje do neprijatlov, rasshiilnikov, do neperljiidnih, prepirlivih in pravdesbeljnili ljudi i52 Saderslianje do vefélili, in nevoljnih in shaloiinih 164 Saderslianje v’ frézlii in nefrézhi; slafti do ne-frézhiiih, pofhkódvanih ljudi .... Saderslianje ubogih med feboj Kakó de fe moramo do ptujih, popotnikov in med ptujimi sadershati ..... §. 62. Saderslianje do neprizhejózhih §• 48- §. 49. §• 5o. §• 5i. §. 52. §• 53. §■ 54. 55. 56. 5y. 58. 5g. 60. 61. 128 1З1 i37 13g 142 145 146 147 i5o 156 i5g 1G1 1G8 , Stran. g. 63. Od fpofhtovanja, kl fo ga foldatje fami febi in drugi Ijudjé téma Itami dolšhni . .170 §. 64. Saderslianje do ftanli ljudi, in flarih ljudi med feboj . . . . . . . .172 g. 65. Saderslianje do bolnikov, in bolnikov med feboj 174 g. 66. Saderslianje do mertvih . . . .176 VIL POGLAVJE. Od sadershanja do neumne shivine. §. 67. Saderslianje do sbivine. .... 17g g. 68. (Skièp . . . . . . . .180 A SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA