Številka 166 TRST, v sredo 17. junija 1908 Tečaj XXXIII erar/« IZHAJA VSAKI DAN -HM tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Ivranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnico, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA nmn za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. ■aroSaina na nedeljsko lrdanj« „EDIHOST1" stan*: ••!•- l«tno K 5-20, pol leta 3 60 ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti - Natisnila tiskarna konsorega lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranllnRnl ra?un St 841 652. TELEF0M It 11-57. Politično društvo „EDINOST64 i sklicuje na jutri, dne 18. junija t. I. i ob 4. uri popoludne dVG lovno shoda in sicer v Skednju v dvorano Sanci n-Omotovo in pri Sv. Ivanu v dvorano „Narodnega doma'4. Xa dnevnem redu je : Tržaško volilno reformo. in ako se bodo njegove čete korektno vedle, utegne Francija sama priznati Mulej Hafida, a bo tudi delala na to, da ga priznajo vse J Zakon oziroma države, ki so podpisale algesirsko pogodbo.! aktivno volilno pravico, ima tudi dolžnost, Francija ne bo podpirala nobenega preten* " — Radi tega treba, da se z njo bavimo natan« čneje. Zakon načrt določa: Kdor ima BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 16. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu. Med ^drugimi sta govorila tudi posl. Hribar in Štrekelj. Dijaška [demonstracija. DUNAJ 16. Danes opoludne je bila pred parlamentom dijaška demonstracija. Dijaki, njih okolu 600, s> prišli pred parlamentarno rampo. Vrata parlamenta so zaprli. Poslanci M chl in Pernerstorfer sta nagovorila dijake ter je zugotovljala svojih simpatij. Pozvala sta jih, naj ne dajo stražam nika-kfga povoda, da postopajo proti njim. Dijaki so zatem odšli, ne da bi bilo prillo do res nega konfiikta. Štrajk na čeiki tehniki v Brna. BRNO 16. Xa češki tehniki so se danes deloma vršila predavanja. Štrajkujoči dijaki so pa skušali predavanja preprečiti, tako da je bil rektor prisiljen ustaviti predavanja. Za 12. uro opoludne je napovedana konferenca profesorskega kolegija. Kazenska razprava proti tatinski bandi. LVOV 16. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je danes pričela glavna razprava proti 16 členom mednarodne tatinske bande, na čelu katere je bil Weszynski. Obtoženci so u'omili v več blagajn oziroma so zakrivili ali se udeležili drugih velikih tatvin. Razprava utegne trajati 14 dni. Pozvanih je 120 prič. Princ Viktor Napoleon. BELIGRAD 16. Princ Viktor Napoleon, ki se je kakor gost kraljev mndil tukaj tri dni, je odpotoval danes na Dunaj. Kralj je podelil princu veliki križ reda Karagjorgjevi-c-eve zvezde, Maroko. £5 PARIZ 16. „Matinu" poročajo od 14. t. m. iz Elkzara : Oba od pristašev Mulej Ha-iida ujeta francoska inštruktorja sta bila hudo pretepna. Le guvernerju mesta se je zahvaliti, da jih nieo ubili. Položaj Evropejcev, izlasti Francozov je tem nevarneji, ker so vse zveze pretrgane. PARIZ 16. „Petit Parisien'* je zvedel od pristojne stvari, da bo politika Francije nasproti Mulej Hafidu odvisna seveda od njegovega lastnega vedenja. Ako Mulej Haiid osvobodi v Elkzaru ujete francoske varovance PODLISTEK. Perzijski parlament. Najnovejši dogodki v Perziji zopet obračajo naš pogled na to deželo. Gotovo bo torej zanimala čitatelje sličica perzijske poslanske zbornice, igrajoče tako veliko vlogo v teh dogodkih, kakor jo podaja pismo, ki ga je p'8fll eden maloštevilnih zastopnikov perzijske inteligence, dr. Kitabgi Khan, nekemu švicarskemu listu. Palača Baharistan, v kateri zboruje panamet, je bila popreje last nekega zasebnika ; ped prejšnjim Šahom je pripadlo poslopje kroni, ker je bil umrl njegov lastnik, ne da bi zapustil dediča, in je Blužilo od časa do časa za stanovanje izrednim odposlan-Ktvcm, ki prihajajo v Teheran. Eo je bila predlanskega avgusta proglašena konstitucija, so zbrali to palačo za sedež medžlesa (parlament, pravzaprav narodni s*£t). Palača stoji na trgu Mejdan-Meli. Nekoč je ležal ta veliki javni trg zapuščen; danes je drugače. Gruče politikov se izprehajajo tu in se živahno raz-gotarjajo o javnih zadevah. Pri vhodu se ij&ka;a stražnica z vojaki, ki opravljajo tu ^ar^tveno in redarstveno službo. denta. Sploh se Francoska ne bo umešavala v notranje stvari Maroka. LONDON 16. Brzojavka „Morning Poste" iz Tangerja od 15. t. m. poroča, da se je Kaid rodu Anfons izjavil za Mulej Hafida. PARIZ 1«. „Agence Havas" poroča iz Feza od 11. t. m., da je Mulej Hafid poslal poslaništvom pismo, v katerem jifc prosi, naj se poslaništva in konzuli vrnejo v Fez. TANGER 16. (Ag. Havas). Skoraj vsi rodovi Andjeras in Arzilas so Mulej Hafida proglasili sultanom. Tudi neki shod, ki gaje v petek Raisuli sklical v \*abr, je baje Mulej Hafida proglasil sultanom. Portugalska poslanska zbornica. LIZBONA 16. Poslanska zbornica je pričela razpravo zakonskega načrta glede predplačil, danih kraljevi hiši. Pristaši Alpoina so finančnega ministra v njegovem govoru večkrat hrupno prekinili. Predsednik je moral zaključiti sejo. Razprava se jutri nadaljuje. — Iz Perzije. PETROGRAD 16. Glasom poročila iz Erivana so perzijski revolucijonarci princa Bali es Saltane postavili kakor protušaha, drugi pretendent je baje princ Sili es Saltane. Danaj 16. „Korresp. Wilhelmu poroča, da se cesar koncem tega meseca poda v I5L Tamkaj ostane do 8. septembra in se potem vrne na Dunaj. Dae 10. septembra bo prisostvoval zadušnici za cesarico Elizabeto. Sredi septembra pojde cesar na velike vojaške vaje v Južno Ogrsko. Za časa vaj bo cesar bival v gradu vesprimškega škofa Horniga. Mudil se bo tamkaj 3 dni. Potem se vrne na Dunaj. Letos ne bo cesar bržkone inspiciral sotorišču v Brucku. Dunaj 16. Egiptovski kedive je pred-poludne odpotoval v Pariz. Praga 16. Profesor matematike na tukajšnji češki tehniški visoki šoli, Karol Pelz je danes v starosti 65 let umrl. Praga 16. Minister Gessmann se je sinoči vrnil na DuDaj. Madrid 16. Kralj se je danes povrnil semkaj. Beligr&d 16. Držami svetnik Jova-nović je imenovan predsednikom kasacijskega sodišča. Strassburg 16. Proti 9 župnikom al-zaške duhovščine je radi moderniatiških nazorov in naukov uvedena cerkvena disciplinarna preiskave. Budimpešta 16. V stolnobeligraj?kem volilnem okraju je bil danes enoglasno izvoljen državnim poslancem baron Manndorf (stranka neodvisnosti). Bukarešta 16. Kraljeva rodbina se je danes z avtomobilom podala v Sinaj o, kjer ostane čez poletje, da se udeleži volitve členov mestnega sveta. Ob določenih dnevih in ob določenih urah se v o li 1 e c m o r a p r e d s t a v i t i volilni komisiji in oddati svoj volilni listek. Kdor se je brez opravičljivega vzroka odtegnil volilni dolžnosti, bo kaznovan z globo od ene do 50 kron. Pri odmerjanju znanjeno v uradnem listu, kakor tudi določba, da se imajo reklamacij e proti volilnim listinam vložiti na magistrat v roku šestih tednov po razstavljenju volilnih listin. Kdor hoče imeti kak izvod volilnih listin, mora to naznaniti magistratu tekom osmih dni po razpisu volitev in plačati dotične stroške. Reklamacije se morajo vložiti za vsak slučaj posebej na magistrat pismeno ali ustmeno se strani volilcev dotičnih volilnih krajev. Vsak ima pravico re- globe se bo jemalo orir na osebne in gmotne! klamfrati svoje vpisanje v volilne listine. Ako razmere volilnega upravičenca, kakor tudi , se vpisanega volilca vun reklamira, dostavi se na eventualno večkratno kaznovanje radi .istemu poziv, naj se tekom dveh dni izjavi o prestopka proti volilni dolžnosti. |Bvoji volilni pravici Tržaška volilna reforma. III. Volilna dolžnost. Nekaj popolnoma novega za našo deželo je ustanova volilne dolžnosti, ki je bila uvedena vsled energičnega pritiska vlade. L9 iz tehtnih vzrokov sme se volilec nekaznovano odtegniti volitvam. Zakon navaja kakor tehtne vzroke izlasti bolezen, uradne dolžnosti, ali druge neobhodne dolžnosti poklica, odsotnost iz Trsta radi potovanja, bolezen v rodbini ali druge neodložljive domače stvari. Izvrševanje tega kazenskega prava spada v kompetenco politične oblasti prve instance (c. kr. namestniscvenega svetovalca). Volilec, ki se ni vdeležil volitve, se mora tekom 8 dni pismeno ali ustmeno opravičiti pri omenjeni oblastniji in po potrebi podati dokaze o tehtnosti svojega opravičevanja. V nasprotnem slučaju se mu dostavi odlok o globi, proti kateremu mora tekom osmih dnij od dostavitve vložiti pritožbo na isto oblastnijo. Po pravomočnosti odloka o odmeri globe ee uvede postopanje za iztirje-vanje iste. Globe ne sme se nikdar spremeniti v kazen zapora. Globe gredo na korist tržaške občinske blagajne. IV. Priprave za volitve. Glede pripravljalnega postopanja se zakon drži v glavnem istih odločeb, ki veljajo za državnozborske volitve in se znebi vseh zastarelih določeb starega volilnega reda. Namestnik razpiše volitve in določa dneve istih, kakor tudi dneve eventualnih ožjih volitev. Volitve se imajo vršiti razdeljene po volilnih razredih in volilnih okrajih. Vsak mestni volilni razred voli v drugem dnevu. Najprej se vrši volitev v IV. mostnem volilnem razredu in potem zaporedno v III., II. in I. mestnem volilnem razredu in slednjič volitev se strani trgovske in obrtne zbornice. Istočasno z volitvijo se strani IV. mestnega volilnega razred*« se ima vršiti volitev v II. okoličanskem volilnem razledu, in istočasno z volitvijo se strani I. mestnega volilnega razreda volitev v I. okoličanskem volilnem razredu. Glede volilnih listin in rekla-macijskega postopanja ni nam j treba dosti razlagati, ker se v tem pogledu j novi dežeinozboraki ozir. občinski volilni red strinja izvzemši par sicer važnih določeb z državnozborskim volilnim redom. — Župan sestavi volilne listine, razdeljene po volilnih okrajih in razredih. Izvod teh volil, listin ob enem s podatki o odmerjenem davku ima se dosta vi ti deželni politični oblasti, ki uradoma popravi nepravilnosti. Volilne listine morajo potem biti razstavljene v splošni vpogled na primernem kraju tekom vsaj šestih , tednov pred volitvami in za vsaj 6 ur na dan (v nedeljo za 4 ure). Tekom 03mih dni pred ! razstavijenjem volilnih listi, mora biti to na- V boj Vstopimo v krasen park. Pod visokimi rdečo, zlato-obšito livrejo. Velike stopnice vo-platana mi, ki mole svoje še gole voje proti 'dijo v prostorne „kuloar je", kjer srečavamo nebu, se izprehajajo poslanci. Tu in tam se zopet gruče poslancev, ki se mirno pomen-posluži kdo slovesnosti kraja in ure: po- j kujejo med seboj in s svojimi obiskovalci, klekne in zmoli z največjim dušnim mirom Od tu gremo v d;orano, ki je rezervirana svoj „namaz" (molitev) ; drugi zopet uživajo izključno za poslance. Zopet gruče moških, čar prvega pomladanskega dne: lagodno ki ali po jutrovski šegi čepe na preprogi ali zleknjeni okrog šumljajočega vodometa, v' pa počivajo v prostornih naslanjačih. Kram-mirnoprijetnem pogovoru, izvabljajo lahne ljajo, debatirajo, toda v najfinejšem tonu oblačke dima svojemu „kaljanu" (vodna pipa sveta ; vmes podajajo strežaji čaj, včasih pa == naržile) ali pa neizogibni cigareti. Jako je slišati samo žuborenje kaljano v... značilno je, da ti možje, ki so bili včeraj še, Zdaj zapoje zvonec. Umerjenih korakov, nesvobodni, ne zlorabljajo svoje svobode; ne | dostojanstveno stopajo poslanci v zbornico, slišiš nobenega razburjenega vpitja in govor-! Predstavljate si krasno in prostorno dvorano, jenja; vse se vrši mirno in dostojanstveno.' ki dobiva svojo luč samo od ene strani skoz Nič ne moti harmonije, ki obdaja hram ogromna okna. Stene in strop so mojstrsko svobode. j delo perzijske umetnosti: majhna, brušena Na desni zagledamo za nekaterimi go- zrcala, obdana od mrežastega okvira izbra-stimi gručami drevja veličastveno in krasno nega filigrama. Skoro meniš videti nežno Zakon uvede dve reklamacijski instanci. Prva je občinski odbor. (Načrt govori vedno o občinskem „odboru1 mesto dosedanjega naslova občinske „delegacije"). Isti odloča o reklamacijah in dostavi odlok reklamantu ali onemu, katerega se reklamacija tiče. Volilne listine z uvedenimi spremembami se na to zopet razstavijo za dobo treh dni, tekom katerega roka morejo interesenti vložiti reklamacijo potom magistrata na namest-ništvo, ki definitivno odloči. Po konečnem popravljenju vclilnik listin in po razglašenju odločb na reklame oziroma rekurze, dostavi namestnik vsem volilcem volilne legitimacije v katerih je navedena tekoča šte7ilka, pod katero je vol:; lec vpisan v volilni listini dotičnega okraja, nada?je kraj, dan in ura, ko začne volitev in kadar se zaključi, in slednjič ime in stanovanje volilca. Načrt govori, da tudi župan more biti pooblaščen za izvajanje volilnih legitimacij. za svoje pravice! (Dopis z dežele) Brezobziren boj do skrajnosti moramo začeti Slovani na vsej črti, kjer-ko!i živi zatirani Slovan. Pokazati jim moramo, da imamo toliko moči v sebi, da jih ukrotimo za vselej. Izzvali so boj uprav objestno. In mi ga sprejemamo in ga hočemo vojevati do popolne zmage na naši strani 1 Mi ne puščamo več gaziti naših pravic, ki nam gredo kakor enakopravnim državljanom po pisanih in po naravnih zakonih. Preč z vsako obzirnostjo proti našim krvnim sovražnikom in ne delajmo nobedne razlike med njimi — pa če se še tako prilizljivo vedejo nasproti nam. „Kar mačka rodi, vse miši lovi". Ta rek veljaj glede naših zagriženih sosedov. Vsi nas smrtno sovražijo, vsi nam želijo propast in delajo na vse kriplje na to, da bi nas spravili s površja rodne nam zemlje. Komu izmed nas zatiranih se še niso odprle oči ?! Kdo ni še spoznal hinavstva in smrtnega sovraštva nasprotnikov proti vsemu, kar je slovanskega ? ! — Kdo izmej zatiranih Slovanov ni še okusil grenkega žolča lahon-ske zagriženosti v privatnem, kakor javnem življenju?! Kdo izmej nas ni še občutil strupenih pušic, ki so jih spuščali na nas že v prvi naši mladosti z najostudnejšimi psovkami, katerim so sledile čestokrat batine po naših plečih brez vsacega najmanjšega povoda ? ! Kdo izmej na3 ni izkusil britkih študentovskih let v družbi teh zagrizencev ? ! Mari nismo bili v s i sovraženi od njih iz edinega razloga, ker nas je rodila slovenska majka ?! mošejo, ki se ji pravi Sepe Salar. Vitki so njeni minareti (stolpi), impozantna njena kupola. Drzno in kakor brez vsake pravilnosti se ovija okoli nje arabeska, v kateri se združujejo vse mavrične barve v harmonično celoto ; a zlato-rumeno prevladuje. Na naši levi se dviga parlament — okorna stavba, brez elegance, slab posnetek evropske arhitekture. Poleg mošeje, enem zadnjih vzorcev stare perzijske arhetkture, izgleda jako klavrno. Pri vhodu nas vsprejme polno vratarjev; svoji službi primerno imajo tkanje čipk, ki gracijozno nem ozadju zrcal. počiva na srebr- Zahajajoče solnce siplje svoje žarke na zbor. V zlata žare Sipe oken. Nepopisna svetloba napolnjuje dvorano, kjer zborujejo poslanci. Vsi sede v krogu na tleh; nobenega odra za predsedstvo; kje sedi predsednik, zveš samo iz žvenkljanja njegovega zvonca. Sejdi (višji duhovnik) ? Črnem turbana (znak, da so potomci prerokovi) mole (navadni dukovniki) v belem turbanu, civilisti v črni „koli" (narodno pokrivalo - kučma), trgovci z belim, z zlatom pretkanim turbanom — to so postave, ki jih sreča naše oko, to je naš prti narodni zlnr. Duhovniki so v večini. A nikari misliti, da zastopajo zgolj svojo lastno kasto. Večina med njimi je bila izvoljena od lajikov. Na čelu ali bolje: na čelu celega ljudskega zastopstva stoji veliki duhoven Aga Said Ab-dulla, pravi pro7zročitelj konstitucijonalnega gibanja v Perziji, mož, ki je s prižnice dol, kljubujoč lastni življenski nevarnosti, brez miru in pokoja obsojal ničvredno vladanje princa Aine ed-D^vle ja. To je mož, ki mu ima zahvaliti perzijski narod svojo svobodo. Njemu na strani sedi veliki duhoven Aga Seid Mohamed, častitljiv starček z dolgo, belo brado. Čudno! Ta dva velika duhovna, ta dva potomca preroka, ta dva stebra naroda sta tudi zastopnika kristjanov in Židov v perzijskem parlamentu. Kakšen lep vzgled za dozdevni liberalizem gotovih narodov zapada! Ciste blizu obeh starcev sedi imam v belem turbanu. Tudi on je govoril Židom in kristjanom znamenite besede : „Vi ste otroci iste domovine, kakor mi; zato ste naši bratje: kjerkoli budete, bodite brez skrbi ; mi bomu tu, da vas ljubimo, vam pomagamo, vas varujemo . ■. •** Stran II »EDINOST« Stv. 166 V Trstn, dne 17. junija 1903 Sodobna g^ Le racij a Italijanov je vzgojena v so ražtvu do vsega kar je našega. To ve pač vsakdo, kećor no živi z glavo v mehu. A mi kakor miroljuben narod nismo doslej izvajali poslcdic za vse krivice, ki jih delajo n*m in so ;ih delali našim prednikom od pamtiVeke ! Da, dandanes nam jih delajo Se v veči meri. nasprotovaje vsakemu nagemu razvoju. Obratno : Slovani so bili in so, žalibeg, še danes isti, ki polnijo italijansko odvetniške pisarne, ee dajajo zdraviti od italijanskih zdravnikov, polnijo italijanske gostilne, trgovine, in podpirajo njihova podjetja na vseh koncih in kraiih, a se ne zavedajo, da s tem podpirajo največje naše nasprotnike, ki tako vzdržujejo tudi z našim denarjem poitalijančevalno društvo ..bega n a z i o n a 1 e", katero raznaroduje našo mi-Ijeno deco ter vzgoja iz naše lastne krvi izdajice ia janičarje, ki so tisočkrat hujši nego pravi Italijan — in vse to po naši krivdi in skrajni narodni brezbrižnosti. Komu izmej nas se ne krči srce, ako ie cul o znanih brutalnih napadih na mirne nase brate o priliki zborovanja Cjril-Metodijeve družbe v Puli ?! Ia komu ni zavrela kri pri nesramnem vsprejemu kolesarskih društev v Gorici cd strani laške druhali na binkoštni ponedeljek ? ! A vse to so Še malenkoati, ako upoštevamo, koliko zla in britkosti nam so že provzročili ti sinovi 2000 letne avite ku'ture. Iu mi naj mimo prenašamo vsa ta brutalna nasilja na našo narodno čast ?! Ne !!! Do tu in ne dalje ! Mera je polna. Začnimo z resnim obračunom za vse storjene nam krivice, KviŠko zastava Slave in zaprične naj se neizprosen boj za teptane naše svete pravice, neizprosen boj, dokler ne zagospodarimo na naši sveti zemlji, napojeni s srčno krvjo naših očetov! V bojno vrsto vstopimo vsi kakor en mož, brez razlike na stan, spol in politično naziranjo! Sovražnik je ljut in močan, zato bodimo združeni. Pred vsem pretržimo vse zveze s temi zahrbtnimi hinavci! Nikdo našincev naj ne prestopi pragu naših sovražnikov. To je najostreje in najvspešnejše orožje proti njim. Svoji k svojim! bodi naše geslo. Vsakomur naših uplivnih Ijudij bodi v mestu bodi na deželi, bodi v sveto dolžnost, da poučuje ljudstvo in mu pojasnuje kritičen položaj! Naj ne bo sestanka, ko ne bi sklicatelji bodrili in poučevali ljudij o dolžnosti borbe za svoja prava! Vai v boj za naše teptane pravice, vsi v boj za narodno svobodo našo ! In zmaga mora biti raša!! Narodni bojevnik. Dogodki v svetovni politiki in nemške grožnje. „Dortm. Zeitung" javlja iz Berolina, da je car Viljem te dni na paradi garde izjavil tako g'asno, da so ga mogli atašeji inostranih držav slišati: Izgleda prav tako kakor da bi se na3 hotelo obkrožiti in izzvati. Toda prenesti hočemo tudi to. German je najgrozneji tedaj, ko se mu je boriti na vseh črtah. Naj samo pridejo. Mi čakamo. Navažneje na teh izjavah cesarja Viljelma je priznanje, da je radi dogodkov v zadnjem času vznemirjen, da ve, da sta sestanka v Londonu in Petrogradu naperjena proti njegovi Veliki Nemčiji. Ni dvoma., na katero adreso je v prvi vrsti naperjena fraza o „ob-kroženju". Naperjena je proti dragemu angleškemu stricu kralju Edvardu. Angleški kralj je, odkar je zašel prestol, nenavadno agilen. A s čemer je presenetil ves svet, ki ga je poznal le kakor dobre- in lahkoživca, je okolnost da ne reprezentuje le na zunaj politične in diplomatične akcije, zamišljene in zasnovane od angleških državnikov, marveč da vsa kampanja izhaja skoro izključno le iz njegove unicijative, tako, da se je razširil glas, da resnični angleški minister za unanje stvari je — kralj sam. Obiskal je španski dvor, sestal se je z italijanskim kraljem nedavno s predsednikom francoske republike v Londonu, in slednjič je šel ▼ posete k ruskemu carju. Na vso to kampanjo merijo besede cesarja Viljelma: „hočejo nas okrožiti". Važno dejstvo pa je, da nemški cesar nič ne govori o tem, kaj misli, da li se to „okroženje posreči ali ne, ampak da se omenja na zatrjevanje, da Nemci se ničesar ne boje, in pa na grožnjo : naj le pridejo, mi jim že pokažemo!! Nemčija je imela res srečo zadnja štiri-desetletja: srečo na bojnem polju in srečo, da je imela Bismarcka, ki bo je po svojem velikem intelektu jn po svoji železni volji visoko uspenjal nad vso drugo evropsko diplomacijo. Po veliki vojni z Francijo in po genijalni in obenem cinično-brutalni diplomaciji Bismarcka — kdo ne prizna njegove devize : moč gre pred pravico?!! — je igrala Nemčija do danes grand-seigneurja, nekakega oholega in preobjedenega imenitnika med evropskimi državami. Ali zgodovina uči, da so tudi velike in imenitne dr2&?e propadlo in da ao tudi narodi, ki so eami sebe smatrali izvoljenimi in zato predestini-ranimi za vtčao gospodstvo — da so tudi taki narodi degenerirali ravno zbog svoje oholosti in prečenj i vanj a samega sebe in padli se svoje višine....! Tudi cesar Viljelm priznava morda ravno se s rojimi grožnjami, da se — vendar boji in da strah prihaja od sestanka v Revalu. Ravno zadnje ve3ti poročajo iz Petrograda, da je glede homatij v Perziji doseženo p o-polno sporazumljenje mei Rusijo in Anglijo in da bosta ti dve državi, naj se stvari ▼ Perziji kakor koi za- sujejo, soglasno in složno postopali. Na navadni jezik prevedeno: ti>ta črta obkroženja, radi katerega cesar Viljelm grozi, se vtegne raztegniti ludi na Azijo, kamor vodi pot — preko BaTkana, po tisti peti, ki jo je ubral silni nemški „Drang nacli Osten". — Cesar Viljelm kliče v svef, da se Nemčija nikoga ' ne boji. Ia ravno te dni smo čitali v listih, da so izvestni nemški generali in — nemške borze (in to so navadno dober barometer o razpoloženju) vznemirjene in da z ve*;iko skrbjo slede dogodkom v politiki evropskih držav. Da se je cesar Viljelm omejil na konstelacijo, da hoče Anglija „obkrožiti" Nemčijo z — neprijatelji, bi bil konstatoval le jedno dejstvo; ko pa je grozil, je gotovo po zabil na zgodovino velikega Korza Napoleona I., ki se tudi ni bal nikogar^ a je vendar žalostno padel. O g r sk a. BUDIMPEŠTA 16. Zbornica je nadaljevala generalno debato o brezplačnem pouku na ljudskih šolah. — Naučni minist r grof Apponvi je izvajal, da predloga spoštuje zgodovinsko kontinuiteto, podaja pa tudi državi vedno veči upliv, da bi pouk odgovarjal v državnem in narodnem pogledu. Sedanja predloga zagotovlja državi le upliv, da čuva, da se pouk v ljudskih šolab, tudi v onih narodnosti, vrši v patrljotskem duhu. Vlada predloži čim prej zakonski načrt, da se oni dohndki, ki 6e jih je doslej neopravičeno od-tezalo za vdrževanje šol, zopet uporabi v ta namen. Zakonski načrt je bil potem vsprejet v splošnosti za podlago specijalne debate. Zakonski načrt je bil nato v specijalni debati vsprejet z več dodatki. Tretje čitanje bo juti i. — Zbornica je nato pričela razpravljati zakonski načrt o povspeševanju živinoreje. Podloga je bila vsprejeta. Seja je bila zaključena ob 2. uri popoludne. Prihodnja seja jutri. Hrvatska. Predsednik Justh o položaju na Hrvatskem. Predsednik ogrske državne zbornice Justh se na nekem razgovora z delegatom Šupilo m ni prav pohvalno izrazil o baronu Rauchu ter je izrekel svoje nezadovoljstvo nad tem, kako se v Hrvatski vlada. Drobne politične vesti. Prvi shod češke realistiške stranke. — Češka napredna (realistiška) stranka, katere voditelja Bta Masarjk in Dr-"tina, bo imela dne 27. in 28. svoj sliod v i Pragi. Tu podajo voditelji stranke politični pregled od leta 1900 naprej. Sicer se bo shod bavil sosebno z organizacijo stranke. Zveza čeSkih okrajnih zašto p o v. V nedeljo se je vršil v Pragi ustanovni občni zbor zveze čeških okrajnih za-sto po v. Udeležilo se je 111 delegatov. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Adamek. Madjarska banka v Sarajevu. Madjari delajo na va kriplje, da si v Bosni pridobe upliva toliko na političnem, kolikor na gospodarskem polju. V kratkem se v Sarajevu ustanovi banka, ki bo po izrecni želji ministerskega predsednika dr. \Vekerla imela izključno madjarski značaj. Dnevne vesti. Neprijetno prekinjeno „predavanje". Mi- nole nedelje je — kakor doznajemo s Kon-tovelja — sodrug Regent, tamošnji rojak, napovedal neko „predavanje". Došlo da je, summa summarum, kakih 10 poslušalcev, in še od teh večina ni došla manifestirat svoje soglasje s sodrugom Regentom. Ker pa je predavatelj menda pozabil obvestiti oblast o svojem „predavanju", so se baje prikazali orožniki, ki so prekinili „predavanje". Potem pa da je prišel sodrug Regent v ojstre konti.kte s kontoveljskimi vaščani, ki bo poskr beli, da 6e je vsa prireditev završila z divjim begom Kontoveljca Regenta s Kontovelja proti sv. Križu. Eh, težko je biti prorokom v svoji rojstni va>i. ..! Angleška eskadra pride 7. julija v Trst, 18. julija pa na Reko. Nov židovski tempelj si zgradijo tržaški židje na prostoru nad trgom ia ulico S. Francesco, ulico Graetano Donizetti in Cro-ciera. Tempelj bo zgradjen v sirskem Stilu in bo v njem prostora za okolu 1400 oseb. Začeli so že podirati staro poslopje, na katerega mestu bo stal nov tempelj. Birma. V nedeljo je bilo v župni cerkvi sv. Vincencija birmauih 300 dečkov in 278 deklic. Včeraj je bilo pa ▼ župni cerkvi Sv. Marije Velike (pri Jezuitih) birmanih 59 dečko? in 116 deklic. Iz Barkovelj- Kakor že javljeno, priredi t domače pevsko bralno društvo „Adrija" pri-;hodnjo nedeljo vrtno veselico z jako obširnim in zanimivim programom. Med dru 'gim 60 na programu tudi poznani duet tenor* bariton „Dalmatinski šajkaš", enodejanka „Poštena deklica", kakor tudi izbrani tamburaški komadi. Kdor pozna zgodovino tega društva na polju narodne probaje ▼ naših narodnih Bar-I kovljah, v katere neprestano butajo valovi italijanskih aspiracij, ta gotovo ne bo manj-kal prihodnjo nedeljo, da s tem omogoči in pomaga „Adriji" do njenih ciljev. Morilec vipavskega župnika — aretiran. Včeraj ob 1 tiri in pol po polnoči so aretirali tukaj v Trstu morilca vipavskega župnika, kanonika Matije Erjavca. Kakor smo že poročal', našlo se je na stopnicah župnišča sledove krvi in sklepalo se je iz te okolščine, da se je morilec na kak način ranil. Z druge strani je neka ženska povedala žendarmeriji, da je morilec bežal v smeri proti Trstu in da je kr/avečo desnico držal v levici, kakor da bi občutil hude bolečine. Na podlagi poizvedb tukajšnje policije se je dognalo, da je bil v nedeljo ob 10. uri zvečer nek mladenič na zdravniški postaji, kateri si j a dal lečiti tako rano. Tam se jo izdal za Viktorja Kobal, 18-letnega dninarja iz Vipave. Policija je takoj ukrenila potrebno, da bi prišla dotičniku na sled in zares so policijski agenti včeraj ob 1 in pol uri po polnoči srečali ca ulici Belvedere mladega moža, katerega zunanjost se je strinjala z navedbami o morilcu in ki je nosil desno roko obvezano. Aretirali so ga in privedli na policijsko ravnateljstvo. Koncipist dr. Trnovec ga je zaslišal. Tu je aretiranec povedal, da se imenuje Viktor Pang^rc, rojen 1. 1882 v Vipavi, oženjen in oče dveh otrok ; da živi ločen od žene in je po poklicu kovač, sedaj brez službe. Začetkoma je trdovratno zanikal krivdo na umoru župnika, ali ko mu je dr. Trnovec energično zaklical: „Umorili ste župnika s škarjami", začel je priznavati. Še na ponočnera zaslišanju, potem pa tudi na poznejših zaslišanjih se je poizvedelo iz njega: Do 20. septembra t. 1. je bil uslužben kakor sprevodnik na državnih železnicah. Od onega časa sen je brez službe. Stanoval je poprej v ulici S. Marco št. 33. Zadnji petek se je podal iz Trsta v Vipavo. V nedeljo zjutraj je stopil v župnišče in prišel brez kake težkoče k župniku. Prosil jeza podporo, ali župnik ga je cdklonil. To da ga spravilo v obup vzel da je velike škarje, ki so ležale pred župnikom na mizi in kakor zmešan lotil se župnika; potem da je pograbil denar, ki je bil na m;zi, in sicer 4 komadov po 5 K in 5 omotov po 50 komadov^pD dva vinarja. Bežal je potem čez njive do Štanjela. Tam je vstopil v vlak in se peljal do Rocola. V Trstu je pote tu šel lečit se na zdravniško postajo in poiskal si prijatelja, nekega Toma-žiča," kateremu je bil dolžan K 2'40., ter mu jih povrnil. Šel je na to v neko kavarno v ul. Crosada, za tem v neko pivarno v ulici Belvedere, potem zopet v kavarno in prenočil slednjič pri prijatelju. Ko so ga aretirali je bil namenjen v ul. Glaspare Gozzi v tamošnje ljudsko prenočišče. Pangerc dela vtis silno jetičnega človeka. Razun slovenščine govori tudi nekoliko nemški; pravi, da italijanski ne zna, dočim izhaja iz izpovedbe Tomaž:ča in iz drugih okoliščin, da govori tudi italijanski. Reklo bi se skoraj instinktno, ali tudi na podlagi fiiijognomije aretiranca, je prešinil policijo sum: Je-li morda Itaka zveza med iupnikovim morilcem in tajinstvenim moril-ceni Tcorjažev ? Ko so ga včeraj po prvem zaslišanja hoteli odvesti, je inšpektorja Titzu prešinila misel, da bi šel po fotografije, ki so jih lansko leto dali napraviti po onem krivo osumljenem mladeniču Del Tin, o katerih pa so vse priče morilcev kočjažev trdile, da popolnoma odgovarjajo zuiajo3ti od njih zagledanega morilca. Primerjalo sa je aretiranca s fotografijami in zdi se, daje Pangerc istim podoben. „Vi imate na vesti tudi umore kočjažev se ga je na enkrat vprašalo, a1 i Pangerc je tajil na vse pretege. Včeraj po dnevu so v antropometričnem oddelka tukajšnjega policijskega ravnateljstva fotografirali Pangerca v profilu in na licu. Danes se pokažejo fotografije vsem osebam, ki 80 imele priliko videti dozdevnega morilca kočjažev. Če se dožene kaka podobnost, se bo priče konfrontiralo z aretirancem. Včeraj sm3 šli ogledat si stanovanje Pangerca v ulici S. Marco št. 33, III. nadstropje. Odgovorilo se nam je, da Pangerc ne stanuje tam že od čez enega leta sem, to je od onega časa, ko se je ločil ol žene. — Pangerc, čvrst mladenič, temnih las, bil je vedno čmeren človek, vedno na-se zatopljen; ogibal ee je družbi, bil precej neotesan in je pogostoma pijančeval. Ko se je vračal pijan domov, bil je vedno prepir z ženo. Nekega dne vrnil se je domov čez mero natrkan. Nastal je med zakonskima pravcat pretep. Potem ko je pošteno naklestil ženo, je začel stikati po vseh predelčkih, pograbil, kar je bilo okroglega, zaprl z 4 seboj vrata s ključem in — se nikoli več povrnil. Žena, zaprta v hiši, je kričala; prišli so redarji in ključar, ki je odprl vrata. Ta stvar je imela tudi sodnijske posodice in njiju zakon je bil sodno ločen. Žena se je potem vrnila v svojo domovino. Pangerca so pozneje videli klatit se po mestu : ni imel stalnega bivališča. V starem stanovanju je bilo tudi več policijskih agentov, Id so poizvedovali o Pangercu. Policija drži strogo tajno. Bolniški strežnik zdravniške postaje, g. Pieri, ki ga je obvezal v nedeljo zvečer ob 9. in pol nri, nam je povedal, da je Pangerc govoril le slovenski. Ko ga je Pieri vprašal, kje da je zadobil one štiri rane na prvih notranjih členih kazalca, sredn.iks, prstmea in mezinca de3ne roke, je odgovoril - „Jest ne znam neč Treba še omeniti, da one rane je Paigerc — saj po njegovih navedbah na polic ji — zadobil, ko je ranil župnika s škarjami in so se mu iste v roki razklenile. Tragedija ljubezni. Nevarno rani! svojo ljubico z nožem. Sinoči ob 9.40 telefonirali si na zdravniško postajo, de je bila v ul. Te-a deklica težko ranjena od svojega ljubimca in da so jo prenesli v hišo št. 655 i sto ulice. Pri hitel je tja dr. Mitrovich. Preg'edil ji rano in uvidevsi, daje bila stvar .iako huli, jo je dal prenes'i v bolnišnico. Tukaj po jo takoj postavili na operacijsko mizo v X. od lelku. Deklica je krasna in postavna b.unetka 10 let. Imela je strašno rano v spodnjen t:e-buhu in ven so molela čreva. Bržkono je bil tudi poškodovan mehur. S'.ekli so jo in nir-kotizirali. Operacija se je posrećila. Pi itekli eo v bolnišnico starimi in se je izvedelo, da se doklica imenuje Jjsipina S.-.-ladin, stara 16 let, dninarica, stanujoča v ul. R'gutti št. 45. Sinoči je Šla na sprehod s svojim ljubimcem, nekim težikom iz Sv. Jakoba imenom Man/oni. Na sprehodu sta se spričkala. On, ljubosumen, ii je očitai, da io je videl govoriti z drugim mladeničem. K^ir na enkrat je potegnil nož in jo zbodel v trebub. Ranjenka se je zgrudila na t a in obležala sredi potoka krvi. Kaniteli je zbežal in ni bilo dosedaj mogoče uloviti g i. V bolnišnico je prišel preiskovalni sodnik dr. Marinaz, višji policijski komisar Pertot iu redarstveni inspektor Colombo. Ob 3. ponoči ni bil ranitelj še aretiran. Njegovo ime je Ivan Manzoni, d mu iz Pule« star 25 let, stanujoči v ul. Bergamasco št. 15. Tržaška mala kronika. Odmevi predsinočnjih demonstracij proti „patrijotičenr. Tekom demonstracij proti členom „Gioventfi patriotica", ki so se vračali z jubilejnega sprevoda na Dunaju, je policija aretirala 25 Ijudij. Od are.irancev je 20 takoj i/.pustila na svobodo, potem ko je nekatere kaznovala prekira potem. Oralo petorico je policija izročila deželnemu bo Irtču. Riziko dela. Urh Willmann, star 21 let, iz Š kor kije št. 153, delavec pri tvrdki Ivlink ».<: Lauer, ki ima v Barkovljah tovarno za izdelovanje uardinskih škatljic, si jo včeraj zapletel roko v kolesje nekega stroja, ki iuu jo odnesel dva prsta in stri druga dva. Zlrav-niška postaja ga ie spremila v bolnišnico. Pretep v Škorklji. Dominik Pozzetto, star 27 let, iz Šktrklje št. 555 se je včeraj skregal z nekim individuom, kateri mu je iavil iz rok lopato, ki jo imel on pri sebi, in ga štirikrat vdaril z njo po glavi. Pozzetto je bil ranjen na licu in na rami. Zatekel se je na zdra7n:ško postajo. Smeinlca. Priznanje. Lopov (svojemu bra. nitelju): Lepo ste govoril gospod doktor, prav lepo!.,. Kje ste se pa prav za prav učil, gospod doktor ? Koledar in vreme — Danes : A lolf škof. — Jutri: Sv. ReSuje Telo. — Temperatura: včeraj ob 2. uri popoludne 27 J Cel*. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved na Prlm>rakeui Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče. V začetku lepo, potem motno. Društvene vesti. Izlet v De/in s parnikom „CapDclUtriau priredi „Tržaški Sjko^ dne 29. t. m. — V Davinu se bo vršila na vrtu restavracije Ples javna telovadba zdru'ena s ko:.c3rtom ia ple3om. Toliko na parniku, kolikor na veseličnem prostoru bo ssirala godba c. kr. bosanskega pišpolka št. 4. Za mnogobrojno vdeležbo priporoča se že sedaj odbor Tržaškega Sokola". Pevsko društvo „Ilirija" poleti t^rej * nedeljo dae 21. junija iz Trsta v prijazne Dutovlje, kjer priredi v Brcih pod ko3tanji na planem koncert, ki se more po pravici imenovati gozdni koncert, kakoršni «so zelo v navad', izlasti pri Nerach. Gotovo pileti istega dae veliko tržaških Slovencev v prijazne Dutovlje, kjer se bomo v družbi z našimi zavednimi in zoaSajnimi Kraševci zabavali v nekaljenem veselju ob zvokih vojaške gjdbe in naša mila slovenske pesmi. Prog:\ioa koncerta je razviden iz plakatov. Na vejelo svidenje dne 21. junija. Slo/, akad. društvo „Slovenija-* naznanja četrtoletniški večer, ki se bo vr^il 20. t. m. v lokala „Zim griiuen Tjra, Vili. Ler-cheafelderitr. s sledečim sporedoja : l) vor, 2) Petje, 3) Pro3ta zabava. Z ičetek ob 8 in pol uri zvečer. Slovanski g03tje dobrodošli. lato društvo naznanja svoj lil. r<*-d n občni zbor, ki se bo vršil 20. t. m. v loka.u „Zum griinen Tor1* VIII. Lercbeafjlderstr. z običajnim sporedom. Z ičetek točni oi 7. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Akad. tehn. društvo „Trifllav v Gradcu bo imelo svoj 111. redni občni zbor dne 17. junija 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih Leonhardstrasae 4 I. s sledečim vzporedom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odbororo, 3. slučaj n Dati. Slovanski gostje dobrodošli! Vesti iz Goriške. Na c. kr. Izobraževalisču za učiteljice v Gorici se bo vršilo vpisovanjo za I. teč a V Trstu, dne 17. junija 1908 »EDINOST« atv. 160 Strun lir dne 6. in 7. -Julija 1908, od 9. do 12. ure dopolulne. Prosilke se iuiajo predstaviti osebno v spremstvu starišev ali njih namestnikov in se izkazati s krstnim listom, uradno zdravniškim ii zadnjim šolskim spričevalom in v pomanikanju tega, z istim lepega naravnega vedenja. Zborovanje sežanskega učiteljskega dru- podobo, ali nobeden ne ostaja niti četrt ure po naleplienju nepokvarien, nekatere trgajo, na drugih pa napravljajo z rdečo barvo karikaturo iz pedobe. Bog ve, aii je Marani tudi o tem poročal na namestništvu ? ! V četrtek so po dovršeni mestni seji v seji navzoči, starešine z nabrušenimi jeziki napadli vladnega zastopnika, ker ni hotel šiva v Skopem, II. t. m. Lspi pomladni dan : prepovedal slovenske dirke; pritoževali so se nas je v tretjič spravil iz postelj nekoliko j Sez razne državne organe, hvalili so pa ne-pred nava qi uro. Nedavno temu smo bili vitega policijskega uradnika, Štanjelu, še prej, pa vse to leto, na Repen-tabru, ziaj tretjič, nezaslišano za naše raz- mere — v tem letu v mičnem Skopem. Ld žal, da je narava v okolici te vasi tako ne-umiljene zdelana po toči. Nehote se človeku vsiljujejo pesimistično misli v gla^o ob po gledu na uničene pridelke. Par minut, pa zbogom vsa nada revnih naših kmetovalcev. Omenjenega dne smo se začeli že dovolj ki se je na toza devno vprašanje v gosposki ulici odrezal z besedami : Cosa volete, io non faccio clie es?guiro gli ordini! — Kakšen uradnik mora biti ta, katerega hvali irredenta ? Laško društvo „Progresso" je bilo napovedala, na 14. t. m. veselico na Hilmteichu ali (kakor izrekajo Lahi, če so tudi nemškega pokolenja in jim bolj teče tevtouski jezik nego laški) „limtajk"; ker so pa mislili, da se bo zgodaj zbirati od vseh strani. Kakor so med i tega dne vršila veselica slovenskih kolesarjev, bila različna, posluževali se nami različni značaji, tako so prometna sredstva, katerih so prihajajoči. Kolesarji so sedeli ponosno na svojib, oziroaia izposojen h dvokolesih ; no, nekatera kolesa so b-la kaj muhasta. Gospodar je moral hoditi peš in ga voditi kakor dete na roki. Seveda so gledali tovariši z nekim preziranjem na take — če3 neroda, meni Ee k3j takega ne more pripetiti ! Ivomodni tovariši in gospice tovarišice so pa pridrdvali z lukamatijo, pardon: vla- so svojo hitro preložili na 21. t. in. Ako hoče biti vlada nepristranska ne sme dovoliti te veselice kakor tudi one ne, katero namerava napraviti „Lega nazionale" 28. t. m. na telovadnem trgu, kateri obdajajo od vseh strani poslopja zivedmii Slovencev. Zakon mora biti za vseh enak! Repentabor. KaVor že objavlem, vršila se ja na binkoštni ponedeljek, vzlic slabemu vremenu običajna veselica. Lice se nam je razjasnilo in srce se nam j* širilo, ko smo imeli zopet priliko ko m. Večji magnati so si najeli celo — vo i poslušati vrlo pevsko društvo „Dom". Pa zove — kočije na smem reči. Naj konserva-j tudi v burki „Krčmar pri zvitem rogu", je iivnejši pa eo zaupali le svojim podplatom in : dobilo srce vesel odmev. Igra je bils_ dobro ob lu. uri smo biii zbrani. I igrana. Zla.ti hvalevreden je Karol Škabar. Oo pol enajstih (kakšso minuto morda ' ki se nam je pokazal v osebi krčmarja, da tudi pozneje) ie otvoril g. predsednik zbore- i je res kos svoji nidcgi. Moralni vspek je bil vanje z običajnim nagovorom. i torej hvalevreden. In V3e to pod spretnim G, tajnik je čital zapisnik z-idnjega zbo- vodstvom domačija g. visokošolca Dragotina rovucja, zatem pa je predLval g. nadzirnik Puriča. Čast mu! Nastopilo je tudi pred o ,.odpustni< ah in odlodnicah ter izdajan;u kratkim ustanovljeno društvo „Tabor" iz istih." Hvaležni smo mu za trud, ki g* je Djla, katero nam je s svojim prvim nasto-imel pri sestavljenjem poročila, Oziral se ^e pom vcepilo cbilo lepih nad. na predavan u zelo na prakso in tuiii na de- | Drugače pa je z gmotnim vspehom. ?>ati .ie pojasnjeval razne zamotane slučaje. Radi slabega vremena je bila veselica nepo-Toda moje uho je bilo nekoliko žaljeno, i voljno obiskan?. Mesto da bi zamoglo društvo Beseda paragraf mi je kvarila utis predava- sedaj poljubno razpolagati čistim dobičkom v ni a. Ti kljukasti reveži, zvarjeni pri zeleni prid knjižoici na Repentabru, moralo bo se-mizi po strašnem trjdu mi »3 ugajajo. daj doložavati za stroške. Umeten je torej l)//Jmo se rajše gesla : „Z dejstvi raču- apel na vsa bratska društva, sosednja župan-najmo", Eaj ga je nadzornik postavil za etv& na vse odlične rodoljube, in njih dolžnost, moto svoji razpravi, če bi pa hoteli jemati da društvu opomorejo do boljšega gmotnega ozir na pjtam priložimo svoji konferenčni1 stanja — do ustanovitve ljudske knjižnice, nalogi kar vea novi šolski in učni red. Ti vilo društvo „Dom" pa cc cbapuj ! Nev- Po dovršenem predavanju se je vnela strašeno se razcvitaj ! L3 tako naprej! Deluj debata, ki pa ni bila preveč živahna. za probujo in prosveto naroda sebi in narodu Po nekih drugih formalnostih še smo šli 7 go3tiino g- Živca na kosilo. Nckteri so odšli takoj, drugi hitro po kosilu. Izrekla se ie marsikatera beseda, zapelo so menda tudi ca'. Saj se pri zborovanju ne odpravi brez navdušenja za ideale, ki doseza svoj višek v ubrani pesmi. v ponos: Vol V jami. V Kostanjevici na Krasu je psdel dne 12. t. m. Da paši posestniku Spa-čalu (Skurinu) v jamo dvoleten vol, ki se je takoj ubil. Okoli te jame ni nobene ograje razun par grmov, ki sedaj rastejo in zelenijo; . te grme je vol objedal ia med objedaujem se Slednjič smo izginili V3aic na svoj dom mu je spodrsnilo, da padel v 35 metrov z nado, da se vidimo kmalu po počitnicah. gi0b0ko jamo, iz katere ga je več mož iz-Zaključujem pa: brez zamere, če sem poza- vieki0 kmalu popoludne. Ker pa imamo v bil na kako formalnost. Kostanjevici „Društvo zavarovanja goveje ži- Vsega niti najnežnejše uho ns sliši. j TinQ"j 82 bo posestniku od strani društ?a vol Amon. !cenil in se p'ača z 10°/o odbitkom, x Zendarmerijo In policijo je vporabila p0 kra§]rih pašnikih nahajamo zelo 7 nedeljo popoludne politična oblast proti_go-1 mnogo takih neograjenih in živini ter ljudem riškim Slovencem, ki so se mislili podati korporativno a mirno v Velodrom, da bi se tam zabavali med seboj. Z zabavnim vlakom je prišlo iz Trsta 20 redarjev. Slovenci so bi!i zbrani pri „Jelenu" in v centralni kavarni, kamor je prišel prigovarjat osebno okrajni glavar. Tri Slovence so zaprli, enega iz uzroka, ier je na Travniku na vik neke babe iz drugega nadstropja ,.Viva Gorizia italiana" zakričal „Živijo Slovenci!" Tako daleč smo dospeli v Gorici 1 Qaousque tandem etc. ! Ker •e nam vse prepovedano, mora logično vlada prepovedati tudi vse laške veselice, tako oni društva „Progresso" dne 21. „Lege Nazio-nale" 28. t. m. na telovadniškem trgu. Za *»e enake pravice ! Iz sodnijske kancelijske službe. Kane3-iijski asistent v Gorici Valentin Cusu-1 i n je imenovan kancelijskjm predstojnikom 7 Gorici. x Nedolžni goriški lahoni. Večina odraslih demonstrantov se pere in hoče zatajiti, da so bili na binkoštni ponedeljek smešni trabanti troperesue deteljice metnega sveta. Sedaj ko že občutijo gmotne posledice svojega banditskega nastopa, bi radi na vsak način izbrisali slabi utis, ki je napravilo njih postopanje na slovensko ljudstvo, od katerega 30 večinoma popolnoma odvisni, in še na marsikoga drugega. Ali po toči zvoniti -kah) EMANCIPIRANA ŽENA (Slika jako komična) V nedeljah matinee od 12 do 1. Ob delavnikih od 5 do I0.30. Ob praznikih od 2.3-1 „ 10:J0. Vsako sredo in soboto matinee za učence od 3 do 5 pop. LJUDSKE CENE: Prvi pr j stori..........stot. 40 . Drugi prostori.......... 20 Dečki pod 10 letom plarijo polovico. -- Vijaki v drugih prostorih 10. Vt NOVA SLOVENSKA K : knjigoveznica : Uljmlno naznanjam »lav. občinstru, p. n. urit .11-st»u. krajaiui Šolskim svitom in Sol. vodstvom, o«3. duhovščini kakor tudi raznim čifcilaicaiu in ljudskim knjižnicam, da b.-in otvoril svojo i i i i • i i i i i i i Knjigoveznico TRST, ulica Cecilia št. 9 IzvrSuJem vsa dela ol priprostih d<> najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za Šolske, ljudske in zasebne knjižnii-e ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrSevanje raznih del, ki spadajo v knjlgovcSko stroko Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. Anton RepenŠek, knjigovez. Odda Opčina. št. 223. qq v najem meblirana soba v bližini tramvajske postaje Kolonja-Trat-Naalov : ffornji Rojan — Jo3ip V o u k 889 nap oljska, zmes, znižana na kr. 32, 34. Prodaj al nioa speoiJaH-tet. Aoquedotto 3. 841) Pristna Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizuodi KoUar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Ceim-nt, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj prhnano kakor najbolje in naj-trajneje mazi!o, ki ohranja nove in f.tare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.^\v.v. Asfaltirani kartoni, Izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karLolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. jibSBBflEl V pekarni in sladčidami VINKO SKERK, Trst uia flcqaedo»o 15 in v podružnici via Miramar 6 te dobi svež krsh, najfi.iejše make, čokolade fina dezertoa — vina v buteljkah, razsavrstni biškoti, tudi za fcaj. Sprejme se naročila za torte, in krekante. — t 3 Izjava. Izjavljam, da sem žalil pri sodniji v Fodgradu dne 4. VI. 1908 gospoda Josipa N o v a k - a, c. kr. finančnega nadstraž- nika, za katero žalitev se kesam in riti- nram. FRAN BABUDER Herpelje. Jfajvečja zaloga stekla in porcelana Popolnoma konkurenčne cene. J^^omačo rabo Vrata vrike fttev. 5 JAKOB :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti ikof. palači. Tel. 1350. 4 ¥4 Vrsta vrfika it 4 Stran IV »EDINOST« štv. 166. CARLO OPRTAM Zaloga olja - Trst - V. Santa Caterina 13. V Trstu, dne 17. junija 1908 na veliko in na drobne TELEFON 865. = drevja s petrino, Ćesplje so še precej obro dile, mnogo sadu je šlo pa v rožice. Ja-bolke in hruške so redke. Lepo pa kaže vinska trta. Smelo se lahko trdi, da tako gostega zaroda nismo še videli. Sedaj je grozdje v bujnem cvetu in deloma je že odevelo. Ako ne bo toče ali drugih uim, smemo pričakovati obilo trgatev. Prva košnja detelje je dala obilno. Slabše kaže druga košnja. Tudi sena je bilo na pognojenih travnikih mnogo, nepognojene travnike, kjer se razvija trava bolj počasi, je pa suša hudo stisnila. Pričakuje se srednja košnja. Vrtnina je letos v sled suše precej draga, ker je je malo. (Po „Prim. Gosp.*). x Koliko živine ima Gorica. Konec mi nulega leta je bilo ▼ Gorici in njeni okolici 2 žrebca, 165 konj, 25 žrebet do treh let, 6 mul, 12 oslov, 3 biki, 403 krave, 345 volov, 85 telet do *reh let, 67 ovac, 15 koz in 940 prašičev. Med letom i® poginulo 14 konj, 1 vel, 14 prašičev in 3 tel?** na raznih, ne-obužljivih živinskih boleznih. x Goriški želodec. — Leta 1907 ie \bi!o v Gorici 1629 volov, 166 krav, k? bikov, 752 juncev, 939 telet, 1323 prašičev, 34 košlrunov, 112 telet in 47 konj. V mesto se ;e do vedlo med letom 1178 kvintalov svežega in 100 Buhega mesa, 2919 telet, 168 T^rašič*^ 852 i®«»»"et in 393 koštrunov. Za* '»•» - — 1—o—J» • . • - - • - f ^ plenilo, ker nezdravo, ee je 4 kvintale svežega iu suhega mesa, 2 teleti, 3 kozliMti in 1 konštrun. Na postajah se je zdravniško pregledalo 653 kosov velike goveje živine, 2 bivola, 35 telet, 13 konj, 15 svinj in 4 ovne pri dohodu; pri odpošiljatvi pa 564 komadov velike goveje živine, 3 teleta, 214 svinj in 2 kozlička. Velika ubita živina je imela povprečno 9% masti, najmanje pa 6°/0, in največ 12°/0. D uto vije. Na koncertu pevskega društva „Ilirija' v Dutovljah v nedeljo dne 21. junija sodeluje blagohotno tudi pevsko in bralno društvo ..Tabor" iz Repentabra. Vesti iz Kranjske. V občini Gornji Logatec je bil izvoljen županom g. naducitelj P u n č u b. Starine. Posestnik Jožef Brezovar je našel na svoji njivi v Crmošnjicah pri Novem mestu do 25 kg arheologičnih stvari iz bro-nove dobe, tako pušice, sekirice, krive nože itd., katere je tfe dni po Novem mestu kazal. Nastarejšl Ljubljančan umrl. Včeraj popoldne je v Florijanskili ulicah št. 19 umrl naj stare; si Ljubljančan France Piškur v starosti 98 let. Zapustil je 71-letnega sina in več vnukov in pravnukov, M0ž je bil dO zadnjega čil in £vrat si je želel, da bi doča-svoj ioo. rojstni dan, žal, dq se mu ta želja ni izpolnila. Vesti iz Štajerske. Umrl je 3. t. m. v Gradcu vpokojeni prof. Valentin Kernmavner. Služboval je med drugim 15 let kakor profesor v Celju, 16 let pa Li ubijani. Poučeval je klasično jezikoslovje. — Graščina Ponovič pri Litiji je ravnokar prešla v last Italijanov za 440.000 kron. V teku enega meseca je bila ta graščina dvakrat prodana. Od prejšnjega posestnika gospoda Fr. Hrena sta jo kupila dva Hrvata, od teh pa Italijani. Ker je njihov glavni smoter izkoristiti gozd, bodo grad in druga posamezna poslopja ter ves ostali svet, zlasti travnike, na drobno razprodali, s čimer bo bližnjim kmetom, ki imajo malo polja in travnikov, gotovo jako ustreženo. Dvajsetletnica slovenskega industrijalca. Gospod Peter Majdič v Celju je slavil včeraj dvajsetletnico kakor industrijalec in trgovec. V tem času je svoja industrijska in trgovska podjetja dvignil na tako visoko stopinjo, da so zaslovela ne samo po vsem Slovenske, nego celo daleč preko mej slovenske domovine. Gospodarstvo. Jubilejna pletarska razstava v Radovljici, i V nedeljo 21. t. m. ob 9 in pol uri do-poludne se bo vršila v Radovljici slovesna otvoritev jubilejne pletarske razstave v prostorih c. kr. pletarske Šole. Kakor že svoječasno poročano, ima prireditev te razstave namen, digniti pletarstvo in vrborejo v naših krajih. Z ustanovitvijo c. kr. pletarske šole v Radovljici se je nenadoma dvignilo zanimanje za to domačo industrijo med Slovenci, kar znači, da treba le gotovega impulza pa se dvignemo k resnemu delu. Pletarska razstava v Radovljici nam kaže s svojimi velezanimivimi pojavi, do kolike višine napredka se je pletarstvo dosibdoh že raz rilo. Razstave se udeležuje poleg domače Sole, več starejših pletarskih gol A v atrije s svojimi izdelki. Ker je pletarstvo eno najmodernejših industrij, z velikim ozadjem krepke bodočnosti, — ker ima naše domače pletarstvo smoter, iztisniti od našega trga doslej izdatni uvoz iz inozemstva in ker je s pletarstvom v tesni zvezi našemu ljudstvu lepe dobičke zagotavljajoča vzorna vrb o r e i a — se je nadejati, da se prijatelji domačega na nredka v obilem številu vdeleže te razstave. Čisti prihodek razstave je namenjen v podporo ubožnim učencem pletarske obrti. Razstava bo trajala od 21. t. m. pa do 1. sept. t. 1.; odprta bo sleherni dan od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Vstopnina za osebo 20 stot. Cene žito poskočile. Na žitni borzi v Budimpešti so v ponedeljek cene izredno poskočile. Oves za okto ber je poskočil za 16 stotink. Razne vesti. 14-leten morilec. V vasi Rastević pri Benkovcu, okraj Zader, je 14-letni Andrej Zubac s strelom iz puške ubil Cvetka Opse-nico, ker je isti baje razžalil njegovo mater in jo hotel ubiti. Mladega morilca so odvedli v zfipor MALI OGLASI. Ičr nta CO za zunflj dva neoženjena voznika, lOl/Cia O C ki 8ta izvežbana v nakladanjn čo-v gozdu; Naslov pri Ineeratnem oddelku Edi- nosti nwn«<4i prfm£ma za vaško obrt. prOUdJ Ako kdo hoče, odda se iemljišče z nasajenimi trtami. Oglasiti se je ? tsHci C.eppa št. 10. 89o V mlekarni na Eamnem je na prodaj od 3000 do 3500 kg pristnega in zdravega sira. Kdor želi kupiti, naj se obrne pismeno do „Mlekarske zadruge na Kamnem" ali pa do podpisanega. Ceno se izve pri zadrugi ali pa pri Franu Fon-Kofol na Eamnem št. 54, pošta Kobarid. 901 Prndfl 19 fin perkal, zelir, zavese, platno, dež-r I uuaja 9 G nike in sončnike, slike in ogledala. Plačila na tedenske ali mesečne obroke. Levi — Madonnina 43, prvo nadstropje. 895 Prodajo se obleke za moške in dečke. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, L 892 ftflcnnri kateri Je PustiI verižico Via Fontana uuopuu za 20 kron, je opominjan še enkrat, da pride po njo do sobote, ako noče imeti slabih posledic. 902 npp|#4 oc* —let išče za kruh nositi in l#C/l/l%a n blago za moške obleke povsem nove. Sneciiateta drobnih predmetov za krojače 13-tt Odprla se je v ul. Gaspare Gozzi t MESNICA s prodajo ■f konjskega mesa katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. 7} priznan kakor najbolja la neprenosljiva vrsta vseh gumijevih higijenlčn h predmetov in ribjih mehurjev — DVELETNA GARANCIJA — M. Gal — Zrst, Corso 4. PoSiljatvo po gld. 3, 4, 5. Delalnlca pasov, klinih pasov, elastičnih nogovic, obvez, ravnodriajev, fcor-galj In bidot. irlgatorji od gl-1 20 naprej. Toplomeri za vročloo K 2. * —'50. V ' 4 s s s s s s s s s s * Pozor! Proda se Pozor! Hotel Vega - Spodnja Šiška * ob glavni cesti, 18 minut od glavne pošte ljubljanske, z vrtom v obsegu 1600 m2, zasajenim z 20 kostanji, 10 let davka prost, na jako lepem razglednem kraju. V neposredni bližini se bodo zidale delavnice drž. železnic, kamor pride 1500 delavcev. Prostor je tudi izredno pripraven za kavarno, ker šteje že sama Šiška 4373 prebivalcev in nima nobene kavarne. Proda se radi bolezni v rodbini takoj in po ugodni ceni, Potrebni kapital 3000 gld., ostalo se lahko obrestuje s 5C/o *n glavnica odplačuje na obroke. — Eventuelno se da hotel v najem za več let z vso opravo pod ugodnim pogojem. Več pove lastnik ANTON MAVER, Ljubljana, Metelkove ulice št. 19. c£» # 0M» <$>«$>!P^K^ Klaja in drobiž treseta (torba) nadomeščuje slamo za domače živali; ista ne diši, je higijenična in izvenredno pivna ; napravi suho steljo ter postane izvrsten gnoj. Drobiž treseta za higijeniene svrhe je še bolj učinkujoč ter se rabi za disinfeeiranje, za kirurgične potrebe, obveze, ohrano mesa in rib, sadja, jaje in *a omote pošt. pošiljatev. Zaloga v Trstu, ul. delle Posle 14 FRATELLIHETELL Jfajlepse darove za birmo prodaja Emilio Miiller najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu ulica Ponterosso ogel ul. >uova ct. £0 Velika izbera M -- v v • . verižic, zlatih in c2? O .tli srebrnih ur kakor Jpr* tudi stenskih ur vsake vrste . /i Ustanovno leto irodaiains 1850 Brezplačno Krasne fotografije za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke se nc dobijo uikjer, pač pa po znižani ceni pri cđl'kovanein fotografu fi. 3erkiču v Trstu zraven glavne pošte ^t. v Gorici gosposka ulica stev. 7. V Tr*tu se slika do 8. ur« ivečer pri čarobni električni razsvetljavi. ===== ma STARA mirodilnica ®3 Fed. F. Kuber Succ. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, Copičev, pramenij, kemičnih Izdelkov, miner, vod, paifl-mov zamahi, železne iloo, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice Prodajalniea jestvin Peter peternel, £rst ulio a Glulia 76. Prodaja: kavo, rli, tesienine, sladkor, moko maslo nllo, olje, sveže In suho sadje,kostanj, otrobi, sočlvje ite Poštne poSiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrobi, moka, oves na drobno In debelo po konkurenčnih cenah Vsak dan sveža blaRO. EDINA HLADILNA PIJACA JE : Sumeči Šumeči eitrat „Zirilli" od vseh cenjen redi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno okusno in hladilno pijačo. Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako /aželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem Času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumefti citrat „Zirilli" ie, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim} boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. % Tovarna s Trat, ulica Aleasandro Manzoni žt. 6. — Telefon 1863. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „ZirilU1, kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtost, ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat rZirilliu je vrhu tega najuspešneje sredstvo proti morski bolezni. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Počk*]&Kog J,