Št. 6.
Maribor, dne 8. februarja 1912.
Tečaj XLYI
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
fi*HaJa vsak četrtek In velja s potaino vred In v Maribora a pošiljanjem na Som ta celo leto 1 K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo I E, m Aro«« bvenavsHJdfe Utirln 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto saano B K, Naročnina s« poSllja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, List se dopofiilja do odpovedi. — Udje „KataV Bakoniega drnitva- dobivajo list brez posebne naročnine» »« Eosamezni listi stanejo 10 vin, >-. Uredništvo: KoroSka cesta itev, fi, Bokopisi se ne vračajo, i-. Epravni&tvo: Koroikf
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, £a inserate m plačuje od enostopne petitvrste ea enkral Q sin« aa dvakrat 25 vin., za trikrat 36 vin. Za večkratne oglas« primaren popust. InseraU se sprejemat 3a srede ejatraj, «—. Sv
zaprte reklamacije so poštnine preste«
Svojim
Pred tremi leti ste nas poslali v Gradec, ne da tamkaj v deželnem zboru mirno in udano sprejemamo od nemške večine milosti in nemilosti, ampak da krepko in samozavestno zastopamo Vaše dobro utemeljene pravice.
Pri prvi priliki, ko je nemška večina hotela zopet izvršiti nov napad na čast in pravico slovenskega ljudstva, postavili smo se sovražnim nakanam odločno v bran ter izjavili, da dovolimo še le takrat nemški večini nemoteno delovanje v deželni zbornici, kadar bo nam zajamčila, da bo upoštevala v polni meri tudi želje in zahteve spodnjeŠtajerskega slovenskega ljudstva. Nismo prosili milosti, ampak zahtevali pravice, ki nam gredo po našem številu in davčni moči.	fc||	?f
Cenjeni volilci! Na neštetih shodih ste vkljub neugodnostim, ki spremljajo tak boj, odobrili ta naš odločen nastop in nam izrekli popolno zaupanje. Oprti na to Vaše zaupanje smo vstrajali skozi dve leti na bojnem torišču ter se nismo umaknili, niti pred napadi nemške javnosti, niti pred malenkostno strankarskim nasprotovanjem slovenske liberalne stranke. Mi zmagamo ali pademo, udarno se nikdar!
Naša vstrajnost, pedprta z Vašim zaupanjem, je začela zmagovati. Letos prvikrat nas je nemška večina vprašala za želje ljudstva, katerega zastopamo. Naznanili smo ji najvažnejše in najnujnejše slovenske zahteve glede slovenskega in kmečkega upliva na šolstvo, glede kmetijskega pouka in podpore za živinorejo, glede regulacij naših rek in potokov, glede železnic, cest, mostov, brezobrestnih posojil za vinogradnike, znatnih olajšav pri obrti zidarjev in tesarjev itd.
Vršila so se dolgotrajna pogajanja med nami in nemško večino. Med temi pogajanji se je razcepila nemška večina v dva dela; en del je bil zmernejši ter je hotel pod gotovimi pogoji ustreči našim željam, drugi del je ostal nespravljiv in je izjavil, da bo rešitev naših najvažnejših zahtev z vsemi sredstvi zabranil.
Končni uspeh pogajanj je bil ta: zmernejši del večine nam je stavil pogoj, da mu dovolimo popolno prostost glede zvišanja doklad, drugi del je vstrajal na svojem nespravljivem stališču. Ker je bil pogoj glede zvišanja doklad, ki bi znašalo, ako se hoče pokriti ves sedanji primanjkljaj, tudi brez zvišanja učiteljskih plač, okoli BO odstotkov, za nas nesprejemljiv in ker vsled nespravljivega stališča drugega dela nemške večine nismo sploh imeli nobenega jamstva, da se naše zahteve izpolnijo, so se pogajanja razbila in deželni zbor je odgoden.
Na strani nemške večine leži torej krivda, da se ni omogočilo redno delovanje deželnega zbora. Mi smo zahtevali za svoje ljudstvo le pravico.
Slovenski volilci! Vestno in skrbno smo vršili dolžnost, ki smo jo sprejeli od Vas, ko ste nam poverili svoje mandate. Zato tudi sedaj javno in odkrito polagamo račun o svojih dosedanjih stremljenjih za Vaše zahteve in pravice. Boj, katerega bijemo z nemško večino, je hud in dolgotrajen. Toda pogum in vstrajnost končno morata zmagati. Na naši strani je pravica, in s pravico je Bog!
GRADEC, 5. februarija 1912.
Dr. Benkovič.	Novak.	Roškar.
Dr. Jankovih.	< > zrn o o.	Dr. Verstovšek.
Dr. Korošec.	Pišek.	Vrečko.
Meško.	liobič.	Terglav.
Politični ogled.
—	Državni zbor bo zopet sklican tega meseca, ali pa najpozneje začetkom marca. Zadnja dva tedna meseca februarja bo imel sejo finančni odsek, kateremu so predloženi davčni načrti, Državni zbor bi moral pred Veliko nočjo rešiti proračun, brambni zakon, davke in nekatere druge manjšo predloge. Toda v proračunskem odseku obstruirajo Nemci proti italijanskim pravnim stolicam, za brambni zakon in d&vke pa vlada nima stalne veČine. Vse je radovedno, kako bo ministrski predsednik grof Stiirgkh premagal vse težave, Ce jih ne bo, pa bode menda moral iti.
—	Deželni zbori morajo končati ta mesec svoje delo. VeČina jih itak ne dela, skoro povsod zaradi na-rodnih nasprotstev. Tako obstruirajo na Češkem Nemci, v Galiciji Rusini proti Poljakom, na Štajerskem Slovenci proti Nemcem, na Tirolskem Italijani proti Nemcem, le v dalmatinskem deželnem zboru obstruirajo poslanci iste narodnosti med seboj, namreč pravaši proti liberalcem, in v Gornjem Avstrijskem liberalci proti krščansko-socialni veČini. Iz tega sledi, da se bo moralo narodnostim povsod pripozna-ti samouprava, potem bo šlo gotovo naprej.
—	Na Dunaju se bodo vršile letos spomladi nove občinske volitve. Vse, kar je brezversko, se je zvezalo proti krščanskim socialcem, da jim vzame veČino v občinskem zastopu. Ker pa je krščansko-social-na uprava na Dunaju vzorna, zato se morajo nasprotniki posluževati laži. Vnižjeavstrijskem deželnem zboru so liberalci, socialni demokratje, nemški nacional-ci proti krščansko-socialcem nagromadili cele kupo laži. Najslabše je, da krŠčansko-socialna stranka na Dunaju nima dovolj Časopisov, v katerih bi se mogla uspešno braniti. VeČina dunajskih, najbolj razšir-
jenih časopisov, je v judovskih in protiverskih rokah. Časopisje je za vsako stranko to, kar je za državo vojaštvo. To resnico moramo uvaževati tudi katoliški Slovenci.
—	Zunanji minister avstrijski, grof Erental, je nevarno zbolel .na vodeniki. Prosil je cesarja vsled tega za odpust, a cesar seveda sedaj v bolezni odpusta ni dovolil. Kakor znano, so mnogi avstrijski politiki zadnji Čas hudo napadali Erentala, ker se je kazal nasproti Italiji preveč prijaznega. Posle zunanjega ministrstva vodi sedaj oddebii načelnik Miiller.
—	Papežev poslanik ali nuncij na Dunaju je postal grof Skapivelli namesto umrlega nuncija Bavona. Svoje mesto na Dunaju nastopi prihodnji mesec. O njem gre glas, da je dober in spreten diplomat (državnik) ter z dunajskimi diplomatičnimi krogi dobro znan, ker je že prejšnje čase služil pri papeževem poslaništvu na Dunaju.
—	Novi ban hrvaški, Čuvaj, slabo čuva pravice hrvaškega kraljestva. Najprej je razpustil ravnokar izvoljeni sabor, ne da bi mu pustil imeti tudi samo eno sejo, kar je protipostavno. Neusmiljeno zaple-njuje liste, skoraj vsak dan so vsi listi zaplenjeni, ntzven vladnih. Novih volitev za deželni sabor noče razpisati, ampak pravi, da bo čakal, dokler se ljudstvo ne pomiri. Vseučilišče je dal za par dni zapreti, ker so je dijaštvo na nekem shodu izreklo proti njegovemu nasilnemu vladanju. V ogrskem državnem zl>oru je povedal Kliuen razlog, zakaj je bil sabor tako hitro in protipostavno razpuščen. Hrvaški poslanci so baje hoteli v prvi saborski seji skleniti, naj se loči Hrvaška od Ogrske. To bi bilo zelo pametno, a proti madžarskim računom. Poslanci stranke prava so vkljub temu izročili cesarju in prestolonasledniku spomenico, v kateri prosijo, da so vse hrvaške dežele združijo in odcepijo pod habsburškim žezlom od Madžarske.
—	Na Ogrskem se je začel ministrski predsednik Khuen-Hedervary pogajati z voditelji obstrukcije v državnem zboru, Košutom in Justom, ki ne dopustita rešitve brambnega zakona, ako se ne reši prej volilno vprašanje. Na Ogrskem Še namreč vedno nimajo splošne in enake volilne pravice. Pravijo, da se je Khuenu že posrečilo, pridobiti Košuta, Ju sta pa še ne. In Just je nevarnejši nasprotnik, kajti Košut je že star in vedno bolehen,
—	Bolgarija. Bolgarski prestolonaslednik Boris je dopolnil 18, leto. in je bil vsled tega dne 2. svečana proglašen polnoletnim. Povodom tega so se vršile velike slavnosti v Sofiji, katerih so se udeležili zastopniki raznih vladarskih hiš. Boris je baje zelo nadarjen človek in se zelo zanima za vse dogodke, tako, da nudi najlepše upanje za svoje bodoče vladanje.
—	Italija in Francoska. Blizu Rdečega morja imajo Francozi neko naselbino, ki se zove Hodeide. Neka francoska železniška družba zida tam železnico. Dne 27, januarja je laška vlada zaukazala družbi, da mora vsa dela ustaviti. Ta del obrežja se nahaja namreč v turški oblasti in Italijani hočejo tudi tukaj začeti z vojsko. Ker Francozi niso hoteli prenehati z delom, so dne 3. t. m. italijanske bojne ladje začele obstreljevati naselbine francoskih železničarjev» Vsled streljanja je uničenega zelo mnogo stavbenega gradiva, porušena so vsa poslopja in železniški tir v daljavi 30 kilometrov. Ubitih je 40 oseb. Škode je 12 milijonov» Italijani so proglasili francoske zem-ljemerce in druge naselnike za svoje vjetnike. Na Francoskem je nastalo vsled tega drznega postopanja Italijanov veliko razburjenje, ki utegne imeti zelo resne posledico. Italijani se izgovarjajo, da je tudi železnica turška last in le delavci so francoski podaniki.
—	Na Portugalskem so neprestani nemiri na dnevnem redu. Odkar vlada v tej drŽavi liberalna
stranka, ni nobenega reda več, Strajkujočii delavci so imeli pripravljeno celo zalogo bomb, to je dinamit-nih krogel, V Lizboni in okolici, kjer je središče vseh nemirov, je še vedno obsedno stanje. Vojaštvo in policija je zaprla Čez 3000 oseb. Najnovejša poročila pravijo, da se mir zopet vrača in da so se delavci vrnili k delu.
—	Italijansko-turška vojska. Okrog mesta Ben-gazi se vrše dan za dnevom manjši boji. Dne 31. januarja je napadlo 400 Arabcev italijanske utrdbe Fo-jat pri Bengaziju. Po vročem boju so se Arabci umaknili, Poroča se iz Tripolisa, da je bil vrhovni poveljnik italijanskih Čet v boju pri Ajnzari dne 27. januarja precej močno ranjem. Slišijo se glasovi, da hoče Rusija posredovati za mir, Dosedaj je stala vojska I-talijane že 135 milijonov.
—	Kitajsko. Ce je verjeti poročilom, ki priha-jajo iz Kitajske, je postala ta država vendar ljudovla^ da. Sedaj obstojita še dve vladi, in sicer cesarska vlad.a v Pekingu, in ljudovlada v Nankingui. Vrše se med obema vladama pogajanja o skupnem postopanju. Pristaši ljudovlade hočejo proglasiti mesto Nanking za glavpo mesto Kitajske,
Razne novice,
*	Duhovniška vest. C. g. Franc Lorbek, kaplan na Pilštanju, je prestavljen v Dol pri Hrastniku.
*	Umrla je v Gorici dne 3, februarja gospa Marija Fras, rojena Grabner, soproga Štajerskega rojaka g. Antona Fras, šolskega svetnika in c, kr. prof. v pokoju, v Gorici. N. v m. p.!
*	Iz šole. Na trirazredni ljudski šoli v Prevor-ju ste razpisani dve stalni učiteljski mesti. Sola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje sprejema tamoš-nji krajni šolski svet do 28, februarja t. 1.
Deželni zbor Štajerski je bil odgoden dne 5. februarja. Se enkrat se bode baje poskusilo, vdahniti mu življenje. Ce se poskus ne posreči, bo razpuščen.
*	Iz oklica naših deželnih poslancev so razvidi, da je bil dvojni razlog, da so se razbila pogajanja za delamožnost štajerskega deželnega zbora: 1. ker nespravljiva nemška skupina pod vodstvom Wastiana ni odstopila od svoje nakane, da z obstrukcijo zabra-ni slovenske zahteve (nemški oklici zamolčijo to okol-nost popolnoma); 2. ker slovenski poslanci niso hoteli dati zagotovila, da bodo pripustili vsako zvišanje deželnih doklad,
*	Nemške stranke so tudi izdale oklice na svoje volilce, v katerih se posebno jezijo, da jim Slovenci glede novih doklad niso Šli na led in da se niso nič zavzemali za višje učiteljske plače. Slovenskim poslancem je gotovo vseeno, kar Nemci o njih mislijo. Da pa slovenski volilci ne bodo hudi na svoje poslance, ker niso prinesli domov novih doklad in višjih u-Čiteljskih plač, pa je gotovo.
*	Nove doklade. Pri pogajanjih zaradi deželnega zbora so zahtevali nemški poslanci, naj jim da^-jo slovenski tovariši zagotovilo, da ne bodo pri novih dokladah delali nobenih težav. Slovenski poslanci so to zahtevo odločno odklonili, Ako se zvišajo učiteljske plače, bi trebalo namreč okoli 40% novih doklad na gruntni, hišni in obrtni dajvek. Obstrukcija je torej zopet dosegla, d'à ni treba novih davkov. Kdor sili brez premisleka in gotovih zagotovil v deželni zbor, kakor naši liberalci, sili v nove davke,
*	Kmečki upliv na deželni Šolski svet Štajerski je sedaj tolik kajkor nič, sploh ga ni. Slovenski dež. poslanci so se trudili, da tudi tukaj dosežejo izboljšavo, Tudi kmečki stan bi naj imel svoje zastopnike v deželnem Šolskem svetu. To pa našim liberalcem ni prav. V listih in na zborovanjih nasprotujejo temu. Ko je govoril na Svečnico dr, Kukovec: v tem smislu na shodu v Skofji vasi, so zaslepljeni liberalni kmetje njegove besede celo odobravali. Tako daleč spravi liberalna strast človeka, da se protivi svojim lastnim koristim,
*	Kmečke občine imajo premnogokrat pritožbe zaradi neznosnih šolskih bremen in želje glede uči-teljstva, a v deželnem šolskem svetu nobenega zagovornika, Sedaj, ko so naši deželni poslanci prizadevajo, da bi prišla v deželni šolski svet tudi dva zastopnika (eden Slovenec) kmečkih želj, pa liberalna stranka temu odločno nasprotuje. Kmetom ni težko spoznati, kje so njihovi prijatelji. Slovenski poslanci, ki jih je poslala Kmečka zveza v Gradec, pa resno izpolnjujejo svojo nalogo, ker hočejo tudi na šolskem polju priboriti kmečkemu prebivalstvu več upliva.
*	Dr. Kukovec za obstrukcijo. Ko se je začela slovenska obstrukcija v deželnem zboru, je bila liberalna stranka navdušena za njo in je prirejala shode za obstrukcijo. Do danes se ni nič izpremenilo, a liberalna stranka je nasprotna obstrukciji in prireja shode proti obstrukciji. Zadnja sobotna „Straža" pa ve poročati, da je v nekem razgovoru s poslancem Pi-šekom dr. Kukovec povedal, da v danih razmerali ni drugo mogoče nego obstrukcija. Torej v srcu za obstrukcijo, a v ustih proti. To je general, to je stranka!
*	Učiteljske plače. Ker slovenska liberalna stranka sili v deželni zbor, da bi ugodila učiteljem z ozirom na njih želje glede novih plač, bo naše Čitate-lje zanimalo izvedeti o predlogih za zvišanje učiteljskih plač. Začetna plača bi naj znašala 1700 K ter so tekom let zvišala na 3500 K. Nadučitelji bi zraven dobivali še doklad od 200 do 500 K. Vrhu tega bi se nadučiteljem, ako ni v Šoli stanovanja z dvema ali tremi sobami, kuhinjo in drugimi potrebnimi prostori, morala plačevati stanovanjska doklada od 350 do 000
kron, drugim učiteljem in učiteljicam od 250 do 350 kron. Toda to so le predlogi deželnega odbora. Učitelji bodo v deželnem zboru po svojih zastopnikih zahtevali še več in ni izključeno, da bodo ti predlogi našli tudi večino. Ni čuda, da liberalni učitelji in ž njimi liberalna stranka, sili na to, da deželni zbor — dela. Kmet naj plačuje nove davke, drugi stanovi pa naj vlečejo nove doklade, to je sedaj geslo liberalne stranke.
*	Dimnikarski red. Da so imeli slovenski dež. poslanci najboljšo voljo, sodelovati v zbornici, ako se pokažejo Nemci sprejemljivi za njih zahteve, je dokaz tudi predlog, ki so ga vložili dr. Korošec, Pišek, Roškar in tovariši radi spremembe glede dimnikarskega reda. V predlogu zahtevajo: občinski zastopi lahko sklenejo, da se hišnim posestnikom samim dovoli snaženje dimnikov. Tudi imajo občinski zastopi sami določiti, kolikokrat se naj dimniki na leto sna-žijo. Poslanci so predložili popolnoma izdelan zakonski načrt za to spremembo.
*	Živinozdravniški pomočniki. Na Kranjskem je ustanovila naša stranka na Vrhniki šolo za živino-zdravniške pomočnike. Tudi v goriškem deželnem zboru, kjer je naša stranka v večini, se je sprejel predlog za izobrazbo živinozdravniških pomočnikov. Liberalna veČina v štajerskem deželnem zboru se ne more ponašati s takim delom. Letos je pač hotela ustanoviti 7 novih meščanskih šol za Nemce, a je pustila potem pasti predlog že pri pogajanjih. Se kmetijsko šolo, katera se je ustanovila v St, Juriju, nam nemška večina vedno očita. Zato razumemo naše poslance, da s tako večino ne morejo izhajati.
*	Deželna klavnica se ustanovi ne pri nas, ampak na Kranjskem, Deželni zbor kranjski je namreč pritrdil, da se ustanovi deželna klavnica in mesnica v Ljubljani, ki bi kupovala živino naravnost od kmetov in zadrug ter prodajala meso na drobno po primerni ceni občinstvu in malim mesarjem, S tem se prepreči odiranje kmetov in obenem tudi občinstva, ki kupuje meso. Tudi zasluge naše stranke,
*	Okrajni zastopi, seveda liberalni, se pritožujejo, da vsled slovenske obstrukcije ne dobijo nobenih podpor za ceste. Mi pa pravimo: Ako bi obstrukcije ne bilo, bi že več let sem imeli višje doklade, letos Že za 40% višje. S temi dokladami, ako si jih okrajni zastopi začasno sami nastavijo, lahko popravijo vse stare ceste in si zidajo nove. Le nerazsodni ljudje se vsedejo na take liberalne limanice. Pri vsem, kar liberalec govori, je treba pomisliti, da je ali neumen, ali zloben. Velikokrat sta celo obe lastnosti združeni.
*	Kmetijske podružnice izrabljajo sedaj učitelji, da na njih zborovanjih agitirajo za zvišanje svojih plač. Opozarjamo na tozadevno poročilo iz gornje-radgonskega okraja. V ta namen vendar niso ustanovljene kmetijske podružnice. Sedaj nam postaja jasno, zakaj se učitelji tako silijo v kmetijske podružnice, izmed katerih mnogi Še niti šolskega vrta nočejo in ne morejo oskrbovati,
*	Hmeljarsko društvo v Žalcu je na nedeljskem shodu zopet pokazalo, da ni nad strankami. Na grd način se je zabavljalo proti naši stranki in našim poslancem. Ce liberalci mislijo, da na tak način pospešujejo hmeljarstvo, potem naj bo. Toda tudi treznim liberalcem se začne to vedno hujskanje studiti. Društvo je seveda zborovalo še-le na poziv iz Češkega. Počasni smo.
*	„Sloga", ki jo izdajejo sedaj kranjski liberalci za štajerske kaline, hvali nemško zadružno zvezo in agitira za njo. Veseli se celo, da prihaja nemški kapital med slovenske ljudi, ne pomisli pa, da ž njim tudi nemški vpliv. Kranjski liberalci naj porabijo svoje pemškutarske nasvete in nemškutarski denar za svoje okradene zavode, Štajerske Slovence pa naj pustijo pri miru,
*	Kat. cerkev se na Angleškem v zadnjem času zelo Širi, Tam so sedaj trije nadškofje, 13 škofov in 3990 duhovnikov in redovnikov. Cerkva je 1786. Poleg tega je brez števila katoliških zavodov, bolnic in drugih dobrodelnih ustanov. Ljudje se vračajo vsako leto v velikih množicah od luteranstva h katoličanih tvu,
*	Zastrupljeni studenci. Brezviersko liberalno ter nemškutarsko časopisje je za naš verni slovenski narod studenec, ki ima zastrupljeno vodo. Kakor se zastrupi Človek, ki pije vodo iz zastrupljenega studenca, ravno tako je skoraj tudi gotovo izgubljen tisti, ki iz liberalnih in nemčurskih listov srka vse za-strupljive protikatoliške in pro>Cinarodne nauke. Cut poštenosti se zamori v srcu Človeka, ki bere take liste, katoliško vero zamenja navadno z brezverstvom, slovenski narod pa ali pozna samo pri polnem litru v gostilni, ali pa, kar je sedaj pri teh ljudeh bolj v na-vadi, se veže z najhujšimi našimi narodnimi nasprotniki. Pri naših liberalcih je že tako. Njih časopisje jih je zastrupilo popolnoma. Ti nesrečneži pa hočejo liberalni strup še razširiti tudi med naše pošteno slovensko ljudstvo. To moramo preprečiti. Sveta dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, ki hočeta svojemu narodu dobro, je, da pomaga trebiti liberalno in nemčursko časopisje ter širiti „Slov, Gospodarja" in druge, v katoliškem duhu pisane liste.
*	Ljudsko štetje in Slovenci. Dobro nam je še « spominu, kako drzno so nastopali naši narodni nasprotniki o priliki zadnjega ljudskega Štetja. Na tisoče in tisoče Slovencev in Slovenk so posebno ob jezikovni meji, v mestih in trgih, pretvorili v Nemce in Lahe. In to se je godilo pred očmi vlade celo v 20. stoletju. Listi prinašajo poročilo, da smo Slovenci pri zadnjem ljudskem štetju le neznatno napredovali. Število Slovencev v Avstriji jo tekom zadnjih 10, let napredovalo le za 1 in dve petini odstotka, dočim je na-
predek pri Nemcih in Italijanih mnogo večji. Sedaj so ravno vidi, koliko našega naroda se je pri ljudskem Štetju prištelo med druge narode. Ljudsko Štetje nam pa poda Še drugo žalostno sliko. Skoro v vseh okrajih na Slovenskem je Število prebivalstva celo padlo, ali pa se je pokazal le zelo majhen napredek. Beg našega ljudstva v mesta^ tovarne in tujino bo, če bo Šlo tako naprej, usodepoln ne samo za naš narod, ampak Še posebej za kmeta. Naj se naša mladina navaja v društvih k ljubezni do domaČe grude, poleg tega pa povzdignimo naše narodno gospodarstvo, in prihodnje ljudsko Štetje bo zja nas bolj razveseljivo, kot je bilo zadnje.
*	Glas ljudstva o ljudski šoli. Tako se glasi napis uvodnega Članka v zadnji Številki „Slovenskega Gospodarja", Gospod dopisnik je jasno dokazal, kako se da pomagati ubogemu kmetu v sedanjih ča-sili, ko delavcev na deželi splošno primanjkuje. Kmet, kateri ima več otrok pa so vsi Šolarji, mora zraven svojih otrok najeti še pastirja. Ko bi preračunili, koliko bi se prihranilo denarja pri Šolskih palačah in in učiteljstvu, bi bila lepa svota. Potem kar se tiče pohujšanja, se otroci, ki doma. nikdar nič slabega ne vidijo in ne slišijo, opoldan, ko pridejo v Šoli v doti-ko s pokvarjenimi otroci, navadno pohujšajo, Pregovor, pravi, da zdravo jabolko ne ozdravi gnjilega. Otroci pri poldnevnem šolskem pouku se ne bodo nič manj naučili, ker sedaj večina mislijo v šolo grede le, ka^ ko se bodo v prostih urah med seboj igrali. Tudi za kmeta nepotrebni predmeti se naj izpustijo in z drugimi nadomestijo. Torej kmetje, ne odnehajte prej, da se nam to izpolni! Na vsakem shodu se naj govori o tem, za kmeta prevažnem vprašanju, in prosili bomo naše gg. poslance, da ne bodo prej mirovali, dokler se ta zakon ne izpremeni v korist ubogemu kmetu.
*	Velika škoda obstoji v tem, da marsikateri kmet ali naročnik „Slovenskega Gospodarja" „Gospodarskih Novic" pazljivo ali sploh nič ne prebere, .Dobro je sicer, ako Človeb ve, kaj se okrog po svetu godi, vendar v prvi vrsti se mora brigati vsak gospodar za svoje gospodarstvo. A le tisti je dober gospodar, kateri hoče vse videti, vse slišati in vse vedeti, kar se tiče gospodarstva. Zato so „Gospodarske Novice" kot priloga „Slov. Gospodarja" za vsakega naročnika velevažnega pomena in kdor jih bode pazljivo čital ter se po njih vsaj nekaj ravnal, bode tudi kmalu sam spoznal, da je to resnica.
*	Živinorejske vajence, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, strežbi molzne živine in v mlekarskih delih, sprejme ravnateljstvo kmetijskefeole na Grmu. Živinorejski vajenci dobe poleg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1, aprilom. Prošnje je vlagati do 1. marca. Pouk traja do konca meseca oktobra.
*	Tečaj za vinorejce in vimčarje, o rezi trt in drugem spomladnem obdelovanju vinogradov se vrši na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru v času od 4, do 16, marca t. 1, Natančneje v današnjem oglasu v našem listu.
*	Podplati postanejo dražji. Z Dunaja se poroča, da kujejo tovarnarji podplatov in usnja kartel. Ker je navadno s snovanjem kartelov združeno tudi zvišanje cen, se je bati, da izdelovalci podplatov, to so židovski tovarnarji, zvišajo ceno podplatov, kar bo seveda zopet zelo občutno zadelo kmečko in delavsko ljudstvo. Avstrijski tovarnarji podplatov in usnja se nameravajo tudi združiti v skupen kartel z ogrskimi tovarnarji, da tako za celo državo zvišajo cene podplatov in usnja.
*	Sneg. Vendar smo končno dobili izdaten sneg. Dosedaj je bilo na kmetih težavno, ko se posebno v hribovitih krajih ni dalo z živino na prosto. Vožnje so izostale, ni se moglo izvažati ne gnoja na polje in travnike, ne spravljati drv domov. Od vseh strani se poroča o velikih sneženih zametih. Nekateri vlaki imajo radi zametenih tirov velike zamude.
*	Današnja številka „Slov. Gospodarja" obsega 12 strani in ima letak „Tomaževa žlindra" kot prilogo.
* Za ,,Slov. Straža" so darovali veseli svatje na gostiji Franca Vanhnik in Lizike Miki v Dogošah 14 kron. — Nabral je gosp. Iva» Wsklar v gostilni g. Oberski K 3 20. Posnemanja vredno.
Mariborski okraj»
m Maribor. Za predsednika pri prvem letošnjem'
porotnem zasedanju pri tukajšnjem okrožnem sodišču je imenovan predsednik okrožnega sodišča, Ludovikl Perko, za njegove namestnike pa višjesodni svetniki dr. VouŠek, dr, Fraidl in Morocutiti,
Maribor. V četrtek dne 1. t. m. je padel Fran Kaloh, delavec v eraričnem skladišču za seno v Mariboru tako nesrečno z lestvice, da je nezavesten obležal. Rešilni voz, kateri je bil takoj poklican na lice mesta, ga je odpeljal v bolnišnico.
m Iz mariborske okolice. Predpreteč. teden sem. imel nek posel v mestu. Ko grem v jutru zgodaj, pridem do Kamnice še precej dobro, akoravno je bila tema, ker bila je pot še dokaj lepa. Ko pa pridem do opekarne, je bila steza podobna blatnemu jezeru. Je že malo čudno, da se mariborski nemški gospodje, ki imajo v Kamnici in Rošpahu glavno besedo, bolj ne brigajo za ceste. No, pa saj ni Čuda, Če okrajni za-stop, ki je v rokah marilx>rske gospode, bolje ne skrbi za dobre ceste v okraju, zakaj bi se naj občine bolj . trudile. Nekdo mi je pravil, da mislijo napraviti vi Kamnico tramvaj. Jaz pa dvomim, Če bo ta naprava nam kmetom kaj haska prinesla. Mariborski očetje pač znajo zmirom dobro gospodariti. Pa počasi jim bodo morebiti godci odgodli.
m Pobrežje pri Mariboru, Ko grem dne 26. januarja skozi Pobrežje proti Mariboru, srečam šolarje, ki so Šli iz pobrežke nemške šole. Kaj slišim od te mladine? Ko grem mirno mimo otrok, naenkrat slišim od enega fanta pozdrav: „Mutec gre". Posvarim ga, pa ni nič pomagalo, cela množica otrok začne tuliti: JMptec gre, mutec gre, muteo gre!" — Kakšna je vzgoja te mladine?! Ali bodo iz teh, mirne ljudi zmer-jajočih fantkov in deklet postali pošteni in pravični značaji? Malo upanja.
Kamnica pri Mariboru. Naš župan Pečar je radi bolehnosti odložil županstvo. Do novih volitev na-domestuje župana nadučitelj Hofbauer.
m Sv. Peter pri Mariboru. Naše slov. gospodarsko in izobraževalno društvo „Skala" je imelo na Svečnico svoj občni zbor. Otvoril ga je Č. g. predsednik, ki nam je poročal o stanju društva. Fr. ze-bot iz Maribora nam je v svojem govoru razkladal važne stvari o društvih. Volil se je nato novi odbor. Imena izvoljenih so: č. g. župnik Matej Strakl, Lud. Flucher, Ant. Bračko, Mat. Vedernjak, Gornik Štefan ip Mat. Vedernjak ml. Odborniki, namestniki in pregledovalci računov so: Maks Harb, Janez Slik, Marko SimoniČ, Alojz Leber, Janez Bregant in Janez Ribič. Skoro sami novi, skoro vsi še mladi, torej glejte, da bo imelo naše društvo to leto boljšo letino in da ne bo samo na papirju. Ne pozabite, da se je sklenilo, da bodejo vsako tretjo nedeljo v mesecu sestanki. Prvi sestanek bode dne 18. februarja. Začnimo na novo snažiti pot, po kateri bodemo korakali.
m Pesnica. Triletnemu otroku zakonskih Janeza in Frančiške Cepe se je sanjalo o Številkah 11, 18 in 19. Oče je sklenil, staviti te Številke v loterijo. Ker pa sam ni imel časa, iti v, Maribor, je izročil sosedu Janezu Rathu, naj op stavi te Številke ter mu je izročil 8o vin. za ambo-terno. Rath' je stavil „na Trst", in res so prišle vse tri Številke, Raith je vzdignil dobitek v znesku 2876 K 40 vin., a je Cepeju zatajil ambo-terno, Cepe se je vseeno sam prepričal o celi zadevi in je Ratha ovadil. Dne 3. februarja je bil Rath v Mariboru obsojen na tri mesece težke ječe» Cepe je dobil svoj denar nazaj,
m Puščava., i ,Voselica Katoliškega delavskega društva dne 4. svečana, se je vkljub slabemu vremenu dobro obnesla. Igralci so svoje vloge izvrstno rešili in napravili mnogo smeha in zabave. Zanimiv poučen govor o ljubezni do domovine so vsi z veseljem in zanimanjem poslušali. Naš vrli pevski zbor pa nam je zapel marsikatero vrlo in lepo pesem.
m Št. Ilj v Slov. gor. Občni zborlBralnega društva na Svečnico je bil dobro obiskan, G. dr. Lesko-Var iz Maribora je govoril o Šolskem vprašanju s posebnim ozirom na kmečke in narodne zahteve slovenskega ljudstva. Društvo se je v pretečenem letu zelo vrlo gibalo. Za predsednika društva je bil izvoljen zopet č, g, župnik Vračko., Tudi ostali odbor je ostal večinoma prejšnji,
m Sv. Jurij v Slov, gor. Na Svečnico je priredila naša kmetijska podružnica prav dobrG obiskan gospodarski shod. Deželni potovalni učitelj Alojzij Pirštinger navaja potrebo izobrazbe, priporoča več kmečkega medsebojnega zaupanja in edinosti in preide potem na gospodarski del svojega predavanja.Te-meljito je razpravljal, kako je treba skrbno saditi in potem negovati prva leta sadna drevesca, navajal tudi različne nepravilnosti, ki se navadno pri sajenju gode. Potem nam je priporočal pet vrst vinske trte, ki so primerne za nove nasade za naš okoliš, kako je treba različne vrste obrezovati itd. Omenjal je skrbno snaženje praznih sodov in potem h koncu vabil vse posestnike, da naj pridno pristopijo h kmet. podružnici» G. predsednik se potem v imenu vseh zahvali govorniku in nam potem na srce govori, da je že vendar enkrat čas, da se tudi kmečki stan začne združevati, da bomo kedaj v stanu svojim pridelkom cene narekovati, kakor storijo tudi vsi drugi stanovi.
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pred par leti ustar-novljena Kmečka hranilnica in posojilnica kaj dobro uspeva. Računski zaključek za leto 1911 izkazuje letnega prometa 148,591 K 63 vin., članov šteje 96, vla^ gateljev 147, vsega skupno se je vložilo 39,578 K 80 v„ izposodilo se je pa 20.440 K, večjidel na osebno poroštvo. Varčevanje se opaža v vseh slojih, poleg ponosnega kmeta vidiš pogosto priti v posojilnico tudi mlade fante in dekleta, kateri imajo sami vloženega okoli 10.000 K. Želeti bi bilo, da bi se varčnost Še bolj in bolj Širila med mladino. Posojilnica pa ustreza in pomaga tudi tistim, ki rabijo denar, z dajanjem posojil na primerno nizke obresti ip brez velikih stroškov ter brez zamude Časa» Domačini in vsi iz celega zadružnega okoliša, poslužujte se v vsakem oziru v prihodnje Še v večji meri domačega zavoda!
m Sv. Anton v Slov. gor. Dne 26, januarja je umrl g, Janez KlemenČiČ, veleposestnik v Cagoni v Slov. gor. Rajni je bil znan kot zelo podjeten gospodar. Že v mladosti se je poprijel načela: Kmet bodi obenem tudi trgovec. Kot vinotržec je prepotoval ma-Ione vsako leto velik del Koroške in Gornje Štajerske, ter si je^ tako pridobil znatno premoženje. Štirje njegovi otroci so tudi premožni veleposestniki, g. Jožef Klemenčič pa deluje z vnemo kot učitelj, Rajpi je volil v okrajni zastop šentlenarški vedno s Slovenci. Rad je videl v svoji hiši tudi duhovščino in bil poseben prijatelj primicijantov. Blagemu možu daj ljubi Bog tudi na drugem svetu miren počitek, od truda in skrbi tega življenja,
m Cermlenšak. Tudi mi smo zelo dobro napredovali» Pridno, kakor Še menda nikdar poprej, smo si naročevali naše Časopise, posebno pa „Slovenskega Gospodarja". Toda veliko je še pri nas hiš, ki bi si ga ¿liko naroČile, Zatorej Cermlanci, naroČimo si „Slov.
Gospodarja",! Naj bo ta list v vsaki naši hiši. Za vzgled naj nam bo naš gostilničar g. Franc Lubec, ki je zavrgel ničvredno „Slogo" ter si naročil „Slovenskega Gospodarja". Obžalujemo pa onega Jurija, ali kakor stoji na „Stajerčevem" ovitku, „Georg", da se je vsedel na limanice temu smrdljivou iz Ptuja. Brovia-kova hiša je bila doslej vedno katoliška in poštena, zatorej se Čudimo, kako more najti v tej hiši „Stajerc" svoj prostor. Pa upamo, da je to letos prvič in zadnjič.
m Sv. Ropert v, Slov. gor. Z dopisom od Sv. Roperta v zadnji številki „Slov. Gospodarja" glede „spanja Bralnega društva" se strinjam; vendar pa pripomnim, da odbor sam ne more vsega storiti. Torej na noge! Prav hvaležni bi bili, če bi se sedaj v pustu kaj priredilo. — Omeniti tudi moram, da bivši tajnik ne spravlja ljudi v Nemčijo. DotiČno vest je go(:ovo kdo pomotoma poročal.
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Poročil se je dne 5. svečana t. 1, narotihi mladenič Franc Ceh, sin veleposestnika g. Ceha v Ločiču, z vrlo mladenko Treziko Kramperger, hčerko veleposestnika Krampergerja v občini Trnovska vas. Bilo srečno!, *
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Našli so dne 1. februarja t, 1. mrtvega in vsega ožganega Alojza Koc-mut, prevžitkarja v Trnovski vasi» Kako se je ponesrečil, se nič gotovega ne ve.
Za „Dijaiko kuhinjo" v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica makolska 30 K- dr Klasinc »Gradcu 10 K; Šegula, župnik 5 K ; Koser v Juršincih 'i K ; Šerbela Franc, pokopač na Pobržu 5 K; Ješovnik Tomaž v Gornji Radgoni 4 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Slovenski mariborski učiteljišč-niki priredi veselico v St. Lovrencu nad Mariborom v nedeljo dno 11. svečana 1912 (v gostilni gosp. Kodra „Pri pošti") pod pokroviteljstvom vlč. gosp. dr. Medveda in vodstvom gosp. prof. Stanka Marina. Na vspo-redu je govor, gledališka igra „Revček Andrejček", petje in prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen „Dijaški kuhinji v Mariboru", pe hvaležno sprejmejo preplačila in darila, ki se naj blagohotno naslovijo na gg. pokrovitelja ali voditelja.
m St. Ilj v Slov. gor. Naše bralno društvo priredi v nedeljo dne 11. februarja t. 1. po večernicah pustno veselico v Slovenskem domu. Naša mladina bo igrala izvirno igro: „Z vage na vago", ki se je pred leti že prav dobro obnesla. Igra je posneta iz narodnega življenja v Slov. goricah in nam predočuje v lepi obliki boj med slovensko poštenostjo in nemčursko hudobijo. Že sedaj prav prijazno vabimo vse naše domačine in sosede, da pridejo, dne ¡1, februarja po večernicah v šentiljski Slovenski dom.
m Sv. Jurij v Sl< v. ger, Bralao društvo „Edinost" v St. Jurju v Slov. gor. priredi z običajnim vsporedom občni zbor, v nedeljo dne 11. svečana 1912 po večernicah Na vsporedu je tudi petje, govori, igra „Sanje" v petih dejanjih, Tem potom vabimo iskreno vse prijatelje in somišljenike.
m Sv. Anton v Slov. gor. Katoliško bralno društvo se pripravlja z neko veselico v pustu. Toraj na svidenje dne 18. svečana.
m Slovenska Bistrica. V hotelu Anstrija se bo v nedeljo, dne 11. t. m. predstavljala igra „Charley-eva teta." Igra mariborsko Dramatično društvo.
Ptujski okraj,
p Ptuj. Kar streljajo se na Ptuju. Ni še dolgo, kar je streljal Kossar, ki je sedaj že umrl, na ženo, otroka in sebe, že se poroča o novih samomorih. Dne 31, januarja se je ustrelil sodnijski uradnik Bortsch in bil takoj mrtev. Vzrok: .poneverjenje denarja. Dne 5, svečana je streljal proti sebi nek mlad poročnik; navzlic petim strelom se ni smrtno zadel1; vzrok se imenujejo dolgovi in nesrečna ljubezen. Na Ptujski gori se je ustrelil nekdanji ptujski gostilničar in mesar Weissenstein; vzrok konkuirz. Brezverski čas ka,-že in zori svoje sadove. — Cujte, kaj žganje dela! Pred par dnevi je na Bregu pri Ptuju v tamošnjih Šnopsarnah popival nek rokodelec v najboljših letih; ko je bil že nadležen, so ga vrgli iz šnopsarne. Vlekel se je v Stanetzov hlev in drugo jutro so ga našli mrtvega. Koliko pijancev je že žalostno končalo po hlevih na Bregu, a ljudje ga veselo dalje luckajo, glavarstvo dovoljuje ŽganjetoČe, a lastniki šnopsarn postajajo milijonarji, naše ljudstvo pa poginja. Ljudje božji, kaj delate? Ali ni človeka, ki bi enkrat odločno nastopil proti ptujski kugi?
p Šv. Marjeta niže Ptuja. Dne 26, prosinca je umrl pri Sv» Marjeti v Placerovcih tukajšnji mlinar in prevžitkar Franc Ožinger v 78» Mu svoje starosti, a bil je kljub bolehnosti vedno šaljiv in obče priljubljen. Rad je v nesreči pomagal vsakemu, bil je tudi naročnik „ Slov. Gospodarja", odkar izhaja, i Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 28. januarja popoldne ob 3. uri ob obilni udeležbi župljanov in sorodnikov» Udeležili so se pogreba tudi domaČi čč. gg. duhovniki in cerkveni pevci, ki so mu tudi zapeli nagrobnico. Naj v miru počiva!
p Sv. Barbara v Halozah. Kat. slov. izopraže-valno društvo je imelo dne 21. januarja letni občni zbor. Zbralo se je nad 400 ljudi v, Reicherjevi novi hiši. Izvolil se je ta-le odbor: Berk Anton, predsednik; EmerŠič Fr, Brezovec, podpredsednik; Emer-ŠiČ Fr., Paradiž, knjižničarja; PiŠlar Janez, tajnik; Gaver Anton, blagajnik; JurgecFr.in Vogrin Jan., odbornika. Iz poročila preteklega leta je razvidno, da se je prečitalo nad 1000 knjig in nad 4000 časnikov. Novi odbor se zahvaljuje pred vsem g. drž. poslancu Brenčiču za dar 5 K.
p Sikole. Vojaki, ki imajo pri nas strelne vaje, so ustrelili v prepiru Antona Horvat, kmečkega fanta iz Pongerc. Strel ga je zadel v trebuh in je umrl v strašnih bolečinah previden s sv. zakramenti.
p Leskovec pri Ptuju. Tukajšnji odbornik Izob-raž» društva, Iv. Podhostnik se je dne 22, jan» 19-12 pri Sv. Barbari poročil z mladenko Nežo Kranjc. Dne 5. februarja sta bila poročena Neža Mlakar in Jakob E-meršiČ, Vrlim mladoporočencem želimo: na mnoga in
srečna leta!	^ „ „
p Hardek pri Ormožu. Veselica tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva je vkljub zelo neugod-
nemu vremenu nepričakovano dobro uspela. Občinstva je bilo iz okolice in iz mesta toliko, da so bili še prostori pri gospej Kalchbrenner, ki nas je vse dobro postregla, premajhni. Srčna hvala vsem dobrotnikom in vsem obiskovalcem!
p Sv. Križ tik Slatine. Dne 31, januarja sta obhajala g. Franc Ogrizek" in njegova gospa Terezija srebrno poroko v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je gospa doma. Srebrno-poroČenca sta daleč na okoli znana radi svojega krščanskega in narodnega mišljenja. Med mnogimi častilci srebrno-poročencev so zlasti mnogi ubožci in revni šolarčki križevske nadžup-nije, katerim je Ogrizekova gospa dobra mati. Sre-brno-poročencema želimo še zlate poroke!
p Zetale. Umrl je v Rogatnici obč. Cermožiše v nedeljo, dne 4, februarja, kmet Jurij Lorber, v starosti 62 let. Bolehal je dolgo na jetiki. Dokler je bil zdrav, je bil več let župan in do zadnjega cerkveni ključar pri Mariji Tolažnici. Bil je veren katoličan, zvest Slovenec, sploh pošten mož. Velika udeležba pri njegovem pogrebu zadnji torek je pokazala, da je bil pri vseh župljanih izredno priljubljen. Blagi mož, za tvoje vse trpljenje dodeli naj Večni večno ti življenje!
p Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo je imelo v nedeljo, dne 28, januarja po večernicah svoj občni zbor. Udeležba je bila zelo obilna,Članov ima društvo 211. Denarnega prometa je imelo 569 kron. Največ je Šlo za lepo knjižnico in za Časnike, ki jih je imelo 12, nekatere v več izvodih. Žalibog i-mamo zaznamovati denarni primanjkljaj nekaj Čez 150 kron» Pa nimamo strahu, da ga ne bi tekoče leto vsega poravnali. Smo pač mladi gospodarji, pa podjetni. Med izrednimi dobrotniki društva moramo omeniti č. g. župnika Antona MerkuŠa, ki nam v cerkveni hiši prepušča dvorano za bralno sobo. Bog mu platil Prosimo ga, naj nam še v bodoče ostane tako naklonjen! Istotako se zahvaljujemo tudi g. nadžupniku vlč, Franc Korošcu pri Sv. Križu za lepo podporo 20 K. Člani so prečitali poleg velike množine Časnikov Čez 1700 knjig. Gledaliških predstav je bilo 6, poučni shodi 4, društvenih shodov z domačimi govorniki in govornicami 3 in 1 izlet na Donačko goro. 'Tudi je priredilo društvo velik mladeniški shod pri Mariji Trošt, Udeležba je bila vsakokrat lepa. Malo je društev, ki se morejo ponašati s takimi uspehi, Bog daj, da bi bili v novem letu Še lepši. Največ zaslug si je pridobil za društvo predsednik kmet Janez Vogrino in razni njegovi sorodniki. Novi odbor je sledeči: 3» Vogrinc, predsednik; č, g. župnik Anton Merkuš, podpredsednik; Kores Gašpar, blagajnik; Jernej Mi-količ, njegov namestnik; Vogrinc Janez ml., knjižničar; Žerak Vinko, knjižničarjev namestnik; kaplan Jožei Krajnc, tajnik; Blazina Jožef, njegov namesr-nik; odbornika Anton Pulko in KruŠič Jožef; računska pregledovalca KodriČ Jožef in Kores Jurij. Potem je bil Šaljiv srečolov z lepimi dobitki. Vsi so se vračali iz shoda zadovoljni. Društveniki, kajne, bil je lep dan! Zdaj pa zopet na delo! Oklenite se vsi krepko svojega društva!
p Hajdin pri ► tuju. V Gereči vesi se je v hiši Nahbergerjevi na gostiji Janeza Kiselak in Barbare Nahberger nabralo med veselimi svati za „Slov. Stražo" 12'72 K. Novoporočencema obilo blagoslova!
p Sv. U-ban ¡iri Ptuju. Tukajšnjo bralno društvo priredi drugo nedeljo t. j. 1*. t. m. popoldan ob 3. ori veselico s poučnim govorom, tombolo, šaljivo pošto in z mnogovrstnim drugim programom. Vstopnina 20 vin. Prijatelje poštene zabave prav uljudno vabi odbor.
p Lesko ec pri Ptuju. Izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 11. februarja v kaplansji svoj redni občni zbor. Da bi se tudi pri nas vzbudilo večje zanimanje za čitanje dobrih knjig in časnikov, bo prišel govorit g. Viado Pušenjak iz Maribora. Zato, vrli Leskovčani, udeležite se v obilnem številu tega občnega zbora.	Odbor.
p Mladaniška zveza pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 11. februarja veselico s sledečim sporedom: 1. Pesem „Ne vda mo se" poje možki zbor. 2. Pesem „Domovina mili kraj" ... 3. Govor. 4 Igra „Rudeči nosovi." 5. pesem „Hej rojaki" poje možki zbor 6. Šaljivi prizor „Ženin Miha." Prijatelji zabave in veselja se uljudno vabijo. Čisti dobiček je namenjen za društveao knjižnico. Vstopnin* 20 vin.
p Polenšik. Po umrlemu Jakobu Šumenjak, posestniku v Prerodu je v nedeljo, dne 28. prosinca na sedmini zbrano omizje nabralo in po Slov. Straži obmejnim Slovencem darovalo 7 kron. Posnemajte!
p Kmečko bralna društvo v Jurovcih priredi svoj občni zbor dne 11. februarja pri g. Kižnerju z veselico ob treh popoldne.
p Ormož. Najodličnejši možje naše okolice so se vendar enkrat odločili, da se ustanovi pri nas Slov. kat. izobraž. društvo. Ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo dne 11. februarja takoj po večernicah v prostorih „Kletarskoga društva." Govorit pride vobčo priljubljeni organizator veleč. g. dr. Josip Hohnjec. Vabimo Vas torej dragi somišljeniki, da se v ogromnem številu udeležite tega ustanovnega občnega zbora; nihče naj ne izostane, zlasti mladina no, ker se bode ob enem ustanovila „Mladeniška in Dekliška zveza" in pevsko društvo. Vabimo pa tudi so=edna društva v Veliki Nedelji, 8v. Lenartu, Sv. Tomažu, Svetinjah, 8v Bolfanku in Središču, da pošljejo svoje odposlance k ustanovnemu občnemu zboru.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Naše Bralno društvo je imelo clne 21. januarja 1912 svoj občni zbor. Udeležba je bila lepa. Volil se je novi odbor, ki sestoji iz sledečih gospodov: Č, g. Franc Osterž, predsednik; Č,. g. Josip \Veixel, podpredsednik; Jože Ga-la, tajnik; Alojzij Stuliec, blagajnik; Franc Slavič, knjižničar; Franc Novak in. Alojz Kosi, odbornika. Da jo naše društvo lansko ieto precej napredovalo, ne more nihče oporekati. Imelo je 65 udov, priredilo je tekom leta 4' veselice z gledališkimi predstavami. Dohodkov je imelo 477 K 75 vin., stroškov pa 394 K 46 vin. Knjig se je prečitalo 504 in pri tem Še večja množina Časnikov, Da se mladeniči za društvo zanimajo, je razvidno iz tega, da jih je že na občnem zboru pristopilo 35. Tako je prav. Mladeniči, le pristopite k Bralnemu društvu, žal ne bo nobenemu, čim več nas je, tem boljše. Za leto 10.12 si bo oskrbelo društvo sledeče Časnike in knjige: „Slovenec" 1 iztm, „Straža" 1 iztis, „Slov, Gospodar" 2 irttisa, „Domoljub" 2 iztisa, „Naš Dom" 2 iztisa, „Kmetovalec" 1 i
tis, „Gospodarski Glasnik" 1 iztis, „Dom in Svet" 1 iz-tis, „Slov, Matica" 1 iztis in „Družba sv, Mohorja" 1 iztis, Ctiva obilo, torej le pridno zahajajte v bralno sobo!
1 Gor. Radgona. V nedeljo, dne 7. januarja se je vršil občni zbor našega Bralnega društva v bralni sobi ob precejšnji udeležbi. Iz poročil odbora smo izvedeli tačasno stanje društva; tajnik nam je poročal o delovanju društva v pretečenem letu, pravzaprav se je opravičeval, da je društvo v pretečenem letu le životarilo, ne pa delovalo, in nam je zato navedel vzroke, kateriH pa ne bom tukaj našteval, ker so isti že itak cenj, Čitateljem „Slov. Gospodarja" po večini znani. Zborovalci so bili ogorčeni nad hudobnostjo gotovih oseb, katerim je društvo trn v pefti in bi mu radi škodovali, kjer le morejo. Pač pa je tajnik pohvalno omenil Dekliško zvezo, katera je redno vsak mesec priredila v bralni sobi kako manjšo veselico, med drugim tudi odhodnico bivšemu predsedniku č. g. Rajmundu Bratanič, ob kateri priliki se mu je tudi izročila lična diploma, ker ga je Bralno društvo v priznanje njegovih neprecenljivih zaslug za društvo" imenovalo Častnim udom, Blagajničar nam je poročal, da je imel komaj toliko prejemkov, da je poplačal naročnino za časnike in stanarino za društveno sobo. Če ne bi imelo društvo nekaj blagih dobrotnikov, kateri so mu naklonili večje zneske, bi imelo občuten primanjkljaj; udov je sicer precej, toda malo jih je, kateri plačujejo redno udnino, Skrbimo torej, da bo pri prihodnjem občnem zboru boljše! Za tekoče leto si je naroČilo ¿'ruštvo sledeče Časnike: „Slov, Gospodar" 10 iztisov, „Glasnik najsv. Src" 5 iztisov, „Naš Dom" 10 iztisov, „Kmetovalec" 5 iztisov, „Straža 1 iztis, „Domoljub" 2 iztisa, „Bogoljub" 2 iztisa, in „Dom in Svet". V odbor so se izvolili tokrat prvič pp listkih sledeči gg.: Janko Pelcl, predsednik; Franc Prajndl ml., podpredsednik; Henrik Robinšak, tajnik; Franc Santl, blagajničar; Anton Veranič, knjižničar, ter namestniki-odborniki: Matija Kavčič, Franc Roškar in Fran Mulec, in sicer razen treh sami novi odborniki, možje, oziroma mladeniči,
1 Gornjeradgonski okraj. Kmetijska podružnica c, kr. kmetijske družbe Sv. Jurij je imela dne 21. januarja t. 1. pri Kapeli svoj občni zbor; na dnevnem redu je bila volitev novega odbora, razni predlogi in predavanje po g. Holzu o pomenui družbe in sploh o organizaciji kmetov, Nazadnje je prosil za besedo nadučitelj g. Cvetko, ki je dal tokrat duška svojemu, sicer tako skrbno prikritemu mišljenju. Razpravljal je na zborovanju kmetijske podružnice o zvišanju učiteljskih plač in udrihal nazaSnje po naših vrlih poslancih, kateri znajo gotovo bolje soditi, kam naj kmet vtakne bori izkupiček svojega posestva, kot imenovani govornik. Nekateri navzoči liberalni kmetje so seveda ploskali njegovim izvajanjem, Akoravno je družba gospodarskega pomena, vendar je bilo razvidno, da podružnica ni na pravem temeljn in zalto katoliško misleči kmetje nimajo volje za pristop. Meščani in industrijci se trudijo za znižanje industrijskih pridelkov, a kmet misli, da je napreden, Če glasuje in ploska za zvišanje doklad, naj si bo v tem ali onem zastopstvu, in pri tem ne opazi, da ta denar navadno kolobari v prid istih, kateri ne poznajo kmečkih žuljev, torej ne v njegovo korist. Spod.nještajerski kmet seje in mlati za desetino, a marsikateri bi mlatil tudi za dvajsetino nemškim gospodom in liberalcem, ter so ne zaveda, da si stavi, pijavke na svoja lastna prša.
1 S<\ Jurij ob Ščavnici- Naše bralno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 11. februarja v gostilni g. M Trstenjak Spored: 1. Občni zbor: priglasenje novih udov (udnina l K), poročilo blagajnika, knjižničarja in tajnika; slučajnosti, volitev novega odbora. 2. Zanimiv šaljivi srečolov in petje. Začetek takoj po večernicah.
1 Križ*vcl Naše bralno društvo bo priredilo dne 18. februarja t. j. na predpustno nedeljo, veselico s petjem, lepo gledališko igro in če mogoče, bodo zopet tamburaši nastopili. Natančen vspored se še prihodnjič objavi.
Slovenjgraški okra.;
s Slov. Gradec. Dne 4, t. m. se je vršil v Narodnem Domu shod S., K. Z., ki je bil vkljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan. Celo iz Smiklavža, Legna, Pameč in Starega trga so prišli kmetje na zborovanje. Poslanec dr. Kari Verstovšek je poročal o deželnem zboru in pojasnil stališče poslancev S. K. Z. Osvetlil je postopanje nemških strank in ožigosal politiko kranjskih liberalcev. Opozoril nas je poslanec na proračun, na gospodarstvo v deželi in na dolgove, katere dela nemško-liberalna večina, ki pa ne privošči Slovencem niti malenkosti v povzdigo lastnega gospodarstva in kmetijstva. Poročilo smo vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Franc Blatnik poroča poslancu o raznih pritožbah glede Šole v Smiklavžu. Župnik g. Jurko opozarja na hud boj, katerega morajo boriti poslanci S, K. Z. Nato se je sprejela resolucija, v kateri se izreka našemu in vsem poslancem K. Z. neomajano zaupanje za njih odločni nastop ter se popolnoma odobri obstrukcija v deželnem zboru, Shodu je predsedoval pameški župan gospod Pogač.
s Skale. Naše novo pokopališče še pač, raz-ven na dan posvetitve, ni bilo priča tolike množice ljudstva, kakor dne 25. januarja t. 1, Pokazali so ta dan mnogoštevilni pogrebci iz Skal in okolice, kako se počasti mož, kakoršen je bil blagi oče Jan, ki je združeval v sebi vse vrline pravega krščanskega moža. Bil je, kakor se je primerno povdarjalo v nagrobnem govoru, vzgleden krščanski mož, ki jo do pičiee vesitno izpolnjeval svoje verske dolžnosti, čital le ka^ toliške Časopise (najraje „Slov. Gospodarja") ter pre-
jemal rad v svoji bolezni vsak mesec sv. zakramente; bil je priljubljen sosed. Ne le, da je svoj čas kot župan in občinski odbornik pa kot miroljuben sosed pospeševal vzajemnost med svojimi stanovskimi tova^ riši, koristil je nekdaj celi okolici mnogo z živinozdra-vilstvom. Rajni je bil skrben oče: trije otroci so šli pred njim v večnost, sin je na, pragu v bogoslovje, in dve hčeri, trije pa: gospodar TonČe, organist Jo-Ško in gospa Hudovernikova delujejo v Velenju v duhu rajnega očeta. Rajni je bil velik dobrotnik ubogih m marljiv podpornik župnijske cerkve, za kojo je skrbel 35 let kot neutrudljiv cerkven ključar. Pač po vsej pravici veljajo rajnemu očetu Janu svetopisemske besede, ki so se naobračale nanj v nagrobnem govoru in ki naj kinčajo častitljivemu starčku grobni spomenik: „Starost je Častitljiva krona, ki se najde na potu' pravice,"
s Skale. Na Svečnico smo imeli lepo veselico v Skalah. Prišli so vrli Sentpavlani ter nam zapeli več krasnih umetnih in narodnih pesmi. Le žal, da je bil prostor premajhen, zlasti za tako močen zbor. Prostori so bili od občinstva napolnjeni. Počastili so nas v velikem številu vrli SoŠtanjčani kljub slabemu vremenu. Hvala jim! VelenjČanom na čelu je prišel gosp. župan Skaza, kateri se je v lepih besedah zahvalil vrlim SavinjČanom za njihov obisk, ter jih bodril in navduševal k vstrajnemu delovanju za vzvišeni namen.
-S Zavodnje. RaznaŠajo se neresnične vesti, da je zapravil Martin RoglŠek denar S, k. izobraževalnega društva v Zavodnji. Izjavljam spodaj podpisani, da to ni res. Ce Še slišimo, da se bodo o Roglše-ku govorile neresnične vesti dalje, se bo proti dotič-nim sodnijsko postopalo. Vsakemu je tudi na ogled blagajniški zapisnik zgoraj omenjenega društva vsako nedeljo skozi en mesec. — Ivan Poznič, blagajnik.
s Šmartno ob Paki. Igra „.Tihotapec", katero nam je uprizorilo tukajšnje pevsko društvo na Svečnico, je uspela izborno. Prostori g. Steblovnika so bili kljub slabemu vremenu nabito polni, da celo premajhni. Pevsko društvo je pa na svoje igralno osob-je, katero ima, lahko ponosno. Naj sledi le kratka o-cena! Glavne vloge Stivernika (g. I. Bizjak), Franceta (g. L. I rman), in Rezike (gdč. L. Steblovnik), so bile v izvrstnih rokah, Brezdvomno najboljša je bila Rezika. Čestitke, katere je prejela, so bile povsem o-pravičene in jej tem potom ponovno čestitamo. Nekateri so nastopili Še-le prvič na odru.. Po igri je izvajal pevski zbor društva 3 lepe pesmice. Slišali smo že večkrat ubrano petje tega zbora, a ta dan so peli izredno dobro. Ne bi hvalili, Če bi hvale ne zaslužili. Le prekmalu nam je med popevanjem lepih slovenskih pesmic minul večer in težko smo se razšli. Želimo Še več takih prireditev in kličemo pevskemu društvu: „Le krepko naprej!
Šoštanj. Dne 1. t. m. je umrl tukaj v 80. letu svoje starosti veletovarnar Franc Woschnagg.
s Sv. Martin pri Velenju. Ker se zadnjo nedeljo, dne 4. februarja ni mogel «ršiti redni občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva v Šmartnem pri Velenju, zato se isti vrši prihodnjo nedeljo dne 11. februarja po večernicah v Društvenem domu. Člani in prijatelji društva ste še enkrst prijazno vabljeni.
s Družmšrje. Prostovoljna požarna bramba v Družmirju priredi s?oj IV letni redni občni zbor z navadnim sporedom v nedeljo, dne 11. februarja v prostorih gospoda Ivana Gregorevčič v Družmirju, točno ob 4 uri popoldan. Vabljeni ste vsi izvršujoči člani kakor tudi drugo občinstvo,
s Skals. Bralno društvo priredi dne 11. svečana ob 8. uri pop. igro „Kmet Herod" s petjem in tamburanjem.
Konjiški okraj,
k Konjice. Nemško učiteljstvo je izstopilo iz nemških društev. Pevskega nemškega zbora ni več. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil pri tem društvu pevovodja, Čujte, nadučitelj slovenske Šole, To je mogoče le na Spodnjem Štajerskem. O, Marinka! — bi rekel RibniČan s Pohorja! — G, Filipič, mesar in gostilničar, je prodal svojo prejšnjo hišo na trgu za 11.600 K g. trafikantu Peindlu. Ali se ni našel noben slovenski kupec, g, Ogorevc? — — Gospa dr. Ka-diuniga si je pri sankanju zlomila nogo. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico s knezovim avtomobilom.
k Stranice. Preteklo nedeljo so se pri „Soštarju" nekaj skavsali; pri tem je dobil na glavi precej težke poškodbe Peter MarinŠek. Je res vse vkup prava „šoštarija". Malo manj vina, pa več pameti!
k Kebelj na Pohorju. Vse toži in zdihuje dandanes o draginji in pomanjkanju in sploh o slabih časih, kar je tudi istina. Ogromni izdaftki dostikrat ne odgovarjajo dohodkom, posebno pri malih posestnikih ne; tem manj pa Še pri delavcih, Akoravno je ja-ko trda za denar, vendar za žganje ga imajo pri nas nekateri še vedno dovolj. Dosti družin je, koje nimajo po več Časa niti potrebnega živeža, dočim mož-ptja-nec požene po grlu svoj zaslužek in dostikrat tudi i-metje družine. Najbolj čudno je pri nas to, da naši trgovci ne uvidijo te nesrečne kuge. Trgovinski in tudi drugi prostori so dostikrat prenapolnjeni s šnop-sarji, Mnogo je tudi takšnih, ki v dnevih Gospodovih zamenijo cerkev s šnopsom ali gostilno. Ko pa jih dobi alkohol pod svojo oblast, pa razgrajajo in tulijo ka- . kor zveri. Mnogo koristnega bi storile oblasti, ako bi med svetim opravilom prepovedale žganje točiti. Pa tudi naši trgovci in gostilničarji naj pomislijo, ali je to prav in hvalevredno, ako se med sv. opravilom daje pijača tudi takšnim ljudem, o katerih se za gotovo ve, tla še niso zadostili svoji nedeljski dolžnosti. Ako bo postalo našo ljudstvo brezbrižno za cerkev vsled preobilega popivanja, gotovo prodajalec ne bo rad prevzel odgovornosti na-se. Zato pa se pokažite tudi naši gostilničarji in trgovci v tem oziru kot pravi ka-
toliški možje, kajti to vam bo v čast, našemu ljudstvu pa v največji blagor.
k Zreče. Podružnica društ a Slov. Straže bo dne 18 februarja po večernicah priredila občni zbor. Dekleta bedo uprizorili „Jezo nad petelinom Za isti dan pripravljajo nekaj tudi mladeniči.
Celjski okraj.
c Celje. Bilo je jasno, da bo podpora 160.000 K, ki jo je dobil po posredovanju dr. Korošca celjski po. litični okraj, liberalcem skrajno neljuba. Kajti znano je, da je prejšnji liberalni poslanec Roblek dobil ves čas svojega poslancevanja komaj toliko vinarjev za svoj okraj, kakor dr. Korošec sedaj kron. Vsi, ki smo. bili navzoči pri razdeljevanju dne 28. januarja, vemo tudi, da dr. Korošec niti z besedico ni pohvalil samega sebe, ampak fia je to storil namestniški tajnik dr. Breschar. Izmišljeno je od prve Oo zadnje črkeT da je pri tej podpori tudi Kmetijska družba sodeloval la, Dokazana istina je, da se vsak dan izve na glavarstvu, da Kmetijska družba spisa o tej podpori niti videla ni, Še manj pa, da je kaj posredovala. Sicer pa še lahko izpregovorimo o liberalnem zavlačevanju pri tej podpori, ako liberalce ta podpora tako bode v oči.,
c Žalec. Dne 4. svečana se je vršil protestni shod hmeljarjev proti povišanju davka na pivo,, v Žalcu. Navzočih je bilo do 200 oseb, med temi najmanj 80 do 90 pristašev K. Z. Shod je otvoril g. Roblek, ki je razlagal načrt nove postave za obdačenje piva. Njegovemu govoru ne moremo reči nič drugega, nego da je bil popolnoma stvaren, a sicer zelo slab. Nato jo povzel besedo liberalni general dr. Kukovec, ki se pač, kakor samoobsebi umevno, ni mogel vzdržati, da ne bi udrihal (na gospodarskem shodu!) po klerikalcih in po slov, obstrukciji v deželnem zboru v Gradcu, kar je naredilo na zborovalce zelo mučen vtis,Videlo se je, da tista muzika več ne vleče, vedno in vedno pobijati klerikalnega zmaja. Sploh se je opazilo, da je iznenadil njegov govor veliko večino zboroval-cev, Takoj nato je predlagal tajnik Hmeljarskega društva, g. PetriČek, resolucijo, v kateri protestirajo navzoči hmeljarji proti nameravanemu obdačenju piva od, strani države. Ta resolucija je bila z malimi izjemami sprejeta. To pa ni bilo po volji znanemu gromov-niku zoper klerikalce in tarovške grunte,, Piklnu, da ne bi bil začel na najostudnejši način napadati našega g. dr. Korošca in g. Terglava, zato, ker se nista tega zborovanja udeležila. Kako, za božjo voljo, naj bi se pa udeležila imenovana gg. poslanca tega zborovanja, ko je pa predsednik shoda g. Roblek, že v uvodnem govoru omenil, da je Hmeljarsko društvo šele na dVeganje osrednjega Hmeljarskega društva v Žatcu priredilo ta shod. Pa tudi, ko bi se ga udeležila, bi se pač zopet odigrala od liberalcev ista igra, kot se je lansko leto v jeseni zaradi predprodaje hmelja, Saj se je to videlo že po liberalnih govorih. Najlepše pa je, da dr, Korošec in. Terglav niti povabljena nista bila. Ker pa je le preveč uhajal v politično koruzo, da je bilo že predsedniku shoda, g. RobleKu preveč, zato ga je moral klicati k redu, češ, da je to gospodarski shod, kjer naj bi stali vsi hmeljarji ramo ob rami in da torej ne kaže, da bi se ob tako varnih trenotkih trgali med1 sabo. Na poziv g, Robleka, če želi Še kdo besede, se jih je Še par oglasilo, katerih govorjenje je bilo pa za hmeljarje brez pomena, kajti tudi iz njihovih besed je odsevala samo strankarska strast. Nato je bil shod zaključen. Nekaj se je pa opazilo na tem zborovanju, namreč, da se že po-štenejšim liberalcem studi <ta strankarska gonja, v kateri ne morejo gotovi Piklni niti v najresnejših trenotkih odnehati. Pristaviti tudi moram, da so vsi govorniki obžalovali tako majhno udeležbo. Ni čuda, čo se pa takih shodih mlati tudi liberalna slama,
c Sv. Jurij ob juž. žel. Val. Orožnova slavnost našega Katoliškega bralnega društva pomenja za nas velik napredek. Že oder je okusno priredil naš domači umetnik, ki pa noče biti tukaj imenovan. Slavnostni govornik vlČ. g. Jože! Kavčič je s svojimi izvajanji o zaslugah župnika Orožna za narodno pesem in slovstvo dokazal, da mi kot ožji rojaki storimo svojo sveto dolžnost, če ga postavimo zraven drugih slavnih SentjurČanov. Pele so se po vsporedu Orožnove pesmi in priredila se je igra, katero je zamislil Orožen sam: „Mala pevka". MiČna je posebno zato, ker nastopajo v njej deloma tudi ljubki otročiči celo prepevajoč, Vsi diletanti so dobro pogodili svoje vloge. Obisk je bil zelo časten za prireditelje.
c Ponikva ob juž, žel. Tukajšnje Izobraževalno društvo nam je priredilo na Svečnico v nedeljo, dne 4. t. m. nekaj prav veselih uric. Naša vrla dekleta so predstavljala igrokaz: „Najdena hči" ter vse brez izjeme svoje vloge tako izborno rešile, o?a jim je občinstvo z vidpim zanimanjem sledilo; med odmori pa so nas kratkočasili naši domačij dobro izvežbani tam-buraši. Obakrat je bila udeležba povoljna in smo se polni zdravega veselja razhajali z izrečno željo: „Da nam naša mladina v kratkem priredi zopet kaj slič-nega. Našim dekletom-igralkam in pa lantom-tambu-rašem pa zakličemo krepak Na zdar!
c Ponikva ob juž. žel. Zadnja Številka „Narodnega Lista" na dolgo in široko pripoveduje svojim ljubljencem, zakaj da g. Spindler na zadnjem shodu Kmečke zveze ni mogel počakati do_ konca zborovanja, češ, da je moral z vlakom k Sv, Stelanu. Preklicano čudno je pa vendar-le, da so mu je pri nas dvakrat zaporedoma tako izjalovilo! Enkrat je zamudil vlak, drugokrat se je pa bal, da ga je zamudil. Ti preklicani vlak, da dolaš g. Spindlerju vedno take
kolobocije, da se ni mogel nam PonikovtČanom pošteno predstaviti,. Nesreča pa taka . , .
c Zibika. Liberalci so v besedah že od nekdaj veliki, v dejanjih pa jih nič ni. Naš kraj se že dolgo poteguje za cesto PristovarZibika, ker je sedaj Zibika vsled neizmerno slabih cestnih razmer maloda-ne od sveta izločena. Toda da ceste ne dobimo, ni kriva obstrukcija v deželnem zboru, ampak naš liberalni okrajni zastop, ki se še vedno brani, graditi to cesto. Seveda v Zibiko je izvestnim gospodom preda^ leč, da bi se v gostilno na dobro kapljico vozili, vsled tega tudi ceste treba ni, na kmeta, ki strašno trpi s svojo živino, pa po liberalnih nazorih ni treba jemati ozirov, Naš okrajni zastop dela obstrukcijo proti tej cesti in proti tej obstrukciji bi naj liberalni shodi sklepali resolucije.
c Sv. Štefan. Vsikdar me napade neukrotljiv smeh, Če se zmislim na shod, katerega je imel celjski Spindler dne 28, m. m. v „VuČji jami" pri oštarjašu Seničarju. Gotovo me boste vprašali g. urednik: No, kaj pa je na tem tako smešnega? Prosim, potrpite, Vam opišem vse natanko, kako je bilo in kako ne bi smelo biti. Spindler, adjutant in oproda generala liberalne stranke, dr. Kukovca, je v „.VuČji jami" sklical dne 28. t, m. liberalni shod. To se namreč itak razume, da liberalci vabijo liberalce na svoje shode, da jim zopet natrosijo malo peska v oči, da ne bi kje prehitro izpregledali ter jim s svojimi farbarijami „po-coprajo", da se jim ne bi zjasnilo v glavah. Zbralo se nas je kakih 26 mož, in od teh, Čujte, 23 krepkih pristašev K. Z. in trije liberalčki, ki so se pohlevno stiskali v kot. Častno mesto predsedništva je zavzel Malgaj. Ker nismo mi „klerikalci" hoteli držati rok na klopi ter jezikov za zobmi, je dal predsednik nam kmetom ukor". Liberalni govornik Spindler je govoril ali pravzaprav hujskal zoper obstrukcijo naših poslancev. En Čas smo ga pustili bargljati. Mislili smo si, naj se le razkorači, naj mu pride neumna misel, da nas je že dovolj nafarbal in natrosil peska v oči, da ne razločujemo več laži od resnice, potem bomo pa obračunali. In tako se je tudi zgodilo. Dobil je krepek odgovor. Spindler si je menda nadejal mnogo uspeha pri nas, ker smo tako bolj skriti pred svetom, a neznansko se je zmotil, Pa tega je on že itak navajen. Ne mislite si, liberalec Spindler, da mi ne vemo, zakaj naši poslanci obstruirajo in da so jih obštruirati prisilili Wastianovci, naši najhujši gospodarski in politični nasprotniki, s katerimi je vaš general dr, Kukovec dober prijatelj. Proti Wastianu pojdite rogovilit na svojih shodih, ne pa zoper naše vrle poslance!
c Liboje v Savinjski dolini,. fTfukaj je bilo pred leti živahno življenje in demarcev fee je kar sipalo, ko je še bila gljažuta in rudjokpp v obrtu. Sedaj pa tega ni več. Nastale so porcelanove fabrike, knapi pa hodijo v Lapove jame dela® in iz živahnega življenja postalo je tupatam — divje življenje. Kakor nikjer drugod, uživa se tukaj čisti Špirit, ali z •vodo pomešani. Bandero špirituosovih pivcev nosi neka gostilna, v kateri se dogiajajo pra\v Čudne reči. Ako se ne bodo razmere kmalu ^boljšale, bo treba z ba-kljo posvetiti med nje.
c Ljubno. Dopisniku „Narodnega Lista" iz Gor. Grada ni prav, da smo volili Ljubenci našega g. župnika za načelnika okrajnega zastopa. Zelo malo nas skrbi, naj „Narodni List" in njegovi dopisniki o nas mislijo; samo to pa odločno povemo, da bi nas bilo sram, ko bi nas „Narodni List" hvalil. 'Mi že vemo sami, kaj delamo, in ne potrebujemo nobenega pouka v tem oziru od naprednega dopisnika. Siti smo bili že dolgo dosedanjega „naprednega" gospodarstva, ki nam je prinašalo leto za letom samo nove dolgove, zato smo že komaj Čakali časa, ko bomo lahko obračunali s starim zastopom. Sicer nam pa tudi „Narodni List" Št. 5 v dopisu iz Nove Štifte da prav, ko pravi dobesedno: „Vsi smo že željno pričakovali spremembe pri okrajnem zastopu, in hvala Bogu! dobil je vodstvo okrajnega zastopa v roke energičen gospod, ki bo vedel napraviti konec ..." To je hud poper, kaj ne ? pa še iz vaših vrst, Ce nas bodete dregali, pa še lahko kaj več izveste, ker imamo Še marsikaj pripravljenega. Ce nimate nobene vesti in sramote več, potem pa le dregajte v sršenovo gnezdo. Mislim, da se razumemo!
c Sv. Pavel pri Preboldu. Kdo bi si mislil? Glej, naši liberalci se v zadnjem „Narodnem Listu" silno jeze nad našim g. kaplanom in dekleti Dekliške zveze, katerih število narašča kot plaz, ki se utrga od vrha planin. Boli jih živo zanimanje in požrtvovalno delo deklet za zvezo in nje procvit. Bodite prepričani, da bomo šle preko vas in vašega bevskanja naprej, da dosežemo cilj, ki smo si ga stavile. Naša dekleta so začele in bodo zadeto tudi nadaljevale ter v svojem delu ostale zveste vkljub vaši zavisti. Saj vemo, da pripadate stranki, ki jo označuje bahaštvo, sebičnost in neizmerna lenoba, in katere edini cilj je, da razbije vsako združevanje in tako onemogoči, da bi se posamezniki organizirali proti klikarstvu tako-imenovane „gospode".
c Sv. Pavel pri Preboldu. Kdo pa se naj ne smeji ^isokodoneičemu poročilu v „Narodnem Listu" o zadnjem liberalnem takoimenovanem shodu pri Ve-deniku. Moj Bog! Liberalčki, ako ste že tako daleč prišli, da ste vsi srečni, ako pride nekaj kmetov ne iz namena poslušat klobasarije in zabavljanje kakega pi sača iz Celja Čez naše poslance, temveč zajutrkovat tja, kjer imate ravno vi svoj „shod", potem pač niste več resno vzeti ter menda že sami uvidevate, da se tudi v St. Pavlu vaša zvezda bliža zatonu, „Klerikalce" da bi vaš „shod" popolnoma zbegal, pišete. Bog
dai n......pamet! Saj Še vedeli nismo nič o tem
„shodu", za katerega bi se pa, ako bi nam bilo tudi prej že kaj znano o njem, brigali toliko kakor za lanski sneg. Le odpirajte i v prihodnje na tak način svojim backom oči, saj bo nam to le koristilo.
c Mozirje. Poročil se je dne 29. m. m. spoštovani mladenič Fr. Kolenc iz Polzele z vrlo mladenko Marijo GoriČar. Novemu paru želimo blagoslov božji!
c Nova Štifta. Pred kratkim smo izvedeli za prav poučno dogodbico, V bližnjem mestu Kamniku jo bila zbrana v neki gostilni družba Kranjcev Slučajno je bil pa navzoč tudi en NovoŠtiftČan, znan kot liberalni agitator. Pogovor je prišel tudi na časopi-sie, in eden Kranjcev vpraša našega junaka, Če on ve, kdo tako novoštiftskega g. župnika v „cajten^e daje"? Ta mu pa, misleč, da ga bodo potem"kdovekaj Siavili, ponosno odgovori: „Tisti dopisnik sem pa jaz!" Pa kaj se zgodi? Eden Kranjcev vstane in pripelje slavnemu junaku prav gorko zaušnico, rekoč: „Kdor blati svojega župnika in sramoti, drugega ne zasluži. Takšnemu človeku: pfuj!" Vse ostalo omizje je temu pritrdilo, dopisnik se je pa tiho izmuznil. Kaj lep in koristen nauk.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. „Narodni List" se hvali, koliko ima tukaj novih naročnikov. Zanimivo je pa vedeti, kako jih pridobiva. Pred par leti je en njegov naročnik šel v Ameriko. Čeprav je že potekla naročnina, je list Še vendar zmiraj prihajal na njegov stari dom. G. K. je večkrat opomnil brata dotičnega naročnika, naj list plača; ta pa mu od'vr-ne, da ni lista naroČil in ga tudi ne bo plačal. Ob neki priliki pa je prišlo tako, da je moral dotični na drug način plačati naročnino za amerikanskega brata, Kako, nam lahko pove on sam,
c Nova Štifta. Dopisnik „Narodnega Lista" od tukaj je postal v zadnjem Času že skrajno predrzen. S posebno zlobnostjo se zaletava v veleč. g. župnika Fermeta ter ga teden za tednom kar v vsaki številki blati in sramoti ter mu skuša izpodkopati ugled in spoštovanje, in to duhovniku, katerega vsak pošten človek spoštuje. Čast komur čast, in naš župnik jo popolnoma zasluži. Koliko se je on že tukaj trudil za olepšavo župne cerkve in podružnice, ve vsak NovoŠtiftČan, Če le nima slame v glavi, pa tudi drugi, posebno romarji, Krasen marmornati oïtar v župni cerkvi, katerega vsak občuduje in hvali, stopnice pred cerkvijo, pri obeh podružnicah oltarji prenovljeni, že samo to priča, da tukaj službuje duhovnik, ki mu je zmiraj na srcu Čast božja in pa lepota hiše božje, ter da se vneto trudi za dušni blagor župljanov, Pa tudi za telesni blagor župljanov skrbi ob vsaki priliki. 0-pozarjamo samo na to, koliko NovoŠtiftČanom je že on pomiagal s svojim svetom v raznih zadevah, in to tudi liberalcem. In potem se pa najd'e človek, ki ga na prav podle načine sramoti in obrekuje. Ena najbolj zlobnih laži je, da on s svojimi pridigami pohujšuje ljudi.. Dopisnik je, ali tako neumen, da ne raz-razumetiume pridige, ali pa tako hudoben, da je na^ lašč noče razumeti in jo vrhu tega še po svoje zlobno zavija, da se potem prav, farizejsko pohujšuje nad njo. Da pa nekaterim ljudem župnikove pridige niso po volji, se lahko razume. Saj tudi Črni kot ne mara za svetlo solnqe. Laž je dalje, da bi pripravil župnik občino na nič. Kdor to trdi, isti v občinskih stvareh tolike razume kot zajec na boben, ali ga pa grize zavist, ker kmetje duhovniku več zaupajo, kot pa njemu. Mi kmetje in občinski odborniki dobro vemo, da je Župnik vreden vsega zaupanja, ker se ob vsaki priliki trudi za dobrobit občine, in zato smo ga na veliko jezo „Nar. Lista" volili tudi v okr. zastop. Sicer pa, kar se tiče občine, nima „Nar. List" nič govoriti. Na zaostale laži „Nar. Lista" ne odgovarjamo, ampak dopisnika samo odločno poživljamo, naj neha s svojimi lažmi in obrekovanji zoper g. župnika, ker s takim umazanim pisarjenjem ne sramoti njega, ampak vso župnijo. Ce ne more pri miru pustiti duhovnika, ki mu ni ničesar hudega storil, pa naj gre ka-mor hoče, in Novo&tiftčani mu bodo iz srca voščili srečno pot! Veleč. g. župnika pa prosimo, naj se na liberalne neumnosti nič ne ozira in naj bo prepričan, da ga kljub umazanim spletkarijam vsi pošteni ljudje odkritosrčno spoštujejo, posebno pa mi Novo-žtiftčani, in mu kličemo: Bog naj nam Vas ohrani Še mnogo let! — Nova Štifta, dne 28, januarja 1912. — Tratnik Franc, župan; Luka Golob, občinski svetovalec; Janez Tratnik, občinski svetovalec; Matevž Enci, občinski odbornik; Anton Trupel, občinski odbornik in cerkveni ključar;, Janez PodpeČnik, cerkveni ključar; Aleks. Rotter, organist in občinski tajnik.
c Trbovlje. Predzadnjo pedeljo, dne 28, prosinca, je bilo pri nas 42 parov na oklicu ; toliko jih menda Še ni bilo, od kar obstoji trboveljska fara. Zaradi tolikih oklicov se je morala opustiti pridiga. — Pred dvema letoma, ko so pričeli naši poslanci v deželnem zboru z obstrukcijo, napravil je takoj dr, Kukovec v Kukenberkovi gostilni shod in se tam izrazil, da on popolnoma odobrava nastop naših katoliških slovenskih poslancev. Rekel je: vsa Čast jim! Tudi jaz bom do konca ž njimi vstrajal in se bom zavzel posebno za Trbovlje. Sedaj pa čitamo večkrat v „Narodnem Listu", da je dr. Kukovec proti obstrukciji in tudi ne mara več priti v Trbovlje. To so malo moško obljube. _ Odkar sta kranjska liberalna poslanca Reis-ner in Ribnikar dala izjavo, ker sta na raznih shodih porabila neke neresnice proti deželnemu glavarju dr. SusterŠiču, so naši trboveljski liberalci zelo klaverni. Neki zagrizeni liberalec, ki je svojo liberalno modrost tudi z veliko žlico zajemal, se je celo izrazil, da sam sprevidi, da jo njih stranka najslab-
ša, kajti od ene strani jih klerikalci, od druge pa r-dečkarji bičajo.
c Darovi za Gospodinjsko šolo na Teharjih. Okrajni odbor Vransko 80 K, Jož Zmazek, Gajševei, 5 K, Jerica Avguštin, Sesterče pri Ptuju 9 40 K, Jerica Kolar, Marenberg 9 K, M. Uičnik, župnik v Do-liču 10 K, Marija Mimik, Celje 21-20 K, Črepinšek Marjeta, Šmar-jeta pri Celju 4 K, Braz Marija, Laško 16 K, Matic Terezija, Celje 1 K, Antonija Pocajt Velenje 7 K, posojilnica v Konjicah 50 K, Nekdo v Petrovčali v zshvalo 5 ' K. posojilnica Gornja Radgona 50 K, Gizela Kraiun, Zreče 38 40 K, posojilnica Celje 50 K, Ana Gajšek, Št. Jurij ob j. ž. 8 K, Neža Zemljič, Sv. Benedikt v Slov. gor. 3 K Marija bej, Marjeta Verželak, Sedlar Helena, Marija Gajšek, Marija SprW, Fras Alojzija, Marjeta Kač v Celju po 1 K, Južnoštajkrska hranilnica v Celju 50 K, Marija Rojko Sv. Jernej 16 K, Eduard Janžck, župnik, Sv, Marjeta pri Rim toplicah 8 K, Antonija Pšeničnik, 8tadenice 15 K, Mimik Marija, Celje 4 K, Mak Franc, Petrovče 13'60 K, Grobelnik Rozalija, Celje,2 K, Ter'zija Marko, Petrovče 18 K, Horvat Neža, Braslovče 20 K, Ml-ntrič Terezija, Celje 4 K, Tribuč Pavla, Mozirje 28 K, Ivan Zadravec, župnik, Sv Bolfenk 24 K, Ana Pusttslemšek, Ljubno 11 K, Uršula Kladnik, Ljubno 24 K, Jožefa Začnik, Ljubno 8 K, Jožefa Krumpačnik, Ljubno 8 K, Josip Dekorti, župnik, Ljubno 20 K, Ana Kot, Sv. Peter v Sav. dol 34*80 K. Marija * Jauraik, Sv. Frančišek 36 K, Jos. Zmazek v Gajševcib 18 K, Kat Bračič, Migojnice 14 K, M. Osenjak, župnik, Sv. Peter pri Radgoni 5 K.
Katoliško podporno društvo v Celju, c Šmarje pri jelšah. Kat. slov. isobraž. droštvo ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo dne 11. februarji v Habjanovi gostilni po večernicah. Po občnem zboru predstavljajo naši fantje resno šaljivo igro „Mojstra Križnika božični večer." Vstopnina po 69 h — 80 h — 1 K, stojišča 30 vin Pridite gledat in poslušat ne bo vam žal.
c St Peter v S*v. dol. V r.edeljo, dne 11. febr. se -prizori v Št. Petru „Mala pevka", igra s petjem v petih dejanjih. Prijatelji poštene aabave ' rid.te.
c Sv. Štffan pri Šmarju. Pri veseli ženitnim poročencev Jakoba Jesih in Jožefe Pungeršek so mnogoštevilni kmečki svatje darovali za „Slovensko Stražo- 16 kron. Slava vrli slovenski svatovščini 1
c Zahvala. Podpisani pogorelci v Grajski vasi se zahvalujemo tem potem tistim dobrotnikom. bi so nam pa r«s pleaenitcm in človekoljubnem prizadevanju čsst. gosp. župnika na Gomiiskem naklonili.znatno podporo v denarju. Bog povici! Grajska -as. dne 5. prosinca 1912. Jožef Podgoršek. Msrtir, Ocv rk. Bltž Mazil Cizej Marija. Franc Borin.
c Sv. Frančišek na Stražah. Kat. slov izobr. društvo priredi v nedeljo dne 18. sveč. ob pol. 3. uri pop. v prostorih pri „Martinovem" gledališki predstavi „Sv. Gita" v treh dejanjih in „Prepirljiva soseda" v enem dejsnju Na vsporedu je tudi govor in petje. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, se vabite v obilnem števila.
c Novacerkf.v V sobi bralnega društva se bo v n-deljo dne 11. sveeaea popoldne po večernicah igrala igra „Kazen ne izostane". Igrali bodo mladeniči. Pridite !
c Dobrna. Podpisani, kot načelnik kraj. šol. sveta, ¡«reka vsem, ki so darovali za šolsko kuhinjo, tem potom v svojem in v imena mxüh otročifev najlepše zahvalo! Izrekwn pa tudi prošnjo, d« bi se oglasili še mnogo prijateljev in ljubitpljev šoUke mladeži, zlasti ooib, ki so že obljubili svojo pomot ter bi darovali vsak po s<oji dobi i volji za šolsko kuhinjo. Josip Verdel, načelnik krajnega šolskega sveta.
c Slivnica pri Cilju. Naše Bralno društvo ima v nedeljo, dne 11. februarja po večernicah svoj občni zbor. Odrasli in mladina, pridite ▼sil
c Vransko. Dne 11. februarja po večernicah ima Kat. slov. izobraževalno društvo svoj redni občni zbor z navandnim sporedom. Prijatelji društva pa tudi drugi ste vabljeni.
c Petrovče. Na pustno nedeljo, dne 18. t. m. igrajo naši fanti Orli igro: „Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec." čarobna burka v petih dejanjih. Pred in po igri nastopi novi pevski zbor Dekliške zveze Pel so bode triglasni venček Kimovec in VI. štiri -glasni venček Ferjančič. Prijatelji poštene zabave vabljeni I Nastop ob pol 4. uri po večernicah.
c Zgor. Ponikva. Bralno in pevsko društvo priredi na pustno nedeljo dne 18. februarja, predpustno veselico z gledališko predstavo, petjem in godbo.
c Ljubno. Naše „Bralno društvo" priredi prihodnjo nedeljo, dne 11. februarja gledališko predstavo z zanimivim sporedom ob 3. uri popoldne v prosto) ih stare šole. Kdor se hoče od srca nasmejati in dobro zabavati, naj se gotovo udeleži, ne b.i mu žal.
c Mesti nje. Kmetijska podružnica Mestinje—Sv. Peter na Medvedovem čelu priredi v nedeljo, dne 11. febr. ob 3 uri pop. v gostilni g. Ant Smeha m Mestinju svoj letni občni zb»r z zanimivim vspore-dom. Vsprejemajo se naroč la za razna ue»ena itd. Poučni govor e pomenu kmetijskega knjigovodstva, ima tajnik g. Fr. Hdz. Udje podružnice od Sv. Petra, Sladke gort-, iz Šmarja, od Sv. Eme in Zibike, pridite polnoštevilno! Povabljeni so tudi vsi, ki želijo na novo pristopiti.
c Mozirje. Izobraževalno društvo v Mozirju priredi 18. svečana, to je na pustno nedeljo veselico z igro „Eno uro dohtar", srečolov, petje, tamburanje. Vabijo se vsi prijatelji in znanci, da pridejo v obilnem številu.
c Gomisko. Bralno društvo priredi dne 25., 26. in 27. februarja knjigovodski tečaj za kmetijstvo. K tečaju lahko pridejo možje, mladeniči in dekleta. Kdor se hoče vdeležiti tega tečaja, se mora prijaviti dne 20. februarja ob 3. uri popoldne v društveni sobi bralnega društva na Gomiiskem.
Brežiški okraj.
b Brežice. Na Svečnico smo storili v naši društveni organizaciji velevažen korak' naprej: ustanovil se je tudi pri nas telovadni odsek Orel. Bilo je in bo še treba premagati marsikatero težavo in oviro, toda pogumni Orel se jih ne boji, saj pogumnemu spada svet; in Četo pogumnih junakov hoče iz naših, doslej po večini lahkomiselnih fantov, vzgojiti naš Orel. Za predsednika je bil izvoljen ¡g. kaplan Fr. Spindler, za načelnika pa mladenič Jos. Setina. Mladi Orel, rasti, razprostiraj svoje peroti vedno širje in dvigaj se vedno višje do svojih lepih ciljev!
b Itajhenburg. Velika nesreča se je zgodila pri SusteriČu na Jevšah, Domača hčerka Antonija, pridna mladenka, je padla po stopnicah tako nesrečno na nož, ki ga je imela v roki, da je izkrvavela vsled' rane na vratu. Sprevidel jo je Č, g. Hlastec, župnik v Zagorju. Pogreb se je vršil na Svečnico. Vsa fara je žalovala ob grobu z nesrečno rodbino. Počivaj v miru, blaga hčerka Marijina!
b Rajhenburg. Med gromom in bliskom je padlo tu na Blaževo veliko snega.
b Sv. Vid pri Planini. V nedeljo, dne 14. januarja, je imelo naše Gospodarsko bralno društvo svoj občni zbor. Društvo je priredilo v pretečenem letu več gledaliških predstav.. Dobivalo je Bralno društvo za svoje Člane same take časnike., ki so pisani v katoli-ško-narodnem duhu. Knjig se jo izposodilo v pretečenem letu 450. Udov je štelo društvo 87. Ker je sestavljen novi odbor iz delavnih moči, upamo, da se bo tudi za naprej delovalo v probujo in napredek ljudstva.
b Breiioe. Izobraževalno društvo vabi na svojo prvo veselico, ki so vrši 11. februarja ob '. uri pop v veliki dvorani Nar, doma. Na sporedu je šaloigra v dveh dejanjih „Fajfica in skledica kave", nadalje šaljiva loterija z mnogimi zanimivimi dobitki, vmes potjo in godba.
Vstopnina za sedeže pri mizah 80 t, stojišča 20 vin. Smeha in poštenega veselja dovolj, pridite I
b Pilitanj. V nedeljo gremo vsi v Lesično k Janezu Gubenšekul Naši fantje bodo igrali burko: „Rdeti nosovi", dekleta p» „8vojeglavna Minka", igra v 4 dejaryih. Sbiali bomo tudi mile narodae pesmice, s katerimi na* bode kratkočasil naj kakor slavčki izveiban pevski zbor. Torej gremo vsi 1
Vestnik
mlad. organizacije.
Ptuj. Krčevinsko bralno društvo je imelo ot> enem z Dekliško zvezo na SveČnico v ptujskem Nar. Domu svoj letni občni zbor. Načelnik" g. Fr. Lahi pozdravi vse navzoče, posebno Še vlČ. g. dr. Hohnjeca, in da nato besedo tajniku. Ta poroča na kratko, da je storilo društvo v tem letu znaten korak naprej; priredilo je več poučnih' shodov, 4 gledališke igre in si nabavilo lepo Število novih knjig, Zvesta opora in duša vsega delovanja je bila društvu Dekliška) zveza, kateri gre tudi vsa Čast in hvala. Blagajnik poroča o ugodnem stanju društvene blagajne knjižničar o stanju društvene knjižnice ter opominja, naj se je društveniki pridno poslužujejo, Ko se izvoli novi odbor, ki ima večinoma dosedanje odbornike, se načelnik prav lepo zahvali zlasti še tudi gdč, učiteljici E. Razlag ter prosi, da še tudi nadalje žrtvuje svoje moči procvitu društva. Po poročilu odbora Dekliške zveze, ki izide na drugem mestu, nastopi spodnjeŠtajer-ski mladinski organizator ivlČ. g. dr. Hoknjec, ter v obširnem in nad vse poljudnem predavanju govori o potrebi izobraževalnega dela za vsakega človeka, za mladino, posebno pa še v ptujski okolici. Kdor se ne giblje in ne dela, začne propadati, je rekel med drugim g. predavatelj,. Človek se v mladosti razvija, je kakor dobra zemlja, a treba v njo položiti dobrega semena, ki je ravno izobrazba. Po dokončani Šoli stariši otroka velikokrat zanemarjajo, a ravno takrat v Človeku vse vre in kipi; če nima pravega cilja in spretnega navodila, bo zašel. Koliko naših fantov poseda po ječah in nosi potem madež mladostnih zločincev za celo življenje; sam sebi prepuščen zaide v kremplje zapeljivoev, med katerimi sta prva ptujski Šnops in „Stajerc". Koder človek ne dela, se zaseje kopriva, trnje in' osât. V kraju, kjer se nič ne stori za mladinsko izobrazbo, , se Šopiri slab časpik, nemškutarstvo in Šnops. Velik.o smeha je povzročila pravljica o '¿Veh japonskih žabah, ki sta hoteli naprej, a gledali vedno nazaj ; tako tudi naši ta-kozvani naprednjaki. Oni Šopirijo strup, to je alkohol in „Štajerca", drugi lažinaprednjaštvo. Ko je gospod govornik ob koncu vnemal tudi k nadaljnemu delu za našo vero, dom in cesarja, je žel od vsega občinstva burno priznanje in zahvalo. Mi gremo naprej !
Hoče pri Mariboru. Naš telovadni odsek 0-rel si je osnoval v nedeljo, dne 18, januarja ožji od-bor, ki je sledeči: Ivan Baznik, predsednik, Franc Visočnik. podpredsednik; Franc Lebe. načelnik, Fr. Jlergouth ml, vadijtelj, Karol Rojko, blagajnik; Ivan MajheniČ, tajnik; Fric Josip, Ivan Vavhnik, Franc Gstalfner, odborniki. Začeli smo že tudi s telovadbo. Fantje, lo vstrajno naprej in kmalu boste sami spoznali veliko važnost te nove organizacije, Na zdar! — Tukaj se je poročil Ivan Vornik z g. Golob. Mlademu paru najiskrenejše čestitke, — Umrla je hčerka gostilničarja in mesarja Antona Rotner. Naše sožar Ije!
Slivnica pri Mariboru. Ustanovni shod telovadnega odseka Orel je pokazal, da slivniški fantje tudi nočemo zaostati za svojimi vrstniki, Če se gre za naše verske in narodne svetinje; pristopilo nas je takoj 38, pa se še oglašajo, lepo število, kaj ne, za začetek. Shodu je predsedoval g. drž. in dež. poslanec Pišek. Urednik g. Kemperle nam je pa v svojem govoru o-pisoval lastnosti mladeniča Orla, Brat SimoniČ in Mar ribora nam je tudi marsikaj lepega in vspodbudnega povedal. K besedi sta se tudi oglasila brat Falež in brat Stangler ter vspodbujala tovariše k zvestobi in vstrajnosti. Odbor se je sledeče sestavil: poslanec Pišek, predsednik; č. g. Hirti, podpredsednik; Vek, Kovač, tajnik; Fr, Kolman. namestnik; , Ant. in Jožef Lobnik, blagajnik; Fr, Dobaj, načelnik; Jož. Bau-man, podnačelnik; Stef Falež in Zvonko Kolman, svetovalca; Stangler in Ledinek, namestnika. Na zdar!
Dobrna. Telovadni odsek Orel na Dobrni je dne 15, jan. v odborovi seji imenoval vič, gosp. Franca Schreinerja, sedaj provizorja v Žalcu, radi izredno velikih zaslug svojim Častnim članom. 29, januarja pa se mu je kot častitka k godu izročila krasno izdelana orlovska diploma. Bog daj, d'à se izpolnijo besede na diplomi: Naj čuva jasen Vaš pogled, slovenski rod Še mnogo let! Na zdar!
Hono V ueoeljo, doe 1». lebruarja ima Mladeniška zveza in „Orel' mesečen sestanek s petjem, dekHrr.acijo in poučnimi govori. — Začetek po večernicah.
Petrovče. „Dekliška zveza" v Petrovčah priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne il februarja po večernicah v bralni sobi. Na vspo-redu so navadne točke.
Najnovejše.
Shodi K. Z. Prihodnjo nedeljo, dne 11, februarja, se vrše sledeči shodi: V St. Petru niže Mari' bora po rani sv. maši v cerkveni hiši, govori posl. dr, Korošec; v Trbovljah v Društvenem Domu po prvem cerkvenem opravilu zborovanje K. Z,, popoldne ob 3, uri shod J, S. Z., govori poslanec dr. Benkovič; v Dovžah ob 3, uri popoldne pri Smonkarju govori dr. Verstovšek; na Hajdini po prvem sv. opravilu v posojilniški hiši, in popoldne ob 3, uri pri Sv. Marku niže Ptuja pri Golobu, govori poslanec Ozmec; v 0-
rehovi vasi v PiŠekovi hiši popoldne ob 3. uri govori poslanec Pišek; na Pilštanju popoldne, govorit pride posl. dr. Jankovič; v ZreČah pri Konjicah na občnem zboru društva Straža popoldne ob 3. uri pri Kračunu, pride posl. Novak; v nedeljo, dne 18. februarja ob 8. uri zjutraj ima poslanec Robič shod v Gornji Radgoni v bralni sobi; dne 18. februarja v Kostrivnici po sv. opravilu, govori poslanec Vrečko, Na dnevnem redu: Štajerski deželni zbor.
Poučne tečaje priredi S. K, S. Z. po sledečem redu: dne 13, februarja na Gomilskem, v sredo, dne 14, februarja v Novi Cerkvi in dne 15. februarja na Frankplovem. Predavatelji so dr, Korošec, dr. Hoh-njec in VI, Pušenjak. Odrasli in mladina pridite na te tečaje!
Cirkovce. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 11. svečana po večernicah veselico. Faritje upri-sorijo abstinenčno igro: „Pijanka", dekleta pa burko: „.'Oh, ta Polona".
Sv. Kunigunda na Pohorju, Katoliško delavsko podporno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. februarja po večernicah.
Nemški drž. zbor. Včeraj, dne 7, februaria, se je otvorilo zasedanje nemškega državnega zbora z govorom cesarja Viljema.
Na Bavarskem so imeli volitve v deželni zbor. Od 163 poslancev si jih je priborila katoliška stranka 87. Liberalci in socialni demokratje so se pri volitvah združili, da bi vrgli katoliško večino, a ni šlo.
Listnica uredništva.
Nekateri dopisniki nam pišejo dopise, pisane s svinčnikom. Prosimo cenj. dopisnike pisati s črnilom, ker stavec mnogokrat ne more čitati rokopisa pisanega s svinčnikom. — Celje, Sv. Štefan pri Šmarju, Sv. Križ na M polju, Reštanj: Brez podpisa, v koš! — Dolič: Enakih zahval ne priobčnjemo, sicer bi bil list poln samih zahval. — Hum: Izročili „Gospodarskim novicam". — Staranovavas: Prihodnjič. — Ptujska okolica, Središče, Očeslavci, Sv. Urban pri Ptuju, Sladka gora, Hoče, Loka, Sv. Ema: Prihodnjič. — 8v. Lenart v 81ov gor, Sv. Lovrenc nad Mariborom: Došlo prepozno. Dopisnike prosimo kratkih poročil. Kar ni zastarelo še pride.
SUKNA
in modne tkanine za g ispode in gospe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SKORKOVSKI IN SIN
v Hum polen na češkem Vzisrci na prošujo franko. Zel« zvezne cene. Na želja hočtm dati tuksj .izgotovitl gospodske obleka. 135
"'•"v VSi'»":' ...v^F,!'-. -
Pošten hlapec
dolina.
h koojem se takoj sprejme župnišču na Ljubnem, Savinjskav
159
Gospodarske drobtinice.
Vijiorejci, pozor! Kakor je znano vsem, je povzročil lansko leto po naših vinogradih precej škode črviček, oziroma gosenica grozdnega sukača. Ker ta golazen prezimuje v zapredkih, bubah, pod luskami stare skorje, v izsušenem strženu starega lesa, v špranjah kolja, v vezeh in drugih skrivališčih, se priporoča pri bodoči rezi trs dobro osnažiti, to je stara skorjo temeljito ostrgati in odrezati rož je, posebno star re čepe in neporabno kolje, ter če mogoče, ostrgano skorjo in vezi Še pred koncem marca sežgati. Za o-drgnjenje trsov je raba ostrih Ščetk, posebno jeklenih, prav umestna, sicer pa se opravi delo tudi brez teh» Seveda, „Vsi za enega, eden za vse", velja tudi tu. Dež, vinarski inštruktor Zupane,
VpraSanja in ponudbe.
Kupiti želi: Nek naš član v mariborski okolici bika plemenjaka marijadvorske pasme. Živinska vnovčevalnica v Gradcu, Franzensplats rabi večje število molmih krav. P. Beranič, posestnik v Cirkovcah želi kupiti plemenskega bika, muricodolske pasme
Na prodaj: Martin Drevenšek, posestnik, Šikole 10 pri Pragars-kem 1 par lepih volov, težki krog 10 0 kg. — Martin Luskar, posest St. Vid na Planini, 1 par lepih volov, težki 1'00 kg, cena 1070 K. Knuplež Janez, posestnik v Vodolah pri 8v. Petru niže Maribora: 1 dobrega plemenskega merjasca, starega 10 mescev. 81akan Filip, pri Sv. Miklavžu, p Sv. Jurij ob Taboru: lepega 20 mesce» starega ličen-ciranega bika marijadvorske pasme.	Osrednja zadruga.
Porodilo o sejma goveje živine t Gradca,
dne 25. januarja 1912.
Prignalo se je 225 volov, 134 bikov, 187 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, snhi 72 do 82, biki 74 do 90, lepe pitane krave 74 do 86, srednje debele 56 do 72, suhe 48 do 54 K. Tendenca: Pripeljalo se je 33 komadov več kot prejšni teden Cene pri volih trdne. Promet slab. s
Na svinjski sejem se je pripeljalo 2963 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 112 do 142 K. Cene trdne.
V zdravju.
Povsod, kjer se želi dobave moči, posebno v času okrevanja po prestali bolezni se je
, Scott-ova emulzija
mnogokrat in izvrstno obnesla. Scottova emulzija vsebuje posebno bogate, krep-Cilne snovi, povzroča pravočasno tek, s čemur je glavna reč pridobljena. Poleg tega je Scottova emulzija lahko prebavljiva in okusna, da jo odraščeni, kakor otroci z veseljem uživajo in pre-6 našajo. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtf-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot, znamko Scott-ovega ravnanja.
© II
daje «píwafe
sâtna tistim, za Hi.
Loterijske Številke:
Dne 3. feb uarja 1912.
Gradee . 65 86 13 57 83 Dunaj . 48 10 7 80 31
Mežnar dobi s 1. majem 1.1. službo pri romarski cerkvi Sv. Križ pri Belih vodah. Plača 300 kron; benja razun v domači župn>ji ?zkl,uč:ra. Dajo se p» za delo v cerkveni gostilni še nekatere ugodnosti. Službo dobi samo oženjen i oko delec, ki zna tudi dobro pisati in brati; zahteva se tudi, da zna žena za gostilno kuhati. Pismene penud^e se naj pošljejo žu;v ijskerau uradu v Belih vodah. p. Šoštanj. 153
K: vaškega učenca sprejme kovaški mojster Silvester Ctbtj, Dogoše pri Mlriboru	138
Mežnar, poštenega vedenja, srednje starosti i a dobro izučen, sp>ejuie službo pri kaki boljši farni cerk>i Nastopi lahko takoj. Pome ga bi tudi pri gospodarstfU. Alojzij Raj-šek na Dobravi št. 37 p. Litija Kranjsko.	160
Ženitna ronudba.
Stalno nastavljen drž. poduradnik, 32 let star, hišni posestnik, želi se v svrho poročitve tem potom seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok v star. sti od 30 let naprej in s primernim premoženjem Samo resne near.oimne ponudbe sprejema uprava lista pod iifro „^reča". 1*0
S užba cerkovnika Šmihelu n»d Moaiijem je do 24. aprila t. 1. razpisana. S to sluibo je združena tudi služb» grobarja in krcmaria pri cerkveni farni krčmi. Prošnjiki se naj obrnejo na cerkveno pred-stoj ni J t vo v Šmihelju nad Mozirjem.	91
Stavbena parcela
v Studencih r.a kniongaki cesti le žečA, se pridi □ klafter 3 krone. Vpraša se v Maribora, Koroška ceuta štev. 18, L nadstropje. 67
Kovačnics s stanovanjem, na dobrem prostoru se da v najem Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju.
25
Trsje na prodaj: Laški riziing, Sil-vanec in tiaminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo. Cena po dogovoru. Anton Turin Globoko, pošta Studenice pri Poljfanah 1179
Viničar, pride <, pošten in trezen, oženjen. ki ima več delavskih moii in navajen amerikanskemu nasadu, se takoj sprejme pri Oto Svaršnik v Majšpeiga pri Ptuju.	24
Zdrav in priden učenec, zmožen slovenščino in nemščine, se sprejme v moji trgovini s špecerijskim blagom. Oto Svar-nik, Majšperg p i Ptuju.	23
25 p >1. i ajbi ljSega novega
ViBa na Bizeljskem, belo in rude-če se proda vkup ali dvem kupcem, kupec mora imeti svoje sode. L. Donau, glavni rg 10, Celje. 162
i'jene trte.
Gu'edi'1, mozlec, silvanoc, rizling laški, burgundec, muskatelec, portu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene ia dobro vkoreninjene, ga d biio pri P. Srebre, v Mari boru, Tegetth ffiva cesta. 90
V trgu Št Jur ob juž. je na prodaj lepa zidana z opeko krita hiša z drvarnico, zraven je tndi lep vrt za zelen avo Hiša je ob veliki cesti pripra na za vsakega rokodelca aH penzijonista Cena 2100 kron. Kdor želi isto kup<ti, naj se oglasi v Katoliškem domn pri Fr. Žtičar, taj. posojilnice v Št. Jurju ob juž. žel	132
Proda se v bližini Poljčan srednje vel ko posestvo, obstoječe iz stano-value hiše, gospodarskega po lopja, travnikov, (iladka krma,) vinogradov, lepega sadnnoanika in goz^a. Vpraša se pri gospodu Albinu Be-lag, Poljčane.	144
Cep>
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih cep-ljsnih trt na prodaj. Seznan trt; Moslec, Burguod» c, b. Muskatelec, Traninec, Rsufal, Rulamlec, Muškat Silvaner, Laški risling Gut-edel, b. r. Portrgiser, Prunta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Porralis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljenje. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbojak, posestnik in trtničar na Brega pri Ptuju.
Oskrbnlštvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora ima 20 tisoč ključev riparija portalis 1000 kom. po 16 K za prodati, istotam se tudi dobijo cepiči in sicer, mo-sler, sil.anec. borgundec beli in velšriBling 100 kom. po 1 K 40 v.
111
Proda se dobro idoča gostilna in trgovioa z mešanim blagom zaradi bolezni. Blizu je eden oral njive, vrt za sočivje, veliko dvorišče, letni vrt, kogana hleva. Več se iz ve pri obč. uradu občine Zakot pri Brežicah.	117
Kleparski učenec 83 takoj sprejme pri Francu Horvat, Tegetthoff nlica 49 Maribor.	126
Vinogradniki in velepoaestniki pozor 1 Oženjen, 35 let star mož z lepimi spričevali iščem službe „ša-farja" ali „majarja". Do vinogradov imam posebno veselje, ker stm opravljal službo svoj čas pri deželnih vinogradih in trtnicah več let. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gosp."	104
Pridna deklica 14 do 17 let stara, ki ina tudi malo nemški in zna šivati, se takoj sprejme kot u^n-ka v trgovini). Našlo* trgovine pove g. Ivan Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom	118
fT^MPII^
^ VSAKE VRSTE
K. K A R N E R
D GRAVER v
50 mladih orehovih dreveso, meter visok h, lepo »zrastlih, dobre vrstj ima iz drevesnic na prodaj H. Zseglič, Brezno ob kor. žel.
Ženitna ponudba.
Dobrosrčen izobražen Slovenec, srednje starosti, par tisoč kron gotovine, želi stopiti v zakon z zna* čajno mladenko ali vdovo, ki bi imela Brednje poseetvo ali nekaj tisoč kron dote, s katero bi mogel samostojen postati. Blagohotne ponudbe pod „plemenito srce" na uredništvo tega lista. Tajnost za-jam^ena._ 125
Ucenec
za urarsko obrt se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Hrano in stanovanje dobi v hiši. M. Ilger in sin, Gosposka ulica 13, Maribor.
129
Proda se na lepi legi 26 bk veliko posestvo. Se stoji iz hiše, gospodarskih poslopij, hlevov, rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnikov in gozda. Pojamila daje Simon Koro-pec, Čairamska vas, Poljčane. 143
Seme pravega kašelakega
ljubljanskega zelja, ki rodi v vsaki Kmlj. in naredi iepe, trde in velike glave, prodaja po 20 gr za 1 K Ig. Mrcina v Zg r Kašlju, p. D. M. v Polju, Kranjsko. Sprejemajo sa tudi pisemske znamke. Pri večjih naročilih primeren popust. Na naročila brez deuarja se ozira le pri znanih naročmhih. 142
Pošten hlapec h konjem se takoj sprejme t župnišču pa Ljubnem v Sav. dolini.	14$

Vabilo
k
VI. rednemu občnemu zboru
VABILO
reg. delavjke stavbene zadrtige z neom. zaveto v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 18. svečana 1912 ob 10. uri dop.
v sejni sobi
Posojilnice v Mariboru (Narodni dom.)
DNEVNI RED:
1.	PoroSilo načelstva,
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa pro 1911.
4.	Razdelitev čistega dobička^
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Volitev razsodišča, oziroma stavbene komisije.
8.	Citanje revizijskega poročila.
9.	Sprememba pravil.
10.	Razni predlogi in nasveti.
Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsar kem Številu glasov..	1S8.
N^čelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
pososojiinice v Vojniku
registr. zadruga z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. februaija 1912 ob treh popoldne v pisarniških prostorih. DNEVNI RED :
a)	Poročilo načelstva.
b)	Poročilo nadzorstva.
c)	Sklepanje o uporabi Čistega dobička.
č) Citanje revizijskega poročila in ev. ukrepi,
d)	Volitev odbora.
e)	Volitev nadzorstva.
f)	Sprememba pravil.
g)	Nasveti,	152
K obilni udeležbi vabi vse Člane
odbor.
na
36* redniotecnisfoor
Ormoško posojilnice v Ormožu,
ki se vrši v soboto, dne 211. februarja 1912 ob 2. uri popoldne v uradnih' prostorih. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Citanje revizijskega poročila za leto 1911.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
5.	Razdelitev čistega dobička,
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši v treh tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sme sklepati brezpogojno.	155
Najboljše vino izsvTdežele
ima na prodaj An*on Žmavo, posestnik Bc6ua, p. Goinjlgrad.
Vino je iz armenske sirotišnice v Betlehemu, temnorndeče barve zato sladko in močno in je že 7 let staro. Cena buteljke (*/4 1) 3 K.' 157

IJogato letino dobiš 1
Če redko s*jaš in močno gcojiš
Modna spomladanska gnojitev z
tomaževo žlindro
Stern
Maria
Vabilo
na
XX. redni občni zbor
posojilnice v Gornji Radgoni,
registr. zadruga z neom. ravezo, ki se bo vršil v četrtek, dae 22. februarja 1912 predpoldne ob 9. ari ▼ posojilniški pisarni. DNEVNI RED:
1,	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odbbrenje računskega zaključka za leto 1911 in razdelitev Čistega dobička.
3.	Citanje revizijskega poročila.
4,	Slučajnosti,
Ako ta prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu par. 32 z. pr. ob 10. ur. istega dne z i-stim dnevnim reabm drugi občni zbor, kateri bo sklepal pri vsakem Številu navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi	160
Načelstvo. V Gornji Radgoni, dne 4. februarja 1911,
vin
97
Zahvala.
Tem potom izrekamo zahvalo vsem, kateri so nas tolažili o prebritki izgubi naše matere, oziroma žene in babice
Rozaiije PihSer, roj. Erbus,
kmetica v Vurbergu, katera je po dolgi mučni bolezni dne 20. jan. 1912, previdena s svetimi zakramenti v 52. letu mirno v Gospodu zaspala
V prvi vpti gre Čast in hvala veleč, gospodu župniku Alojziju Kokelj, ki so rajno v bolezni tolažili in sprevideli s svetimi zakramenti, potem g. zdravniku dr. Gregorecu v Ptuju za skrb in tolažbo, kakcr tudi g. organistu in pevcem za nrgrobnico ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem cd blizu in dsleč, ki so pokojno v velikem številu spremljali k zadnjemu počitku.
Vnrberg, dne 2. svečana 1912.
Pihler Anton, mož.	Otroci:
Vnuki:	Ivana, omožena Jakol.č,
Lorenčič Ladislav,	Mari|a, omožema Lorenčič,
Jakoiič Franc,	Antonija,
Jakoiič Murija,	Ana,
Jakoiič Ana.	Anton.	156
Anton Vodenik, trgovec v Žalcu naznanja, da se je preselil v svojo lastno, prej Privšekovo hišo nasproti farne cerke.
Založil je svojo trgovino z najmodernejšim manuiakturnim blagom, vsako vrsto špecerijskega blaga, železnino, usnjem itd.
Potrudil se bode zadovoljiti cenj. stranke z najboljšim blagom, z nizkimi cenami in pošteno in zanesljivo postrežbo. Za obilen obisk prosi
123	Anton Vodenik.
TT J. ? ft i
Me<
Lg. sivega pnljeneg» K 8-, p81 belega. K 8.80, belega K 4,—,pri-, perje mehke*» kakor pnh K «.—, veleprlma ogJ^jenegn najbolj-K a__nori. iniih») siveea K 6.—. belejrA K In—
Dia perje menkega Kaaor pnn n v.—,	vBiivonrjga najoo^
lega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 8.-, belega K lo,-84« prsnega pnha K 1»,— od 5 k»- naprej poštnine prosto
Narejene postelje
Ii gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega loleta (nau-klnga), pernica, velikost 170 krat 116 cm t dvema zglarnleama, to dve 80 krat 5« cm, zadosti napolnjene, % no»lm, sivim, <x!14oenlra, košatim In stanovitnim perjem K l«-—, napol maha K S0 -, maha K »4 —, pernica tam. K ir—, 14 —, 1«;—, iglavntca K 8-—, 8-60, 4'—, pernice 180 cm krat 14« om, velike K 15—, 18—, so-—, »glavnice »0 krat 70 ali 80 krat 80 em, K 4 50, 6"—, 5'50, blazine h gradla 189 krat 116 ora K 13'—. K 15, raipoailj» P° povzetju, zavojnina zastonj, od K 10*— aaprflj poštnine prosto.
Maks Borger v Deitnl«« ¡tov. 345/*, Soma«.
Kar ne ngaja, se umni ali denar naiaj. O00,"i1 »blazinah, odejah prevlekah In dragem posteljnem blaga zastonj ln poltnlne pro« to.
je z ozirom na do 15. maja veljavno 1 znižanje prevoznih cen posebno ngodno. I
Tomaževa žlindra z zvezdno aosmko se dobiva v I z pkkati naznanjenih v trgovinah.
Tovarne za tomaževo žlindro I
Z. I 0. Z. Bsroišn W 35.	154 j
ffpjpppj Pred manjvrednim blagom se svari!
Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središča
ima za spomlad 1912 nekaj čez 50.000 kom. cepljenih trt za prodati, raznih sort, po zelo nizki ceni. Ce-niki na željo brezplačno.	101
Pozor!	Pozor!
Priporočamo uašo zalogo najboljših
Dalmatinskih
na debelo	in drobno.
Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „Plavac"-3 lit. steklenice 5 kg franko 4 K.
Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin Celfe, Bogen ulica 3.
115
Slavi emu občinstvu si nsojara naznaniti, da sem otvoril v Ptuju z novim letom v prostorih kjer je bila prej filijalka V. Leposcha, Florijsnski trg št. 2
špecerijsko trgovino
katero sem založil z popolnoma svežim blagom. Po večletni iikušnji mi bo kot domačinu mogoče cenj. odjemalcem v vseh stvareh po želji ustreči z dobrim blagem kakor tudi nastaviti času primerne cene. Za mnogobrojen obisk se naj-topleje priporoča
Josip Fogorelec,
špecerijska trgovina, Ptuj, Florijsnski trg 2.
Postrežba točna, cene nizke, — torej z združenimi močmi!
Vaie blagorodje!
Naznanjam, da mi je mogoče radi bogate, vsakovrstne zaloge, spomladanskega in letnega blaga najboljše zadostiti željam mojih cenjenih naročnikov. Imam bogato zalogo zgotovlje-nih oblek za gospode in dečke, kakor tudi raznovrstne površne obleke v vsaki velikosti in iz najboljšega blaga. Zagotavljam cenjeno občinstvo, da izdelujem obleko solidno, po najnovejši modi in jamčim za dobro delo,
Priporočam se velespoštovanjem
krojaški mojster in lastnik zaloge : modnih oblek :
Maribor,
Grajski trg, UBrng).
m
UsnlarSla Jos. Pirich v Ptuiu
v novem hramu, da na znanje, da naj prinesejo ljudje svinjske in goveje kože v ddlo, katero bodejo prav dobro izdelane in po najnižji ceni. Kdo prinese v delo, bede prav zadovoljen. Kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji ceni. Pri njem se dobi tudi vsak« vrste nsnje, kopite in vse drugo, kar čevljarji potrebajejo, po najnižji eeni. Zatoraj še Vas enkrat opominjam, prinesite k meni svinjske kože na prodajo, ker jaz najvišjo ceno plačam. Kdo bode enkrat pri meni kupil ali kaj prodal, bode zmiraj pri meni ostal. Jo». Pirih, tovarnar usnja v Ptuju. 62
Snažno se 0bi&6i vsa rodovina, ki si naroči vzorce iz češke
tkamjpice
v Moirem Hx>adku 6. 3. Češko
(dobaviteljica dežel, osrednje zveze učit. društev v Češkem
kraljeatm).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odre^kov cefira, k.msfesa, f I snele, platna, msdratiska itd. Zavoj 45 m za 18 K,
najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavojev za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga aastooj in franko. 1247
Proda, se
dobro idoča gostilna
s polno koncesijo žganjetočem, ležečo ob glavni cesti in v vasi, blizu iarne cerkve, na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj; tudi je zelo sposobni prostor za trgovca za žito, perutnino itd. Zraven je 5% orala dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo; proda se takoj po ugodni ceni 20.000 K. Hiša in hlev je vse v dobrem stanu. Dopisi naj se pošljejo na A. B^ 88. poste restante, Ptuj.
za moške iu volneno za ženske obleke zadige 83 mode, razpošilja najceneje
Jugcslotanska razpošiljala»
R. Stermecki v Celju št. 300.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Izbera je lahka, kajti kakovost odloča. Slast pravega zagrebškega „Francka", njegova jakost in krasna barva usposobija ta izdelek najboljšim kavinim pridatkom, kateri bode tudi Vas trajno zadovoljil._
Svoji k svojim!	Za naše ©dre!
JDiletantJe pozor!
Veliko sralogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6.— višje, za posojilo po K —.70 viSje; raznih lepotil, mastiksa, klep, brade in dragih potrebfi&n za predstave; nadalje kite z& dame ii pravih (domačih) lat od K 5.— viSje, kakor sploh vse izdelke iz las Ugotavlja v najkrajšem času ter se priporoča
Josip Holy,
brivec in diplomiram lasulj ar.
v Brežicali ob Savi
odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi.
Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
	Ne pozabite	
Prepričajte se 8	Volno, sokno (stole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. 1086» Burgpiatz.	Ne zamenjajte!
» špecerijskim blagom Pozor Sloienci! z »oko ia dež. pridelki Točna l?s solidna postrežba.
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta 21.
Glavna slov zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskege blaga, kakor: širang, ujid, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopiče v, firneža in lakov. Zaloga nagrobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga	Ha drobno	Zaloga
vsakovrstnih semen na debelo. rudninskih voda.
železnato kina-vmo
Higieo. ruittii Dunaj 1806: Drievsa od-:: lik» ia testni diplom k riti! koteiei. ::
Krepilno sredstvo u »lakotna, aa&lo krvne in rekocrtlesoents. Pomeša volje do jedi, atqnje živoe is poprev! kri. Isboreo okra?, Nad 7000 idrs?-sidkih sprifevai.
I»	g, \i i?inii iiteTM
TrSwle-Bwrool»«
£s«3 t« 9 Jateassfe v «skiotiesb po pol 1 i K 8*@f to 9*
us	11 i i m
Svoji k svojim! "THNE
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovioa	95 v
RAFAEL SALMIC
v Celju NARODNI DOM.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar, slatnine, srebmine in optičnih predmetov.
□ Najnižje cene, postrežba točna. | I Mali dobiček, = dobro ime! |_|
Razpošiljanje bisga po vseh delih sveta Vssk Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalmh pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Anton Kolenc
Celje, Graška cesta 22.
Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po
najnižjih cenah na debelo	in drobno.
Prva Štajerska
trsničarska zadruga
poŠta JurSinci pri Ptuju
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vr*te ca običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
Ceniki so bteiplačno na razpolag«.
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo
že celili 50 let Splošno porabo. Preisknšeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prs-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki nblaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenj* in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ftelodeo iz lekarne B. Fragnerja ? Pragi
Val doli •mba.laie * Imajo postavno de-poaovano varat namik«
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
SVARILO!
B. Fragner-ja, c. u tr. ini gnberiteUgs
BPri črnem orln" vogal
Po poŠti ae raspoHUja aak dan.
Cela stekl. 2 K, pol Stekl 1 K Proti naprej vpo-šilj. K 160 se polije mala Plenica, za K 280 velika steklenica, za K 4 70 2 veiiki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje »vstr.ogr monarhije Zaloga ▼ lekarnah tro-Ogr.	248
Ženini? - neveste,
svatje,
k
Jimsko AriiBia>a<-u
v Šent Jur ob jui. žel.
po svatovsko obleko in druge na novo naba ljene s^atovske pot ebšfine!
, Mala strana 203, erudo«e ulice
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava t-redalžne omaro 28 K mize 9 K. «teli K 260, trde, polirane postelje 24 K, polirane mizo 2o K, toilet.no ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u-njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapecirancga pohištta, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. ijdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 9 K, matraee 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. SlobodiiG na ogled. Slobeden nakup. Ceniki zastonj in franko.
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah»
Dunaj IV, SchSabrtm-nerstraase 7.
Na željo pošiljam reier. Dopisuje se lahko slovensko.
500 kron!
Y»m plažam, če Tam moje »red-sfrvo „Rlas-mazilo" v treh dneh ne odpravi brea bolečin kurjih oče«, stiskov in vkoreninjene trde kože. Cena 1 lončku, z jamstvenim pismom 1 K. Ke»eny, Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko.	99
Na prodaj je lepe posestvo, pet
minut od farne cerkve na Remini-kn, meri blisu 60 oralov, če« polovico je gozda v najboljši rasti, drugo rgive, travniki in pašnik; redi te lahko 14 do 16 glav go-vede, hrami in vse je v dobrem stanu. Prod» se radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji. Več pri uprav, tega lista.	181
I*itaiatt»li ia saioznik: Katoliško tiskovno (lrug;>a.
iMicovornl irwlmk: i. K..-iu,^riH.
Tlak tiskane sv. Cirila v Mariboru,