Januš Golec: Provizor. Nikdo ni znal, odkod je prišel in kaj je pravzaprav bil. Oprijel se ga je naziv »provizor« (oskrbnik). Kmalu za tem, ko je bil prodan grad »Naš Tabor« nad Deseničem v hrvatskem Zagorju (zibelka Veronikc Deseniške) za 190 goldinarjcv, S3 je raznesla med Zagorci vost, da ga je kupil provizor. Prijazen, srednje velik, v najboljših letih in že na zunaj prikupljiv gospod, je postal obče znan kot provizor. Nobeden ni vpraševal po njegovem ikrstnem imenu ter priimku, vsak se je zadovoljil s provizorjem in s tem je bilo lirvatskim 'kumekom vsc povedano ter označeno. Glavno je bilo: g. provizor se je razgovarjal najrajši s seljaki, popival z njimi, plesal in zabavljal na gospodo, da so ga poslušali možakarji z ušesi, usti in z migajočimi mustačami. Denarja je imel kot toče. Večkrat je odprl polno listnico pred vesclo kmeč- ko družbo. Siromakom zag-orskim so se kar obešale oči na lepe petake ter desetake, saj večjih bankovcev niti poznali niso. Take predstave z ogledom papirnatega denarja je zaključil pogosfokrat provizor s tem, da je porazdelil med najbolj potrebne vse do zadnjega petaka. Pijačo zabadav, zabavo, pridigo, privlačr.cjšo nego v cerkvi, in še denar, kdo bi ne gorel spoštovanja, ljubezni in navdušenja za gospona provizorja. Šc na grad so smeli z njiiai njegovi najožji prijatelji — muzikanti Juračeki. Ob priliki zimskih gostij so raznesli godci po zagorski in štaje,rski strani, da g. provizor nikakor ni brez posla. Povsod po starom gradu, kamorkoli pogledaš, vidiš nagačene živali, ptiče, kače, rogovje itd. Konjederski posel gačcnja živali od največji zveri do miši je dncvna zaposlitev gospoda provizorja in s tem zasluži tako ua dcbclo. Pred vhodom na glavno stopnišče stoji na zadnjih nogah kot velik moški nagačena medvedka. Medved je pa še živ tcr na težki verigi tik za vhodom na dvorišče. Provizorju liže kosmatin v slepi pokorščini roke, se vzpenja po njem in celo poklekne na povelje. Nad vsakim tujcem godrnja ter renči. Brez provizorja jc radi medvedje mrcine izključen vsak dostop v grad. Zver jr boljši čuvaj gospodarja ter gradu negc 30 oboroženih hlapcev. Razven nvo->-; zorja in medveda ni v celem gradu žlvo duše. Kuha ter pospravlja gospoj sam. Takole samotarenje brez ženc otrok in sploh brez vsakc družbe v vc likem gradu se je zdelo radovednir. goslačem Juračekom čudno. Nikdo c ni drznil dotakniti provizorja z vprašanjem: Zakaj kot veseljak samotari v gradu in si nc privošči pri tolikem bogastvu niti izdatkov za postrcžnico. I\p eni strani rajanje s siromaki po krčmal' ter obiiica bogastva; na drugi skrivnostno puščavniško životarenje na starem gradu je odevalo g. provizorja z nečem, česar se je bal navaden seljak, pa sc niti namigniti ni upal nikdo na skrivnost. Da bi bile provizorja izplačale v življenju in ga natirale v proBtovoljno samoto ženske, tcga ni mogel trditi nobeden. Vsakdo je že videl na jastne oči, ikako se je g. provizor razgovarjal z deklinami, jih napajal, pleBal z njimi in nekateri so celo zagotavIjali, da ima na več koncih Ijubezenske španovije. Le to ie bila pač istina, da ni hikoli vabil ženskega spola seboj v grad. Za njegovega bivanja v Našem Taboru ni prestopila niti ena Evinapotomka grajskega praga. Razmotrivanja b samotarskem bivanju v prostornem gradu so zaključevali dobri 'kumeki z obče veljavnim geslom: Vsacega človeka se drži kaka posebnost. Tako tudi radodarni in v družbi vsikdar veseli provizor ni brez nje. Smelo ter upravičeno trdim, da je bila pred 40 leti osebnost g. provizorja po Zagorju zagonetka; a njegova beseda je veljala siromašnemu svetu več nego tkofova ter banova. V občudovanje da — v oboževanje g. provizorja je buknila vest: Hrvatsko Zagorje je preplavljeno s ponarejenimi petaki, desetaki in stotaki. Tako so razglašali biležniki in žandarji ter stikali za krivcem. Zagorske kočarje je presneto malo brigalo, ali krožijo mcd gospodo pravi ali ponarejeni bankovci, saj pri njih se nista držala niti groš ter krajcer, kaj šele kaj bolj debelega. Kmet pa, bodisi hrvatski ali katerikoli, ni in ne bo razumel, da bi grešil ponarejevalec denarja zoper državo in da bi bil goljuf ter izmeček človeštva, ki spada v ječo! Govorilo se je tedaj od zgoraj navzdol, da ima oblast na muhi deseniškega provizorja, ki bi naj bil v očeh gospode oče ničvrednega papirnatega denarja. Orožniki so povpraševali po selih, kaj bi bilo s provizorjem. Čuli so, da je seljački bog, od katerega prste proč! Na grad ni posvetil niti eden bajonet iz bojazni pred medvedom. Provizor je opazil sam, da leti sum nanj. Zabavljaj je še bolj na gospodo in naročeval po gostilnah vino, ikakor bi bilo zastonj. Ttl Madžarske oblasti so bile razburkano na nogah! Meščani ter tržani so se branili sprejemati bankovce iz rok pre^ prostih ljudi. Bankirji so razglašali, da je celo Zagorje posejano z do pičice na'tančno ponarejenim denarjem, ki se ne ujema s pravim le pri številkah ali serijah. Vse poizvedave za izdelovalcem so se srečavale krog Deseniča. A držal.ni nobeden dokaz, da bi bil prefrigani io^, pov res liki čudodelnik priljubljeni provizor. Zagrebčani in Madžari niso bili tkos ponarejevalcu. Zatekli so*se po pomoč na Dunaj, ikjer je krotilnajbolj pretkane goljufe svetovno znan) detektiv Janez ali Hans Horst. . >" j Zaprošeni se je odzval povabilu pr<A ti dobri nagradi. Lotil se je zamotane zadeve iz Zagreba. Tudi Horst se je povspel do prepričanja, da mora biti izhodišče ničvrednega denarja nekje blizu Sotle. Krog svojih opazovanj je zoževal vedno bolj in se je pojavil ne-< kega dne v seliaški preobleki v Dese-i niču. Uboga nemška para! Z nemščino si ni mogel kupiti niti merice vina, ne da bi se polastil tolike skrivnosti iz ust preprostega naroda, iki je bil vsaj enkrat nekoliko bolj pri denarju. Detektiv se je spoznal s provizorjem, kateremu je tekla nemščina prav gladko. Celo na grad je bil povabljen večkrat, kjer se je lahko osebno prepričal, s čim se ukvarja osumljeni. Nekaj tednov je trajalo prijateljsko razmerje med detektivom in provizorjem. Ljudje so videli Nemca prihajati in odhajaii iz gradu. Kar naenkrat je zmanjkalo v Hrvata preoblečenega Dunajčana. Se je pač vrnil nazaj na Dunaj, so menili Zagorci in je tudi javno trdil isto gospon provizor. Zagreb in Dunaj sta čakala z vso nestrpnostjo na odkritja Horsta, a ta je izginil po preselitvi iz Zagreba v Zagorje, kakor bi se bilTigreznil in ni bilo bd njega aobenega glasu. Časopisje je začelo vpraševati: Kaj je z detektivom? Naj se vsaj oglasi, kje je in ikaj je dosegel v tolikem času? Pozvani je molčal — molčal in ta molk je postal sumIjiv na najvišjih mestih. Za njim poslani ogledniki so samo potrdili njegovo izginutje iz Zagorja z ljudskim potrdilom, da bi vendar moral tičati nekje na Dunaju. Povpraševanja za Dunajčanom so ponehala. Videti je bilo, da bo zaspala zadeva, kakor jih je že sto in sto, ako koga kljub iskanju in pozivom ni bilo več na svetlovsg~v ;',¦ ffi«TTH^"*' Necega popoldne se je pripeljala v Desenič na lojterskih vozeh cela četa orožnikov in civilnih detektivov. Od vseh strani so se spustili proti griču, na katerem je pozidana zagorska ljudska svetinja — Naš Tabor. Iz raznih točk odposlani oddelki so se strnili krog gradu in prfčela je oblega. Na vse glasne pozive ni bilo iz gradu druzega odmeva, kakor da je strahovito rožljal medved z verigo in grozil s smrtonos- no podžganim godrnjanjem vsacemu^ ki bi se drznil preko grajskega praga. Oblegovalcem ni preostajalo druzega, ikakor da so razbili s sekirami težka vhodna vrata in streljali na priklenjenega medveda, dokler ni poginil vsled lukenj bogzna koliko svinčenk.: Težavno izvojevani dostop je bil prost, a v celem gradu žive duše O provizorju, o katerem so znali sigurno zasledovalci, da bi moral tičati nekje, niti sledi ne, da bi se bil kam skril ali celo pobegnil. Natančna hišna preiskava ni razkrila ničesar druzega, kar je bilo itak znano, da je iskani samotar im se ukvarja z nagačevanjem vseh mo« gočih živali. Ko so pretaknili zaman še kletne prostore, so odvalili ustreljeno zver z^ mesta, na katerem je obležala v mlaki krvi. Natančen ogled okrvavljenegaprostora je dokazal, da ni stražila do smrti zvesta žival samo vboda ter praznega kota na grajskem dvorišču. S kameniem tlakovana in a travo nreraslai tla so kazala četverokotne zareze, ki so značile, da gre za prikrit dohod nekam pod zemljo. Detektivom in orožnikom se je vendar le posvitalo na pravo. S težavo so dvignili s kamenjem obložcni pokrov, pozdravile so jih glo- bokc stopnice . Samokrese so pripravili, puškine peteline napeli in ob svitu sveč se je pričel pohod po stopnicab. ter po skrivnostnem hodniku, ki je vodil vedno bolj navzdol. Končal je v prostorni, obokani kleti, ki je bila opremljena z več petrolejkami, z dolgo mizo s stoli ter s par omarami. Že prvi znaki so kazali, da je imel tukaj nekdo pred kratkem svojo dclavnico. Tolikanj iskanega provizorja tudi tukaj niso iztaknili. Ko je odprl žandar poslednjo, staro hrastovo omaro, je odskočil, zavpil in celo puška mu je padla iz roke na tla! Vsled nenadnega prestrašenja so vsi probledeli. Minulo je nekaj trenutkov, predno so se upali najbolj pogumni nazaj ik omari. In kaj so videli? Nemo je zrl vanje dolg ikoste- njak... Stal je po ikoncu in mu ni manjkala niti ena kost... Na podstavku je bll prilepljen listič in na njem bnležka dveh besed: r>>Hans Horst!« Enega, za katerim so se pehale obla- sti tako dolgo, so našli v stanju, v kakoršnein bi ga ne bil domncval še tako bistroumen detektiv. Pretaknili so leseni pod v tej icleti. Naleteli so na prikrit izbod, iki je vodil na prosto med skalovjcm pod gradom. Četa orožnikov in detektivov je oblegala urc Naš Tabor. Skrivnostni provizor jim je popihal nemoteno pod njimi v svobodo, zapustivši v hrastovi omari svarilo, da umo maščevanjc nad onim, ki se drzne, vtakniti nos v njegove tajnosti! Za begunccm so se spustili detektivi. Nikdo ga ni več videl, še manj zagrabil in odgnal na odgovor. Šc le po večkratni prciskavi celotnega gradu je potipal edcn od orožnikov slučajno pred glavnimi stopnicami nagačcno medvedko. Dlaka na zveri se je udala in mu zvabila roko v notrajost trebuha, iz ikaterega je privlekel celo pcst novih petakov, desetakov in stotakov. Slednja najdba je bila edini dokaz, da je moral biti pobegli provizor ponarejevalec in glavni razpečevalec vseh po Hrvatski in Madžarsfci raztrošenih denarnih potvorb. O kakih fotografskih aparatih, ikemikalijah, tisfcarskem stroju itd. niso doznala ničesar še tako temeljita prebrskavanja ter prekopavanja! Naštaborski provizor živi še danes 8 pomočjo hvalcžnega ustnega izročila v bogznaj 'koliko in z Ijudsko domišljijo ovenčanih pravljicah zagorskega naroda. V očeh seljaka je še zmiraj največji dobrotnik, lci je pomagal tudi dejansko zatirancmu siromaku. Spomin na skrivnostno dobričino ne bo zamrl nikoli. Pravega in resničnega provizorja žandaj ni zagrabil ali ustre111. Morda še kje živi v izredni starosti in deli revam dobrote.