H
C/P'¿/f , O r
^Jl (A	,
Stev. 1.
V Ljubljani, 3. januarja 1908.
XLVIII. leto.
IKITEU5K
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je poSiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „, dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat	10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to
stvari, je pošiljati samo
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
V oseminštirideseto leto.
+ Z današnjo številko stopa „Učiteljski Tovariš v oseminštirideseto leto svojega obstanka. Naš list je starosta med vsemi slovenskimi listi. Kot starosta se je doslej držal hrabro, pogumno in zgledno. Smelo trdimo, da zasluži svoje častno ime, ker je neustrašeno vojeval boj za resnico in pravico, za prosveto in narodno blaginjo za čast in poštenje šole ,in učiteljstva ter za gmotno stanje delavcev na polju prosvete. Zavedamo se, kaj smo, kaj zastopamo in kakšne dolžnosti nas čakajo. V naše roke nam je izročil naš narod svoj najdražji zaklad — svojo lastno kri, svojo deco. Od nas je odvisno: biti ali ne biti, odvisna sta obstanek in srečna bodočnost našega naroda. Kakor varuje in brani koklja svoja piščeta, tako varujemo in branimo mi naš narod, ga vodimo po poti prosvete v srečno bodočnost ter'ga čuvamo vseh sovražnih napadov. Navidezno je naše delovanje malenkostno, a v resnici je pa velikanskega pomena. Narod brez izobrazbe je podoben raztrganemu beraču brez kruha.
Obžalujemo, da imamo silne, potuhnjene, zvijačne in hinavske nasprotnike, ki nas silno sovražijo, ovirajo in nam nasprotujejo pri našem plemenitem delu. A kakor se ga nismo strašili in bali dosedaj, tako se ga ne bomo vbodoče. Bojnega materiala imamo v zalogi toliko nakupičenega, da ga kot vzgojevalci v resnici ne želimo vsega uporabiti v boju zoper zagrizenega sovražnika. Žalimo si miru in sprave. On pa kliče na verski podlagi na boj, hoče sovraštvo in našo smrt. Mi se borimo za pravico in resnico, on pa za krivico, laž; mi za nravno odgojo, on pa za hinavsko, svetohlin-sko in nenravno odgojo; mi za narodno zavednost, on za mednarodnost; mi za etiško in moralno življenje, on pa za zelotstvo; mi rabimo pri odgoji morališka sredstva, on pa dela z zlorabo vere za svoj žep; mi zahtevamo za
svoje pošteno delo pošteno plačilo, on nam pa moli figo pod nos. Mi pravimo na vse to, da so resnica, pravica, moštvo in poštenost še vselej premagali laž, krivico, brezznačajnost in lopovstvo. Gotovo se mora tako zgoditi tudi pri nas.
Da nam bo pa mogoče tudi vbodoče vršiti svojo časnikarsko dolžnost, prosimo vse dosedanje sotrudnike, da nam ostanejo tudi vbodoče zvesti podporniki. Eden sam bi ob takem ogromnem delu onemogel, le v edinosti, v skupnem delu in boju je moč in zmaga.
Mi se trudimo in bijemo neustrašeno boj na življenje in smrt za ves učiteljski stan na našem slovanskem jugu; prav in pravično bi bilo, da bi nas podpirali gmotno ne samo vsi učitelji in vse učiteljice, kar se razume samo obsebi, marveč bi nas moralo podpirati tudi drugo razumništvo — zlasti naša narodna in zavedna inteligenca, naše delavstvo, naš napredni kmet. Kdor podpira šolstvo in uči-teljstvo, dela za boljšo bodočnost svojega potomstva.
Vsak učitelj naj bo agilen delavec v tem oziru. Vsak naj poizkuša pridobiti vsaj enega naročnika. S tem bo širša javnost mnogo pridobila o pomenu šolstva in odgoje ter spoznala iz našega lista najlažje nasprotnike šolstva, omike in napredka.
Vso širšo javnost, vse prijatelje omike, šolstva, napredka, narodne zavednosti in prave odgoje, vse učiteljstvo, zlasti pa tudi tovarišice učiteljice prosimo, da nas podpirajo z naročbo našega lista. Ta naj bo ognjišče naših del, želja, truda, vztrajnosti, javnega mnenja, boja in zmage!
Eesnica je, da živimo v silno hudih časih. Draginja je sedaj taka, da nima denar nobenega teka. Niti za živež in obleko mnogim, zlasti mlajšim tovarišem in tovarišicam ne zadostuje mesečna plača. To vemo mi prav dobro, a dušna hrana mora stati na prvem
mestu, zato si mora odtrgati za naš stanovski list vsakdo od svojih ust nekaj kronic, da dobi vpogled v svetovno naziranje ter spozna boj za šolstvo, narodnost, pravico in resnico.
Priti mora ura — upamo, da ni daleč — ko zašije tudi nam boljša bodočnost. Naš boj za kruh je v najboljšem tiru, a ta boj moramo podpirati vsi, vsi do zadnjega.
Da pokažemo, kako nam je pri srcu napredek in razvoj našega lista in da s tem do-kumentujemo, kako smo vsi vneti in delavni za vseobči napredek in razvoj šolstva ter za splošno blaginjo učiteljstva, smo svojemu listu povečali obliko, da se spozna naše napredovanje tudi na zunaj. Takega stanovskega glasila nima sedaj nobeno učiteljstvo. Mi smo prvi in to trdimo s ponosom!
Naše dosedanje delovanje je obenem tudi naš program za bodočnost. Zato ni treba o tem razpravljanja.
Želeč vsem mnogo uspehov pri truda-polnem delu, kličemo sedaj ob vstopu v oseminštirideseto leto : Srečno bilo 1
Učiteljski krožki.
V dobi konkordata in še pozneje je bilo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani", ki je segalo tudi preko mej kranjske dežele, edina učiteljska organizacija na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. Ustanovitelji te učiteljske organizacije so bili naši prvoborilci Praprotnik, Tomšič in Močnik.
Glavna naloga in glavno delo tedanjega „Slovenskega učiteljskega društva" sta bili boj za pravice slovenskega jezika v ljudski šoli, zakaj v tistih časih so se ponemčevale naše šole na vseh koncih in krajih.
Duh časa je napredoval, in z novim državnim šolskim zakonom je nastal velik preobrat na šolskem polju. Učiteljstvu se je naložilo več dolžnosti in več dela, ki je zahtevalo
zaraditega tudi večjih pravic in večjih plač. Da čim prej pride do svojih pravic in plač, se je začelo učiteljstvo tesneje združevati, in nastala so naša okrajna učiteljska društva, ki so že mnogo koristnega dosegla v prid učiteljstvu in šolstvu. Iz teh je nastala naša vrla „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Iz nje je vzklilo med slovenskim uči-teljstvom novo življenje, ki mogočno vpliva na razvoj in napredek šolstva in na prosveto narodovo.
Staro „Slovensko učiteljsko društvo" se je preustrojilo v toliko, da je postalo deželno učiteljsko društvo, ki mu je glavni namen, delovati za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Deželna učiteljska društva so se ustanovila tudi na Spodnjem Štajerskem in Primorskem.
Naša organizacija gre pa vedno navzgor. „Slovanska avstrijska učiteljska zveza" je že gotova in bo zborovala prvič ob letošnjih velikih počitnicah v Pragi. Tja pohiti takrat tudi več slovenskih učiteljev in učiteljic.
Na zadnjem shodu zastopnikov avstrijskih učiteljskih društev, ki je bil ob Vseh svetih na Dunaju, se je pa položil temelj „Avstrijski učiteljski zvezi". S to zvezo bi bila naša organizacija navzgor dovršena, ne pa navzdol.
Najnižja naša organizacija so okrajna učit. štva. V teh se pa učiteljstvo bodisi zaradi slabih gmotnih razmer ali pa zaradi slabih prometnih sredstev in zaradi oddaljenosti ne more tolikokrat shajati, kakor bi bilo v današnjih razmerah potrebno. Zato so nam kot nalašč dobrodošli učiteljski krožki, ki jim je ustvaritelj tovariš Janko Ž i r o v -n i k iz Št. Vida nad Ljubljano. Pri učiteljskih krožkih ni treba kakih posebnih predavanj, ampak zbrano učiteljstvo naj se r a z g o -v a r j a pri teh krožkih o aktualnih učiteljskih in šolskih vprašanjih, o učiteljski organizaciji,
LISTEK.
Pevska zveza moravskih učiteljev v Ljubljani.
Dne 39. decembra 1907. 1. se je pripeljalo iz Zagreba, kjer so koncertovali prejšnji večer, 50 moravskih učiteljev, združenih v „Pevsko zvezo", pod vodstvom svojega pevo-vodje g. prof. Perd. V a c h a in svojega predsednika učitplja g D o r i t e 1 a. Ob polu eni popoldne so jih pričakovali na kolodvoru sloveuski pevci, ki so tisti dan zborovali v Ljubljani, ter učitelji in učiteljice. Število teh poslednjih je bilo prav častno. Vimenu „Glasbene Matice" je pozdravil češke pevce predsednik g. prof. A. Š t r i t o f, v imenu „Zveze slov. pevskih društev" g. dr. VI. R a v n i h a r in v imenu učiteljstva tov. E. G a n g 1. Ta je dejal: „Dana mi je naloga, da vas ob prihodu na slovenska tla v imenu organizovanega slovenskega učiteljstva najsrčnejše pozdravljam 1 — Slovensko učiteljstvo se ozira s hrepenenjem in z občudovanjem tja gor, kjer je zibelka vaše slavne pesmi, odkoder se razhajajo na vse strani
apostoli petja, kakor govori vaš spev, ki nam ga zapojete danes pri koncertu. Vaša zemlja nam ni dala samo velikih mojstrov na glasbenem polju, ni nam dala samo odličnih mož umetnikov in učenjakov, češka zemlja je rodila tudi Komenskega, ki je s svojim globokim umom najizrazitejše vplival na šolstvo vseh dežel in vseh narodov. In ta zemlja je rodila tudi va3. Tudi vi ste apostoli petja, ki hodite svojo zmagoslavno pot proti severu in jugu, med brate po krvi in misli, a tudi med svet, ki je vam in nam sovražen. Toda vaša umetnost, ki jo prešinja žar vroče domovinske ljubezni, ki se je rodila in dosegla svoj vrhunec v brez-primerni vztrajnosti — ta umetnost izpreminja predsodke v občudovanje, ona je, ki vas vodi od zmage do zmage. Ne morem dovolj glasno izraziti veselja, ki je prešinilo vse slovensko učiteljstvo, ko smo zvpdeli, da ste sklenili, osvojiti si s svojo umetnostjo tudi srce naše slovenske zemlje, belo Ljubljano! — Kakor ste učitelji svojemu ljudstvu, tako ste učitelji tudi nam. Po naukih Komenskega nam hočete danes nazorno pokazati, kaj zmore volja in srce. Hvala vam' za to 1 — Ob tem sprejemu bodite torej tudi od slovenskega učiteljstva najiskre-
nejše pozdravljeni, a s sehoj ponesite zagotovilo našega občudovanja. Živeli! Na zdar!"
Za sprejem in pozdrav se je zahvalil predsednik Dovitel, poudarjajoč, da so ob tako sijajnem in presrčnem sprejemu češki učitelji naravnost očarani.
Koncert se je vršil popoldne ob 5. uri v veliki dvorani hotela „Union". Obisk je bil lep, a bilo je vendarle dosti »-praznih stolov zlasti v prvih vrstah. Med odličnjaki smo videli župana Hribarja ter oba deželna šolska nadzornika, gg. Hubada in Levca, Ljudje se ogibljejo „Uniona". Učiteljstva je bilo jako mnogo. Prišli so tovariši in tovarišice od vseh strani, tudi s Štajerskega in Goriškega. Vsa čast jim. Za gmotne žrtve so dobili obilo povračilo, zakaj tako v resnici umetniško dovršenega petja še niso slišali v Ljubljani.
O koncertu samem pisati obširno se nam zdi nemogoče in nepotrebno. To je bil sijajen uspeh, pravi triumf vsezmagujoče, najpopolnejše pevske umetnosti. Mojster Vach vlada svojo četo s čudovito močjo. Pevci sami, ki pojo brez not najtežje in najkompliciranejše skladbe, so izvežbani do najvišje popolnosti, da je vsak korak k višku nemogoč, ker stoje
na vrhuncu. Vsaka pesem je izzvala gromovito odobravanje, ki je raslo kot vihar. Po pesmi „Večer na Savi" je stopil na oder predsednik „Zavezeavstr. učitelj, društev", tov. L. J e 1 e n c ia je izročil dirigentu g. Vachu diplomo, dar „Zaveze". Diploma ima to-le besedilo: „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev izreka Pevski zvezi moravskih učiteljev ob priliki njenega koncerta dne 29. decembra 1907 v Ljubljani svoje priznanje in svoje čestitke." — Diploma je krasno, umetniško delo „Učiteljske tiskarne" in knjigovezca g. Bonača.
Izvajanja tega zbora so učinkovala z velikansko silo. Kar si moremo misliti strasti in čuvstev, vse so izražali ti glasovi v prekrasni harmoniji od najrahlejšega pianisima do buče-čega, presilnega fortisima. Vse je bilo, kakor bi kipelo iz ene same duše, ki nosi vso radost in vso bolest v svoji globočini. Popolnost umetnosti. Koliko je stalo truda, preden je bila usposobljena ta četa za take zmagovite nastope, preden je bil sestavljen ta obsežni, velikanski repertoar! To se. ne da povedati.
Občinstvo je bilo naravnost očarano. Pričakovalo je mnogo, učakalo še več — toliko kolikor je v obče nemogoče. Koncert je bil res
o učiteljskem izvenšolskem delovanju, o delu med ljudstvom z raznimi predavanji, s prirejanjem roditeljskih večerov, veselic, božičnic, koncertov, o ustanovljanju ljudskih knjižnic, dijaških kuhinj in — na kar pokladamo jako veliko važnost — o volitvah, o pripravah za razne volitve, o taktiki in o agitaciji. JJči-teljski krožki" naj kontrolujejo, kateri učitelji in učiteljice dotičnega okrožja še niso naročniki „Učit. Tovariša" ter jih v to vzpodbujajo; skrbe naj, da je vsaka šola naročena na „Popotnik", „Zvonček" in „Dom. ognjišče" in da se „Dom. ognjišče" širi med ljudstvo. Torej je snovi več ko dovolj za učiteljske krožke. Pametne nasvete in razgovore naj naznani starašina učiteljskega krožka predsedstvu okrajnega učiteljskega društva, da jih reši namenu primerno.
Kje pa naj bodo sedeži učiteljskih krožkov? To je odvisno od prometnih zvez, krajevnih razmer in tudi od agilnosti učiteljstva. Bržkone bodo pa najumestnejši kraji, kjer so večrazredne šole, če ne leže preveč ob periferiji dotičnega okrožja, ki se je zanj ustanovil učiteljski krožek. Gledati je torej na to, da so do sedeža učiteljskega krožka vsi učitelji v dotičnem okrožju kolikormogoče enako in ne preveč oddaljeni. Saj ni neobhodno potrebno, da bi moral biti krožek mnogoštevilen; nič ne de, če so v njem združeni trije, štirje ali pet učiteljev.
Vsak krožek pa se naj snide mesečno vsaj enkrat in k vsakemu krožku imajo prost vstop tudi člani sosednjih učiteljskih krožkov, čeprav so morebiti iz drugega okraja.
V	Ljubljanski okolici so ustanovili že tri učiteljske krožke, in sicer v Št. Vidu, pri D. M. v Polju in na Igu. To je pa seveda še premalo. Primerni kraji za učiteljske krožke so še: Grosuplje, Borovnica, Vrhnika, Brezovica itd. čim več, tem bolje.
V	postojinskem okraju se je ustanovil zadnji čas učiteljski krožek v Hrenovicah. Drugi primerni kraji za učiteljske krožke bi pa bili še: Vipava, Št. Vid, Senožeče, Št. Peter, Knežak, Trnovo, Košana itd. Svetujemo tudi, da učiteljski krožki ne zborujejo vedno na sedežu krožka, ampak da potujejo v svojem okrožju, če so krajevne razmere in prometne zveze ugodne za to. Tako se dobe primerni kraji za krožke tudi na Primorskem in Štajerskem.
Za ustanovitev učiteljskega krožka pa ni treba posebnega dovoljenja; dovolj je, če se o tem pomenijo dva ali trije učitelji in eden izmed teh naj povabi sosedno učiteljstvo k učiteljskemu krožku, oziroma k sestanku. Okrajna učiteljska društva naj pa učiteljske krožke podpirajo in pospešujejo njih ustanovitev. Le ven iz šole na de1 o z a 1 jud s t v o in ugled našega stanu!
V znamenju prošenj.
V znamenju prošenj živi tudi — kdo? — „Slomškova zveza". Ta ponosna „Slomškova zveza", ki po svojih zvezah vse, kar hoče hipoma pričara iz tal! Kaj in kako! To je razvidno iz odloka, ki ga je razposlal c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani vsem okrajnim šolskim svetom. Ta odlok priobčujemo
pravi umetniški užitek, in ne moremo reči nič drugega, nego da češkim tovarišem, ki nosijo čast svoje pesmi in domovine križemsvet, naj-iskrenejše čestitamo, izrekajoč obenem željo, naj zopet kmalu pridejo med nas! Slava in hvala jim!
Polet v Ljubljano je njihova tretja umetniška pot. Najprej so šli v Nemčijo ter so koncertovali v Lipskem, Draždanah, Berolinu in Norimberku. Ocene nemških listov so polne najodličnejše hvale. Drugič so bili poklicani v najbolj muzikalno mesto, v Lipsko. Tretjič so šli na slovanski jug med Hrvate in Slovence. O Veliki noči potujejo v Pariz, Mar-ziljo in Nico. Na potu ostanejo tri tedne. Naučenih imajo 50 zborov ter skupno vadijo vsakih 14 dni.
Kamorkoli pojdejo, povsod pojdejo z njimi naše simpatije in naše občudovanje.
Po koncertu je bil sestanek v „Unionu". Marsikdo bi se ga rad udeležil, toda — kakor že rečeno — ljudje se ogibljejo te hiše. Zakaj, vedo tudi moravski učitelji.	—t—1.
v originalu, ker nam je to najlažje. Zakaj uradna nemščina dela tudi nemškim filologom primerne preglavice.
K. k. Landesschulrat für Krain.
Z. 6494.
Laibach, am 15. Dezember 1907.
Unter Berufung auf § 24 des Gesetzes v. 9. III. 1879, Nro. 13. L. E. Bl., hat der Verein „Slomškova zveza" in Laibach das Ersuchen gestellt, die unterstehenden Bezirksschulbehörden anzuweisen (Ohol), dass sie die Konkursausschreibungen wegen Besetzung erledigter Lehrstellen in erster (11) Linie in der Monatsschrift „Slovenski učitelj" verlautbaren und hat zur Begründung dieses Ansuchens geltend gemacht, dass der „Slovenski učitelj" dermalen das einzige slovenische Fachblatt in Krain für die Lehrerschaft sei. — Nach § 24 leg. cit. hat der Bezirksschulrat die in Bede stehenden Konkurse im amtlichen Landesblatte und in einem oder mehreren anderen, nach dem Ermessen des Bezirksschulrates zu bestimmenden, namentlich fachmännischen Organen der öffentlichen Presse auszuschreiben. Da demnach die Bestimmung der Organe der öffentlichen Presse, in welcher die Konkursausschreibung zu verlautbaren sind, in den dortigen Wirkungskreis f„llt, bleibt es dem k. k. Bezirksschulrate überlassen, in Betreff des vorliegenden Einschreitens der „Slomškova zveza" unter Berücksichtigung der in Betracht kommenden tatsächlichen Momente und des Umstandes, das der „Slovenski učitelj" ein fachmännisches Organ im Sinne der zitierten Gesetzesstelle ist, das Weitere zu veranlassen. Dementsprechend wird unter einem das Gesuch der „Slomškova zveza" verbeschieden.
Der k. k. Landespräsident
Schwarz m. p.
Temu odloku nimamo pristaviti ničesar, človek obrača — Bog obrne. Bo že kako! Vendar naj vzkliknemo: Naj živi medsebojna ljubezen!
Toda „Slovenski učitelj", glasilo „Slomškove zveze" in katehetskega društva, ima na čelu zapisane ponosne besede: Veri — vzgoji — p o u k u. In te tri čednosti se nikakor ne strinjajo — z lažjo. Laž je greh za vsakogar, posebno pa še za katoliški list. In laž je, „dass der „Slovenski učitelj" dermalen das einzige slovenische Fachblatt in Krain für die Lehrerschaft sei." — Tudi gospodje Slomškarji morajo vedeti, da izhaja „Popotnik" v Ljubljani in daje „Popotnik" pedagoški in znanstven list, ki šteje sedaj že 28 let. In 28 je menda več kot 8. Torej: če hočeta „Slomškova zveza" in „Slovenski učitelj" doseči kaj dobrot zase, naj jih dosežeta poštenim, moškim potom, nikakor in nikdar pa ne z lažjo! To je naš prijateljski nasvet, ki naj rodi obilo duševne blaginje, ako ga uvažujejo naši katoliški prijatelji. Če ne, naj si pripišejo posledice sami. Mi smo storili svojo krščansko dolžnost.
Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta.
Dne 29. decembra 1907 se je vršil v „Narodnem domu" v Ljubljani 13. občni zbor „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta". Udeležencev smo našteli sedemdeset. Posebno nas veseli, da se je zborovanja udeležilo mnogo koleginj. Tiste, ki so prišle, so pokazale, da imajo srce in smisel za naša prizadevanja. To društvo se zanaša nanje s trdnim uverjenjem, da mu bodo zveste podpornice.
O zborovanju prijavljamo nastopno poročilo.
Predsednikov nagovor.
Tovžiriš Jakob F u r 1 a n :
Slavni zbor! V imenu društvenega odbora prav srčno pozdravljam vse cenjene gospodične tovarišice in gospode tovariše, ki ste se prijazno odzvali našemu vabilu in prišli k današnjemu našemu zborovanju.
Posebno iskreno pa pozdravljam tovariše izven Kranjske, ki so s svojo navzočnostjo dokazali, kako pri srcu jim je naše društvo. Bog jih živi in srčna jim hvala za njih požrtvovalnost! (Živio !)
Trinajstič smo se sešli, da zvemo o društvenem stanju in da nam morebiti kdo na-svetuje novih virov za naše prekoristno društvo, da bi se prej uresničile naše najiskrenejše
želje — stavljene si naloge — zgraditi „Uči teljski konvikt".
Lansko leto sem vam imenoval tri najimenitnejše faktorje, od katerih upamo največje podpore, ki so nam jo tudi že obljubili. To podporo moramo dobiti, zakaj mi sami pri svojih sramotnih plačah še mnogo let ne bomo zmogli potrebnega kapitala.
Moja lanska želja se nam ni izpolnila. Deželni zbor še vedno ni deloval in kranjska hranilnica nas je letos popolnoma pozabila, le slavni občinski svet ljubljanski nas ni zapustil.
Pomagati moramo društvu tedaj tudi v teh za nas tako kritičnih časih le sami akoravno nas draginja stiska na vseh krajih.
V prihodnjem jubilejskem letu bodo mislili vsi sloji v zmislu želje našega presvetlega vladarja le na dobrodelne ustanove. Nam naj bo naš „Konvikt" prvi, ki ga hočemo podpirati. Posebno apelujem na mlajše naše tovariše naj prirede kak pevski večer in sploh naj ne pozabijo pri nobeni priliki našega društva; zakaj ti bodo, ako bodo marljivo delovali za društvo, imeli tudi še lahko korist od njega.
O društvenem delovanju vam bosta poročala tovariša tajnik in blagajnik, omeniti hočem le nekaj.
Josip Travnova zapuščina je urejena in denar je naložen v Mestni hranilnici, katerega obresti sme porabiti naše društvo.
Lep dobiček bodo prinesle nam od nad-učitelja Janko Žirovnika darovane „Narodne pesmi", za katere se na tem mestu najtopleje zahvaljujem vrlemu tovarišu in iskrenemu prijatelju in podporniku našega društva. Bog ga živi! (Živio 1)
S tem otvarjam današnji občni zbor.
Prosim tovariša tajnika, da nam poroča o delovanju našega društva.
Tajnikovo poročilo.
Tovariš Juraj B e ž e k : Slavni zbor!
Na lanskem, dvanajstem rednem občnem zboru izvoljeni stari odbor si je razdelil svoje delo zopet kot prejšnja leta: Jakob Furlan, predsednik, Luka Jelene I. podpredsednik, Ignacij Križman II. podpredsednik. Juraj Bežek tajnik, Jakob Dimnik blagajnik, in odborniki : Fr. Gärtner, Engelbert Gangl, Fr. Sche-schark in Ignacij Šijanec. Društvene račune pa so pregledali: Anton in Karel Javoršek in Alojzij Kecelj.
Odbor je imel med letom štiri seje. Predvsem se je razgovarjal in posvetoval o resolu-lucijah, stavljenih in sprejetih na zadnjem občnem zboru. Sklenili smo: 1. Glede proračuna in razpisa potrebnih načrtov odbor popolnoma soglaša z mnenjem, izraženim na občnem zboru naj se s tem še nekoliko počaka, da se zgradbeni kapital izdatno še poveča, ker sicer bi se trudili, zbirali in gradili le za druge. 2. Glede zgradbe same in notranje uredbe pa se bo odbor po svojih odposlancih poučil pri raznih enakih zavodih in na podlagi teh informacij potem svoječasno pre-skr'oel načrte in proračun. 3. Glede stavbišča pa nam je že obljubil občinski svet ljubljanski v dopisu z dne 11. junija 1897, št. 20.286, da bo drage volje podpiralnaše podjetje bodisi s prepustitvijo stavbnega prostora, bodisi z denarnim prispevkom. Istega leta nam je obljubil podporo tudi deželni zbor kranjski z dne 4. aprila 1897, št. 113, da je pripravljen v našo svrho dovoliti primeren prispevek, kadar bo zgradba konvikta zagotovljena. 4. Glede Janko Zirvonikovih „Narodnih pesmi za šolsko mladino" je odbor sklenil, dati jih tiskati v 20.000 izvodih po 20 h. Bazpošiljatev je prevzela „Učiteljska tiskarna" proti 15% popusta. Knjižico smo predložili na višje mesto v odobrenje za uporabo pri šolskem pouku. Stroški v tiskarni so že pokriti, ker se je knjU žice že razprodalo do 8000 izvodov in ves daljnji izkupiček bo le čisti dobiček našemu društvu, ki bo prav izdatno zvišal vsakoletne naše dohodke, zakar bodi gospodu darovalcu na tem mestu izrečena naša najsrčnejša zahvala. (Živio!)
Dalje je odbor odkupil od tovariša Ivana Štruklja njegovo knjižico „Sola in dom" za 25 K in sklenil dati jo v tisk, ko bo razprodana in poplačana lani izdana knjižica „Naš cesar". Bazpečavanje te knjižice je imel trgovec J. Bahovec, ki pa še od mnogih šolskih vodstev ni dobil poravnanih računov. Točnost
je lepa lastnost, posebno pa še pri denarnih stvareh, in zato prav nujno prosimo vsa zamudna šolska vodstva, da dotične vsote čimprej vpošljejo in se potem računi s trgovcem in tiskarno končno urede.
Letos je bila meseca junija končana in rešena zapuščina po pokojnem našem tovarišu Jožefu Travnu. Zaradi plačanega davka in mnogih drugih stroškov so se dotična volila precej znižala, vendar pa je ostal društvu še vedno lep skupni dohodek okroglih 10.380 K, od katerih pa smemo porabiti samo obresti. Ker se je sedaj naša „Cesarja Franca Jožefa ustanova" zvišala za 3586 K 63 h, nam bo mogoče za prihodnje leto razpisati še dve mesti te ustanove, ki se je letos dne 2. grudna že osmič podarila učenki Mariji Ani Osana.
Poleg tega pa smo imeli tudi letos najboljše svoje dohodke iz našega „gospodarskega programa", ki pa se, žal, še vedno premalo upošteva od učiteljstva. Bazen Ljubljane ga menda še niso nikjer drugod uvedli; le naši goriški tovariši in tovarišice, ki se sploh prav živo zanimajo in delajo za naše društvo, so menda pri nekem zadnjem zborovauju sklenili, upoštevati to našo vsakoletno prošnjo, čast jim 1 In tako bi se lahko zgodilo tudi drugod, le malo resne volje je treba. Pričakujemo od naših društev, da se bodo vendar zganila.
Prav lep letni dohodek bi lahko dobivali iz društvenine, ako bi bil vsak učitelj in vsaka učiteljica član našega društva. Ako računamo, da nas je slovenskega učiteljstva okroglo 20C0, potem bi že tukaj dobivali letnih 4000 K. In to je že nekaj, pa bi tudi šlo, samo malo več stanovskega duha in zavednosti bi bilo treba. Naš blagajnik kaj marljivo pošilja poštno-hra-nilne položnice na vse strani, a odzove se mu jih komaj sedmina. Nekateri šolski voditelji jih še svojemu učiteljstvu niti ne pokažejo in tako zaradi malomarnosti enega zaostanejo še drugi s svojim letnim prispevkom. Prosimo torej prav vljudno vsa šolska vodstva, da ob prejemu poštne položnice pri svojem učiteljstvu pobero dotične zneske in jih pošljejo našemu blagajniku. Na tak način se bomo izdatno približali svojernn cilju, saj kamen do kamena palača!
Vložili smo bili tudi letos prošnjo za podporo na Kranjsko hranilnico, a zopet brez uspeha, češ, da ne morejo razširiti števila stalnih podpor!
Poslali smo tudi z drugimi društvi vred peticijo za slovenske srednje šole in vseučilišče v Ljubljani na poslansko zbornico.
Končno se mi je še spomniti zavoda, ki se je rodil iz našega društva — naše hranilnice in posojilnice, ki se tako lepo razvija in napreduje ter daje našemu društvu lep letni prispevek. Naša dolžnost pa je, da jo po svojih močeh podpiramo in priporočamo svojim prijateljem. Posebno naša društva bi morala biti vsa član tega zavoda in shranjevati pri njem svoj denar. Le vedno svoji k svojim!
Vsem svojim prijateljem in našim časnikom, ki so nas v tem letu kakorsikoli podpirali, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plati!
Naše društvo šteje danes: 48 pokroviteljev, 389 rednih in 250 podpornih članov.
S tem končujem svoje letošnje poročilo, ki ga vzemi slavni zbor blagohotno na znanje! (Odobravanje.)
Blagajnikovo porodilo.
Tovariš Jakob Dimnik:
Slavni občni zbor!
Lansko leto smo zaključili s 43.513 K 15 h. Letošnje obresti, letnina društvenikov in pa darovi učiteljskih dobrotnikov znašajo skupaj 5.326 K 46 h. Zapuščina pokojnega tovariša Jožefa Travna znaša 10.379 K 92 h, in sicer: en legat, ki znaša po zakonitih od-tegljejih 1793 K 32 h; četrtina premoženja po izplačanih legatih in stroških 5000 K in zapuščina za O. F. J. I. jubilejsko ustanovo 3586 K 63 h. Po odbitih običajnih vsakoletnih izdatkih se je pomnožilo imetje našega društva v tekočem letu za 14.987 K 43 h ali na okroglo računano za 15.000 K. Ako prištejemo k tej vsoti lansko imetje, znaša čista gotovina z današnjim dnem, oziroma z 31. decembrom t. 1. 58.500 K 58 h.
Število udov se ni zmanjšalo, a tudi ne izdatno pomnožilo. Lansko leto smo imeli 354 letnih udov, letos pa 389, torej za 35 več. Število dobrotnikov je letos manjše kakor pa prejšnja leta. Glavni vzrok tiči v tem, ker so
tisti posamezni naši prijatelji in pa občine in posojilnice, ki so mislili postati pokrovitelji našega društva, postali že prejšnja leta; nekaterim pa tiči v želodcu naša organizacija, naša hranilnica in naša tiskarna in mislijo, da porabimo nabrani denar v te namene, kar pa seveda ne odgovarja resnici. Posojilnice so nam darovale letos 520 K, občine z Ljubljano vred, ki plačuje 500 K na leto, 600 K in štiri učiteljska društva (sežansko, ljubljanska okolica, kamniško in tržaška okolica) 200 K. Tvrdka Grubbauer in trgovec Bahovec sta darovala 400 K. Pokroviteljev je priraslo letos 5, in sicer: Hranilnica in posojilnica učit. konvikta, Glavna posojilnica v Ljubljani, Okrajna posojilnica v Kobaridu, Tolminska hranilnica in posojilnica in Notranjska posojilnica v Postojni. Izmed županstev je plačalo županstvo v Metliki 3. rok in županstvo v Idriji pa 2. rok po 50 K na račun pokrovitelji ne. Izmed o k r. učit. društev so plačala na račun pokroviteljine po 50 K Sežansko učit. društvo 3. rok, Ljubljanska okolica 3. rok, Kamniško učit. društvo 2. rok in Učit. društvo za Trst in okolico pa 1. rok.
C. F. J. I. jubilejska ustanova se je izplačala Mariji Osana. Prvotna glavnica te ustanove se je pomnožila za 72 K 62 h ter znaša letos 3152 K 81 h; pokojni Josip Traven je zapustil za to ustanovo 3586 K 63 h in obresti tega legata pa znašajo približno 96 K; ako seštejemo te vsote, znaša ustanova 6835 K. Ta glavnica bo do-našala nad 300 K obresti in zato nam bo mogoče na podstavi ustanovnega pisma, glasom katerega se mora 1/3 obresti pripisati vsako leto h kapitalu, razpisati 1908. leta, ko praznujemo cesarjevo vladarsko 60 letnico, razpisati dve novi ustanovi po 80 K.
Kolekta poštnih znamk se je preživela, kakor so se svoj čas preživele znamke za učiteljski konvikt. Prav dobro nadomestilo za „kolekto" bodo Janko Ž i -rovnikove narodne pesmi za šolsko mladino. Natisnilo se jih je 20.000 komadov. Tiskarski in kojigoveški stroški, ki so znašali 1244 K 22 h, so bili poravnani že koncem novembra, in sicer iz izkupička, le 80 K se je plačalo iz glavnice. Od 1. decembra dalje teče že dobiček, in sicer ga je že blizu 300 K, ki pa v letošnjem računu še ni vštet. Dobička bo pa tolika več, čim bolj se bodo razpečavale te krasne pesmi. Odvisno je to edinole od učiteljstva.
Koncertov na korist konviktu letos ni bilo nikjer; umestno bi bilo, da v j u b i -1 e j s k e m letu priredi vsako društvo v proslavo cesarjevega 60 letnega vladarskega jubileja koncert na korist učiteljskemu konviktu ter položi svoj j u b i-1 e j s k i dar na žrtvenik našega društva.
Knjižice „Pri našem cesarju" je še veliko iztisov neplačanih. Prizadeta šolska vodstva prosimo, da store svojo dolžnost, sicer bomo primorani podati račun na krajni šolski svet.
Ko pove blagajnik še, kje je naložen denar in pokaže dotične hranilnične knjižice, končuje svoje poročilo s pozivom, da se učiteljstvo v jubilejskem letu poprime s posebno vnemo nabiranja darov za to društvo.
Da je ves denar plodonosno naložen, je treba posebno poudariti, ker je pii^la na deželno vlado od naših prijateljevi — a n o-nimha ovadba, da je društvo Čenar založilo v Učit. tiskarno. To je seveda gola in hudobna laž.
Tov. © "r e g o r i n je predlagal, da se takoj pošljejo prošnje na občine za podporo.
Blagajnik obljubi, da se to takoj zgodi, kakor se je doslej vsako leto.
Tov. K a b a j je predlagal, naj se izreče vodstvu popolno zaupanje, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pregledovalec računov tov. K e c e 1 j je povedal, da so bili računi vestno pregledani ter so v najlepšem redu.
Volitve.
Na predlog tov. Šege je bil izvoljen stari odbor z vzklikom, in sicer: P u r 1 a n Jakob, predsednik; Jelene Luka, podpredsednik ; R e ž e k Juraj, tajnik; Dimnik Jakob, blagajnik; Gärtner F., Gangl Engelbert, S c h e s c h a r k Fr. in Š i j a -n e c Ignacij odborniki. Za revizorje so bili izvoljeni Bernot, Sadar in Kecelj.
Predlogi.
Tov. K r i ž m a n je predlagal, naj se sklene v proslavo cesarjeve 60 letnice zgraditi konvikt. V ta namen se naj občinski svet naprosi, da nakaže obljubljeno stavbišče, a stavbni kapital se naj dopolni z amortizacijskim posojilom. Dalje ko bomo odlašali, dražja bo stavba. Govornik upa, da se bodo mlajši kolegi z največjo vnemo lotili nabiranja prispevkov. Bolelo bi ga srce, ako bi se 25 letnica „Zaveze" ne mogla slaviti pod lastno streho. — Bazvila se je daljša debata. Tov. Dimnik je opozarjal na žalostne izkušnje pri zgradbi „Narodnpga doma", „Katoliškega doma" itd., kjer so gradili, preden so imeli skupaj potrebni stavbni kapital. Tov. Gangl je rekel, da naj v jubilejskem letu začne služiti učiteljstvo samemu sebi. Storilo je za vse mogoče namene, delalo za druge, naj stori končno tudi kaj zase. Ako vsak izmed 2000 učiteljic in učiteljev prispeva na mesec po 2 K, pomnožilo bi se imetje v treh letih na okroglih 215.000 K, potem bi se mogel učiteljski dom graditi, na zgradbo pa bi se zapisalo „Učiteljstvo — sebi". — Tov. Likar je predlagal, naj se odbor izprožene misli resno poprime ter poskrbi za odseke po deželi s pokrovitelji, ki bodo imeli vso akcijo v rokah. Tov. Jelene je predlagal, naj se ta posel izroči že obstoječim odsekom za izvenšolsko delovanje pri okrajnih učiteljskih društvih. — Na predlog tov. Dimnik so se vsi predlogi odstopili odboru v proučevanje. Tovariš Š e g a je izrekel željo, naj odbor pride pred prihodnji občni zbor s konkretnimi predlogi. Tov. Zupan pa je predlagal, naj se vsi na-daljni tozadevni predlogi pošljejo odboru. S
tem je bil občni zbor končan.
*
Takoj potem se je vršil občni zbor „Deželnega slov. učit. društva." Poročilo o tem zborovanju priobčimo prihodnjič.
Važen poziv štajerskemu učiteljstvu.
nekaj let obračamo učitelji pozornost na ureditev pravnih razmer šole in našega stanu. Tozadevne težnje se kažejo v tem, da so nastale okrajne, deželne in državne ojgani-zacije, ki ščitijo in branijo pravo v šolskih vprašanjih in pravico učiteljstva.
Prizivi na višje inštance, ki se množijo vedno bolj, so dokaz, da se zavedajo šolske oblasti svojih, učitelji svojih pravic.
Po odlokih, ki se provzročijo potom postavnega zasledovanja šolskih in stanovskih zadev, se ne ustreza le interesom posameznika. Mnogokrat se uravnajo in popravijo na tak način splošni nazori o šolstvu in učiteljskih pravicah, ki so poprej nasprotovali duhu in zmislu šolskih postav.
Tudi učitelju, ki ne išče zavetja svojih pravic pri pravobrambni organizaciji, je nujno potrebno, da pozna glede na šolstvo izišle odredbe in odloke. To znanje mu je varen in siguren voditelj v vseh šolskih in stanovskih stvareh, daje mu pogumne delavnosti in čut mirnosti, kadar hodi pravo pot in pot prava v zavozlanih in kočljivih slučajih.
Zavedanje o pravici ¡d ¡,ravu je dovedlo Učiteljstvo dO iskanj zanesljivih in natančnih sevalcev. Najboljši svetovalec naš je zbirka šolskih postav, uredeb in odlokov, ki uredijo dejstvene potrebščine šolstva in stanu, ki njemu služi. Takšno zbirko izdaje n. pr. tudi nemško dež. učit. društvo na Češkem. Zbirka postav in odlokov na šolskem polju sicer ne služi le učiteljem in njihovim organizacijam, marveč je tudi šolskim oblastim največje veljave.
Potrebnost zbirke šol. postav i. dr. čutimo štajerski učitelji od dobe, odkar je nehala izhajali zbirka „Die neuen Gesetze und Verordnungen auf dem Gebiete der Volks-schule in Steiermark."
Pri uradnih konferencah — tudi v štajerski dež. konferenci iz leta 1905. — v učit. društvih in zivezah se je čestokrat izrekla želja po izdaji zbirke šolskih postav in določb.
Kot izvršitev dotičuih predlogov lahko smatramo izdajanje šolskih postav itd., ki ga prireja c. kr. dež. šolski nadzornik g. Peter Končnik v Gradcu. Ta zbirka prinaša mnogo do sedaj neobjavljenih odlokov in je zaradi-tega dobrodošla dopolnitev zgoraj omenjene, prekinjene zbirke.
Da bi se ustreglo splošni želji po načrtno in pregledno urejeni zbirki štaj. šolskih postav, je sklenil odbor gospodarskega oddelka graške podružnice društva „Lehrerhaus-verein" na Dunaju, da priredi izdajo dela ustrezajočega potrebam učiteljstva.
Stvarni, a posebno denarni pomisleki, so bili dotičnemu odboru povod, da je čakal z izdajo zbirke, dokler ne izide izvrševalna uredba k ministrskemu šolskemu in učnemu redu.
Sedaj, po objavljeni izvršilni uredbi, je prišel primerni čas, da stopi odbor pred učiteljstvo ter ga obvesti o podjetju s prošnjo za razumno podporo.
Delo, zbirka šolskih postav itd. bo obsegalo tri dele. V 1. delu bodo zbrane in časovno urejene državne šolske postave, ministrski odloki in uredbe. 2. del bo imel dež. šolske zakone in najvažnejše odloke c. kr. dež. šolskega sveta. 3. del bo izšel pozneje in bo imel učne načrte.
V zbirki ne bo odlokov, ki so le pri-ličnega pomena in takšnih, ki so se razveljavili po poznejših odlokih. Vsakemu delu bo dodan pregledni zapisek vsebine, 2. delu tudi stvarni zaznamek (register), kot dodatek pa nekaj določb drž. kaz. zakonika, katerih poznanje je učitelju potrebno.
Da bo knjiga za rabo ročna in uslužna, bo imela podčrtne-nožne opazke k najvažnejšim razsodbam drž. sodišča, zbrane v posebnih, preglednih zapiskih. Pri sestavu zbirke se je gledalo na to, da so se odnošaji po vsebini enakih ali sličnih določb uvrstili tako, da se lahko hitro najdejo.
Odbor za izdajo zbirke šolskih postav i. dr. se nadeja, da je ustvaril po mnogoletnem in trudapolnem delu to, kar bo dobro došlo vsem upravičenim zahtevam. Toda gre za to, da pride dogotovljena zbirka v tisk. četudi odbor oceni vse došle predloge prav stvarno in stremi po zmanjšanju stroškov, se mu zdi podjetje nevarno, dokler ni zas>igurjena moralna in gmotna podpora od c. kr. dež. šolskega sveta, okrajnih in krajnih šolskih svetov, šol. vodstev in od učiteljstva. Da dobi odborov računski kalkul realno in sigurno podlago, mora visokost izdaje poznati vsaj približno. Od tega je naravno odvisna visokost stroškov in prodajalna cena knjige. Prvi in drugi del knjige bosta imela okolo 1100 strani in cena bo 6 — 8 K.
Odbor prosi in vabi tem potom učitelje in učit. društva, ter vsešolske oblasti, da blagovolijo važnost zbirke š. postav uvaževati in naročiti opisano delo.
Oglaša za svoječasni kup tukaj priporočene zbirke je poslati na poštnih dopisnicah Francetu Monscheinu, šol. vodji v Tobelbadu pri Gradcu, in sicer čim prej mogoče.
Pripomniti je še, da se poteguje odbor za dotorizacijo zbirke od dež. š. sveta. Na stanovski zavednosti učiteljstva je ležeče, bo li zamoglo od njega zaželeno delo v svet ali ne.
S tovariškim pozdravom odbor za prireditev in izdajo zbirke štaj. š. postav. M. O a m u z z i, načelnik; Franz M o n -s c h e i n , namestnik; Franz S c h 1 u m p f, tajnik.
Po „Pedag. Zeitschrift" z dne 17. nov. 1907.
August P o ž e g a r.
Iz naše organizacije.
Skupne zadere.
Slovenska Šolska Matica. O d b o -
rove seje dne 22. decembra 1907 ob 3. uri popoldne v zbornici II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani so se udeležili: predsednik Henrik Schreiner in odborniki: dr. Janko Bezjak, Viktor Bežek, Jakob Dimnik, Hinko Druzovič, Franc Gabršek, Jo s. Mešiček, Andrej Senekovič in urednik dr. Josip Tominšek.
I.	G. predsednik se spominja v toplih besedah rajnega odbornika Vekoslava S t r m š k a in njegovih velikih zaslug za društvo. Vznak sožalja vstanejo navzoči odborniki s sedežev.
Nato pozdravlja gosp. predsednik novega odbornika g Josipa Mešička, ki je vstepil v odbor kot Strmškov namestnik, in čestita v odborovem imenu blagajniku, gosp. Andreju Senekoviču, ki je bil ob svojem umi-rovljenju odlikovan z naslovom c. kr. vladnega svetnika.
II.	Tajnik, g. Franc Gabršek, prebere zapisnik zadnje odborove seje z dne 24. marca 1907.. ki se odobri.
G. predsednik poroča, da je ocena Jos-Brinarjevega spisa „Zgodovinska učna snov za učence" dokaj ugodna, vendar bodi snov kratka, zato bo treba spis še skrčiti.
Dalje pojasni g. predsednik, da v Tolminskem učiteljskem društvu ni predaval, ker je napovedano zborovanje odpadlo.
HI. Tajnik poroča o kurentnih rešitvah izza zadnje odborove seje, ki se vzamejo odo-brilno na znanje.
IV.	Hans Trunkovega letaka „An die Eltern" se je v slovenskem prevodu z naslovom „Staršem šolske mladine" natisnilo 15.000 iztisov ; 5000 iztisov je naročilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk za poprečni znesek 100 K, ostalim 10.000 iztisom se določi prodajalna cena po 2 h za iztis. Slavna šolska vodstva, oziroma krajni šolski sveti se vabijo, da hitro naroče potrebno število iztisov, dokler je kaj zaloge. Spis je prav primeren, da se razdeli staršem ob raznih ugodnih prilikah.
V.	Sklene se, da se zopet vloži na c.kr. ministrstvo za bogočastje in nauk prošnja za stalno letno podporo, oziroma za priporočilo in nakup knjig iz 1. 1905., 1906. in 1907. Obenem se predlože dotične knjige.
VI.	Občinski javni knjižnici v Tolminu in knjižnici v Št. Jurju ob južni železnici se prepuste društvene knjige po znižani ceni.
VII.	Da si osnuje društvo svojo knjižnico, je pošiljal odbor doslej razuim slovenskim, drugim slovanskim ter nemškim društvom in časopisom Matičine publikacije brezplačno s prošnjo, da bi tudi dotična društva in časopisi pošiljali Matici svoje proizvode v zameno. Ta prošnja je imela prav malo uspeha. Zato se bo zanaprej brezplačno pošiljanje društvenih knjig ustavilo, ako ne dobi Matica v zameno dotič-nih proizvodov.
VIII.	Blagajnik, g. Andrej Senekovič, poroča o denarnem stanju z dne 21. decembra 1907. Dohodkov je bilo 6836 62 kron, stroškov 1018-88 K, ostane torej v bla-gajnici 5817-74 K. Preostanek iz leta 1906. znaša 937-47 K. Spominski listi kažejo prebitka 186 K.
IX.	Ker so spominski listi že pošli, se sklene, da se založe novi, toda z lepšim okvirom, v manjši obliki in na tršem papirju. Besedilo ostane isto. Okvir bo narisal g. profesor Anton Gvaiz v Gorici.
X.	Za 1. 1907, je izdala Matica napovedane štiri knjige, ki so že dotiskane, oziroma bodo dogotovljene še pred Novim letom in se začno takoj nato razpošiljati, tako da jih prejmo društveniki pravočasno.
I. zvezek „Komentiranih šolskih klasikov" (Prešernov „Krst pri Savici") pa izide v založbi „Slovenske Šolske Matice" tekom 1. 1908.
XI.	Za leto 1908. se določijo naslednje knjige:
1.	Slavnostna izdaja Pedagoškega Letopisa, VIII. z v., v proslavo 60 letnice vladanja cesarjevega s primernim uvodnim člankom;
2.	Nazorni nauk za 2. in 3. šolsko leto, 2. snopič (konec);
3.	Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere, II. (praktični) del;
4.	Popularno - znastvena knjižnica, I. zv.;
5.	eventualno: Prirodopisna ali p r i r o d o s 1 o vna učna snov za ljudske šole.
Za leto 1909. se namerava izdati „Zemljepisna učna snov za ljudske šole" (za Kranjsko, Štajersko, Primorsko [Goriško, Trst z okolico in Istro] in Koroško).
XII.	Sklene se, da izda Matica „Narodne otroške igre" z besedilom. Vsledtega se vabijo p. n. učitelji in učiteljice, da zbirajo tvarino in jo pošiljajo odboru.
XIII.	Določijo se nagrade za 1. 1907.: funkcijonarjem in urednikom kakor lani, pisateljem kakor doslej (po 40 kron od tiskane pole).
XIV.	Sklene se, da se najame v društvene namene posebna soba.
Kranjsko.
Vdovsko učit. društvo. Prosim vse gg. člane „Vdovskega učit. društva", da v prihodnje plačujejo letnino vedno le od 1. prosinca do 30. malega travna vsakega leta, ker mi delajo izrednosti velike težave pri sklepanju društvenih računov. Tudi dobe vnanji člani takoj po novem letu 1908. poštne položnice, da tem lažje ugode zgoraj izraženi želji, ozir. prošnji.
Ljubljanski člani ne dobe poštnih položnic in plačujejo letnino po stari navadi, vendar vselej do konca malega travna vsakega leta po § 10. društvenih pravil, ker sicer molče prenehajo biti člani tega društva.
Jos. C e p u d e r , društveni blagajnik.
Učiteljski krožek Št. Vid pri Ljubljani ima svoj III. sestanek v četrtek, 16. januarja, pri „Slepem Janezu". Posebnih vabil ne bo. Gostje dobro došli! Na snidenje!
Društvo slovenskih učiteljic je zborovalo dne 31. decembra pret. 1 v šentjakobski šoli v Ljubljani. O zborovanju smo prejeli poročilo, ki ga priobčimo v celoti prihodnjič, ker nam je danes zmanjkalo prostora.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 6. januarja 1908., točno ob pol 11. uri dopoldne v šoli na Vidmu. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Predsednikovo poročilo o društvenem delovanju lanskega leta. 4. Poročilo blagajničarke in pregled računa za 1. 1907. 5. Eazna druga poročila. 6. K točki: „Na delo med ljudstvo!" 7. Iz šolske prakse. 8. Želje in nasveti.
Vsem društvenikom in društvenicam kliče odbor: Na snidenje!
Konjiško učit. društvo je sklenilo, da bo prirejalo v svojem okraju roditeljske sestanke. Prvi roditeljski večer se je vršil i5. decembra 1907. v čadramski šoli. Obisk jev bi nepričakovano dober. V kraju kot je čadram, kjer ljudstvo ni posebno naklonjeno šoli, se nismo nadejali kaj takega. Eačunali smo na kakih 40 ali 50 prijateljev šole, a prišlo jih je čez 120. Tov. nadučitelj Brumen je izborno izvajal svoj tema „O vzgoji otrok pred in med šolsko dobo". Ljudstvo je pazno in z zadovoljstvom poslušalo predavanje. Ob koncu se je razvila živahna debata med starši in učiteljstvom. Starši so z veseljem obljubili, da se prihodnjega sestanka radi udeleže. Tudi več tovarišev in tovarišic je bilo navzočih. Upajmo, da tudi pri nas ljudje izprevidijo, da je šola le njim in njihovi deci v korist. Janko K r ž i č.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj aboruje v nedeljo, 12. dne januarja 1908, ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev dveh pregledalcev društvenih računov. 6. Volitev odseka za izvenšolsko delovanje. 7. Slučajnosti in nasveti.
K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno Z i h e r , t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico ima svoje glavno zborovanje v četrtek, dne 9. prosinca 1908, ob pol 11. v šoli Leiters-berg-Krčevina.
Dnevni red: 1. Zapisnik o zborovanju dne 5. dec. 1907. 2. Dopisi in razgovor o njih. 3. Poročilo delegata o zborovanju „Zveze" dne 8. dec. 1907 v Celju. 4. Poročilo načelnika o društvenem delovanju v preteklem letu. 5. Poročilo blagajnika o društvenem imetju. 6. Predloei in nasveti. 7. Volitev novega odbora.
Čislane gg. odbornike prosim, da se snidejo v svrho pogovora nekaterih društvenih važnosti že ob 10.
Dragi tovariši in tovarišice!
Bližnja in daljna prihodnost šolstva in našega stanu bo zahtevala složno in tesno združitev naših moči. Pridite vsi dosedanji člani našega društva, novi pa pristopite in vprezite kmalu svoje vrline v prid in korist šolskega in stanovskega napredka. Društvena moralna moč in močna njegova gmotna podlaga tvorita to, kar imenujemo živahnost in zavednost stanovske organizacije. Ne bodimo popustljivi v shvatanju in pojmovanju vrednosti in potrebnosti stanovskega druženja!
Imenom odbora kliče vsem veselo in podjetno 1908. leto
Avguštin Požegar, t. č. načelnik.
Kujiževnost in umetnost.
Domače ognjišče. Štev. 12. tega letnika prinaša to-le vsebiuo: 1. —n—: Dobrotnikom. — 2. Ob koncu leta. — 3. Ferdo Plemič: Več solnca 1 — 4. Listek. Ferdo Plemič: „Ne pusti me umreti!" —Ivo T r o š t: Zastrta slika. — 5. Dopisi. — 6. Drobtine. — S to številko je zaključilo „Domače ognjišče" svoj prvi letnik, ki si je pridobil pod spretnim urejevanjem tov. nadučitelja Dimnika vseobče priznanje. Vsa snov je zanimiva in aktualna, kazalo pa izpričuje bogato vsebino. „Domače ognjišče" se je med ljudstvom priljubilo, kar dokazuje, da je bilo potrebno. Sedaj je naša skrb, da se mu pomnoži število naročnikov. Ti se naj takoj zglase, da ne bo — kot letos — zmanjkalo posameznih številk.
Zvonček objavlja v 1. štev. devetega letnika to izbrano vsebino: 1. Siromakova smrt, Fr. Ločniškar. Pesem. — 2. Naša Minka na Gorenjskem. Juraj Pan-g r a c. Povest. — 3. Težka naloga. Podoba v barvotisku. — 4. Premodre glave. Silve-8ter K.' Narodna smešnica — 5. Hčerki. E G a n g 1. Pesem s podobo. — 6 Mladi fizik J. N. Poučni spis. — 7. Božja pravičnost. Fran M r m o 1 j a. Narodna legenda.
—	8. Jakec in Mihec. P o 1 e n č a n Povest.
—	9. Baztrgane hlače. Slika v barvotisku. — 10. Zgodbe iz živalskega življenja, —m— Povest. — 11. Dva jazbeca. Ivo Trošt. Basen s podobo. — 12. Medved in lisica. Fran Ločniškar. Basen. — 13. Dober zaveznik. S o r i n. Povest. — 14. Dvojna bolečina E. Gangl. Pesem s podobo. — 15. V album, v mlada srčeca. Ivo D a n i č. Pesem.
—	16 Dvojno plačilo. Borisov. Pesem.— 17. Pouk in zabava. Novoletno voščilo. F r. Boječ. — Usmilite se ptičic! — Božično drevo. — Slovanska država v Ameriki. —
časnikarstvo v Ameriki. — Za punčko — v smrt. — Najstarejši časopis. — Vas brez moških. — Svinčnik. — Koliko pojedo kruha v posameznih državah. — Jubilejski denar. — Poseben pojav. — Pametna žival. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — 18. V deveto leto! — List je krasno opremljen, kar dela vso čast „Učiteljski tiskarni". Poskrbimo, da se število naročnikov podvoji, da se bo list na trdni gmotni podlagi vedno bolj razvijal v korist ljube slovenske mladine. Ta je pač toliko vredna, da ji z lepo knjigo širimo in bogatimo duševno obzorje. To je najlepša opora, ki ji jo lahko damo na pot v življenje!
Popotnik. Letnik XXVIII. — Št. 12. — Na prvem mestu čitamo konec Chlupovega spisa „O nravni vzojiinnravnem pouku" v prevodu, ki ga je oskrbel Karel Svoboda. — Gotovo zbudi splošno zanimanje Janka Polaka „Pedagoška študija o otroku". — Miro Š i j a n e c priobčuje konec svoje razprave „T r i a n -drus". — „Književno poročilo" obsega Antona L e b a n a oceno konferenčnega poročila g. nadzornika Stiasnega. — „Razgled" sklepa list. Naročnikom in sotrudnikom veljajo te besede: „Z današnjo številko zaključuje „Popotnik" svoj 28. letnik. Več kot četrt-stoletja napornega dela, truda in morečih skrbi imamo torej za seboj. In s ponosom lahko poudarjamo, da trud ni bil zaman, da je delo rodilo dober sad in da smo z našimi težnjami vrlo napredovali, O tem nam svedoči vrsta „Popotnikovih" letnikov, iz katerih se zrcali od leta do leta napredek. Da je tako, imamo se pač zahvaliti vrlim našim sotrudnikom, ki so nas z redko požrtvovalnostjo — pogosto še celo z gmotnimi žrtvami — zalagali z dobrim gradivom ter nam olajševali izvršitev težavne naše zadače. Štejemo si v sveto dolžnost. da jim na tem mestu izrekamo najtop-lejo zahvalo! Priporočamo se jim obenem pa tudi za nadaljno naklonjenost in podporo ter zlasti poudarjamo, da bi pač težko pogrešali one mlajše nadarjene in marljive moči, ki so zlasti v zadnjih letnikih tako bogato zalagali „Popotnikove" predale z izbornim, aktualnim gradivom. Prosimo jih prelepo, da nam ostanejo zvesti sotrudniki tudi vbodočei Zal, da jim dela in truda ne moremo nagraditi po za-služenju, ker nam to gmotna sredstva, ki razpolagamo z njimi, ne dopuščajo. Naj jih bodri zavest, da so s svojim koristnim delovanjem pospeševali koristi narodnega šolstva ter povzdigovali tako tudi ugled ljudskošolskega učitelj-stva! Želimo le, da bi dosedanjim našim sotrudnikom, ki so po pretežni večini ljudskošolski učitelji, se pridružilo še mnogo novih sodelavcev. Le tako bo mogoče naš podagoško-znanstven list povzdigniti do onega viška popolnosti, ki si ga doseči želimo na korist naše šole in v čast našega stanu. — Ker je pa vsakemu podjetju predvsem potrebna gmotna podlaga se obračamo obenem tudi do vseh naših dosedanjih podpornikov-naročnikov s prošnjo, da nam ostanejo zvesti podporniki tudi vbodoče ter se vrhutega še potrudijo, da nam pridobe vsaj po enega plačujočega naročnika med tovariši, predvsem pa naj dosežejo, da je vsaka šola naročena vsaj na en izvod „Popotnika". Le tedaj nam bo mogoče nagraditi našim sotrudnikom vsaj nekoliko njihovo požrtvovalno sodelovanje. — Ne bo se nam menda štelo v zlo, ako na tem mestu omenimo, da završuje „Popotnikov" urednik s to številko 25 letnico svojega urednikovanja in da je torej smatrati ta letnik za nekak jubilejski letnik, kar pa seveda le registriramo. — „Popotnik" bo izhajal v sedanjem obsegu in v sedanji obliki tudi v novem letu mesečno kakor dosedaj. Naročnina tudi ostane ista vkljub podraženju papirja in delavskih moči. Zato pa se nadejamo, da se „bo število sedanjih naročnikov tem razmeram primerno vsaj podvojilo". — To želimo tudi mi. „Popotnikovemu" uredniku pa, velezaslužnemu in značajnemu tovarišu M. J. N e r a t u , ki je vse svoje sile in zmožnosti žrtvoval njemu ter v njegovi službi takorekoč osivel, najiskre-nejše čestitamo k temu jubileju! Živio na čast in korist našega stanu!
Slovan. Na ogled se je razposlala 1. št. IV. letnika našega najlepšega mesečnika, ki resnično nima para na vsem slovanskem jugu tako po elegantni opremi kakor po obliki in bogastvu velikih in krasnih slik. — Dolžnost vsakega inteligentnega Slovenca je, da podpira ta list, ki je eminentne važnosti za naš narod v kulturnem pogledu. — Kakor čujemo, med učiteljstvom ni baš veliko naročnikov. List, ki zastopa protireakcionarno stališče, ki je zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja, naj bi našel več odizva v naših vrstah. — Učiteljstvu in vsemu slovenskemu občinstvu v modernem in naprednem duhu urejeni mesečnik kar najtopleje priporočamo.
Ljubljanski Zvon. Ta najstarejši slovenski leposlovni list, ki so mu sotrudniki najboljši slovenski literati, je vreden vsestranske gmotne podpore. Med njegovimi sotrudniki je tudi več učiteljev. Uredništvo objavlja tudi za to leto lep prjgram, ki izveden obogati naše leposlovje in našo znanost. Želimo, da bi imel tudi v tem letu „Ljubljanski Zvon" čimveč naročnikov in bralcev.
Prokleta! Znameniti Bichebourg Vaca-nov roman v štirih delih, ki ga je v slovenskem prevodu 1. 1885. priobčil bil tov. Janko L e b a n v takratnem „Ljubljanskem Listu", izide sedaj vposebni knjigi v zalogi g. V. Požgaja v Krauju. Knjiga je opremljena z ilustracijami ter tekst nanovo pregledan po g. L e b a n u. Gotovo najde ta interesantni roman obilo kupcev in čitateljev!
Mali dobrotvor. Ta hrvaški mladinski list s podobami bo izhajal tudi v tem letu vsak mesec po enkrat. Vsebina mu je izbrana. Poln je pesemc, povesti, pravljic in poučnih spisov. Vanj pišejo najboljši hrvaški mladinski pisatelji. Zato je med mladino jako priljubljen. Naročnino — 80 h na leto — prejema gosp. Fr. Bartuš, ravn.-učitelj v Zagrebu. Slovenski mladini, ki se hoče priučiti hrvaščini priporočamo ta list.
Politiški pregled.
*	Deželni zbori. Ker je potekla deželnim zborom poslovna doba, so se razšli. — Nove volitve bodo koncem meseca februarja 1908.
*	Prestolni govor v delegacijah. Na nagovor predsednika je cesar odgovoril s prestolnim nagovorom: „Izraz vdanosti in voščila povodom mojega ozdravljenja so me jako razveselila. Bodi vam presrčna hvala. — Veseli me, da morem poudarjati, da so odno-šaji monarhije z inozemstvom od zadnjega de-legacijskega zasedanja sem ostali najboljši. Prizadevanje vseh držav stremi za pomirjanjem in konsoliditanjem splošnega miru potom osnovanja odnošajev, ki naj se naslanjajo na čim večje medsebojno zaupanje. S tem, da se bomo strogo ravnali po temeljnih načelih naše politike in opirali na presrčne odnošaje z vsemi državami, bomo tudi v bodoče prispevali uspešno k vzdržavanju miru in zagotavljali razvoj in blaginjo narodov monarhije. — Moja vojna uprava je omejila, kar se je dalo, povi-šek stroškov za vojsko in mornarico. Tudi zahteva po izrednih vojnih kreditih je znatno zmanjšana. Bosna in Hercegovina bo tudi v prihodnjih letih mogla pokrivati svoje stroške z lastnimi dohodki. — Normalnemu povišku upravnih stroškov, provzročenemu po progresivnem razvoju uprave, odgovarja povišek postavk o pokritju, ki je odvisen od stalnega gospodarskega razvoja. Prepričan sem, da bo delegate v odločevanju o predlaganih vprašanjih vodila izkušena patriotiška požrtvovalnost, voščim njihovemu delovanju najboljše uspehe in kličem jim dobrodošli."
*	Prusko politiko so obsojali v delegaciji Glombinski, Klofač, Kramar in Kozlow-ski, Nemci so jo branili!
*	Poslanska zbornica je v zadnji seji odobrila budgetni provizorij, zakon o davku na sladkor itd., nakar so šli poslanci na počitnice. Tudi med počitnicami bodo prejemali dijete, seveda na škodo davkoplačevalcev.
*	Koliko davka bomo plačali leta 1908.? Minister Koritowsky se je pri otvoritvi proračunske debate bahal, da je konec 1. 1906. nekaj nad 146 milijonov kron prebitka v državni blagajnici, obenem pa je tudi povedal, koliko se bo moralo 1908 plačati državnih davkov.
Direktni davki:
Zemljiški davki..........53,500.000 K
Hišni davki............93,650.000 „
Davki iz stavb..........8,264.000 „
Davki iz patentov ....	20.000 „
Splošni pridobninski davki .	35,470.000 „
Davek iz krošnjarije . . .	198.000 „ Davek iz dohodkov podjetij, ki
morajo dajati javne račune	56,400.000 „
Davek iz dohodkov ....	9,280 000 „
Osebni dohodninski davek . .	60,900.000 „
Davek iz „višjih" dohodnin .	2,462.000 „
Davek iz obresti dolž. davkov	1,300.000 „
Eksekucijske davščine . .	2, i 08.000 „
323,552.000 K
Indirektni davki:
Davek od žganja ....	88,000.000 K
„ iz drožja..........750.000 „
„ iz denatur. žganja . .	830.000 „
„ od piva..........77,450.000 „
„ cukra § 1, konsum	130,000.000 „
„ § 2 . . .	450.000 „
„ petroleja ....	20,400000 „
„ „ vina in mošta . .	12,520.000 „
„ „ mesa..........16,200.000 „
„ „ drugih življeuskih
potrebščin............1,520.000 „
Davki od najemščine užitnin-
skega davka..........6,333.000 „
Razni davki indirektni . . .	114.000 „
Razni davki, „ . .	1,840.200 „
356,307.200 K
Pripomniti je, da niso tu uračuriane carine, tobačna režija in sol.
*	Tajno volilno pravicio v občinah
uvedejo na Štajerskem. Glasovalo se bo z listki, ne pa kakor doslej osebno. To bo provzročilo marsikatero izpremembo zlasti po nemškutar-skih občinah.	V
*	Izvrševalni odbor štajerske „Narodne stranke" se je na seji glavnega odbora v Celju dne 22. decembra sestavil tako: predsednik g dr. Vekoslav Kukovec, podpredsedniki gg. župana Širca in Sinko ter dr. Bo-
žič, blagajnik g. dr. Ljudevit Stiker, namestnik g. dr. Gvido Sernec, tajniki gg. Vekoslav Spindler, dr. Kalan in Janko Lešničar, odborniki gg. J. Božič iz Zabukovja, Armin Gradišnik, Viktor Glaser, Avgust Drukar, M. Kli-nar iz Rečice na Paki, A. Mahne, Mart. Ocvirk iz Vel. Pirešice, dr. Janko Sernec in Blaž Urlep, župan iz šentjurske okolice.
*	Vseslovanski kongres se vrši, kakor smo že poročali, prihodnje leto v Rusiji. Iz srede avstrijskih Slovanov je izvoljen v odbor tudi poslanec Hribar.
*	Bojkot pruskega blaga v Galiciji. Agitacija za bojkot pruskega blaga seje razširila že po vsi deželi. Osnuje se 105 agitacijskih odborov, a obrtni shodi se skličejo v ta namen po vsi deželi. Na stotisoče tiskanih pol, v katerih se Poljaki pismeno zavežejo, da bodo bojkotirali vsako prusko blago, so že razdelili med prebivalstvo. Za vse člane se uvede posebno znamenje. Da se vračanje pruskih vzorcev, cenikov itd. omogoči, je liga razdelil» 500.000 gumiranih lističev z napisom: „Retour", refusé à cause des crimes prussiennes sur la nation polonaise."
*	Ločitev cerkve od države na Francoskem. Po daljši in burni debati je sprejela zbornica s 354 glasovi proti 177 glasom zakon o cerkvenem imetju, ki ga kon-fiscira država. S tem zakonom je sprejet ves kompleks zakonov, ki se nanašajo na ločitev cerkve od države.
*	Obligatorična pokojninska pravica privatnih uradnikov. Minister za notranje stvari, baron Bienerth, je imenoval bivšega poljedelskega ministra grofa Leopolda Auer-sperga za dobo 5 let predsednikom penzij-skega zavoda za privatne uslužbence, ki se ima ustanoviti. Izvedbene odredbe k zakonu izidejo v najkrajšem času.
*	Načrt zakona za starostno oskrbo se predloži državni zbornici oktobra prihodnjega leta. Tako je obljubil ministrski predsednik češkemu poslancu Klofaču.
*	Slovaška liga v Ameriki. Slovaški izseljenci v Ameriki so si ustanovili svojo ligo, ki ima namen, ohraniti Slovakom tudi v tujini, narodno zavest in zvezo z domovino. Potom lige bodo tudi nabirali denarne podpore za narodnostni boj na Ogrskem.
*	Drugoverci na Ruskem. Iz Petro-grada javljajo, da je minister za notranje stvari predložil državni dumi zakonski načrt, s katerim se odpravijo vsa omejenja državljanskih pravic za drugoverce.
V e s t n i k.
„Učiteljski Tovariš" stopa danes pred svoje naročnike v prenovljeni, povečani obliki. To znači lep korak naprej. Kolikor je v naših močeh, bomo tudi v tem letu storili za list. Somišljenice in somišljenike nujno prosimo, naj nas krepko podpirajo, da bomo mogli zadovoljivo izvrševati svojo težko in odgovorno nalogo. Naročniki morajo biti predvsem redni plačniki. Brez denarja ni nič. Vkljub povečanju lista in vkljub večjim cenam vseh tiskarniških izdelkov ostane naročnina „Učit. Tov." ista. Skrbimo vsi, da se pomnoži število njegovih naročnikov tudi v neučiteljskih krogih 1 To bodi naš odgovor na vse podle napade!
Naši inserati. Inserati so vsakemu listu dobra opora. Po številu teh se da tudi sklepati na ugled lista. Naš list ima že lepo število inseratov. Skrbeti pa moramo vsi, da se to število poveča. Vse tvrdke, ki imajo zvezo z učiteljstvom in šolstvom, naj objavljajo svoje oglase v našem listu. Kakor podpiramo te tvrdke mi, tako naj te tvrdke podpirajo nas. Roka umiva roko. Naši somišljeniki naj v tem smislu posredujejo pri dotičnih tvrdkah. Tako zve učiteljstvo, kam se mu je obrniti v tem ali onem slučaju, naš list pa pridobi s tem na ugledu in veljavi. Učiteljstvo pa se naj pri naročilih ozira samo na tvrdke, ki inserirajo v našem listu, ter se naj pri nakupu sklicujejo na oglase „Učit. Tov." — Dandanes mora gledati tudi učiteljstvo, da gmotno učvrsti sebe, svoja podjetja in svoje liste!
Učiteljski dobrotniki. „Učiteljsko d r u š t v o z a T r s t in okolico" v počastitev spomina pokojnega tov. Strmška 1. rok na račun pokrovitelj i ne 50 K; gdč. Amalija Donati iz Mokronoga 10 K namesto honorarja g. dr. M. Hočevarju, ki ga je v prid učiteljskemu konviktu odklonil; vesela družba, zbrana po koncertu moravskih učiteljev v Seidlovi restavraciji zložila 32-78 K, (g. zobozdravnik dr. Praunseis je daroval v tej družbi 10 K); tvrdka G r i čar & Mejač v zmislu „gospodarskega programa" 51 K; slovenskemu učiteljstvu iznova priporočamo t* narodno in pošteno tvrdko. Svoji k svojim! — Živeli učiteljski dobrotniki! Bog plati!
Letnino za učiteljski konvibt so
plačali tovariši: M. V r b i č in M. Ž i t k o iz Sodiažice; Fr. Ausser iz Boh. Bele in Anton K a d u n c iz Tribuč. Hvala!
Jubilejski dar za učiteljski konvibt: tov. E. G a n g 1 iz Idrije 10 K; tov. Jakob Dimnik iz Ljubljane 10 K; tov. Slavoj Dimnik iz Postojine, 3 R in učiteljiščnik IV. leta, Ivan Dimnik iz Ljubljane, 2 K; Jakobina
G a n g J o v a 10 K, Marija G a n g 1 o v a
10 K. Živili nasledniki!
O zborovanju „Deželnega slov. učit. društva" je tudi „Nova Doba" priobčila poročilo. Veseli nas to in prav je tako. Gim več pišejo o nas, tem bolje za nas. Želeli bi si amo nekaj manj moralnih pridig. Dandanes jt ie tako, da nam dajejo vsi ljudje dobre svete, ki pa so samo besede. Učiteljstvo oi privesek ni tej ni oni stranki, ampak hodi svoja pota in dela tako, kar bo njemu, šolstvu in narodu v korist. Podpira tiste, ki podpirajo njega, a nasprotuje tistim, ki nasprotujejo njemu. — O imenovanem zborovanju je poročal tudi „Slovenec". Ta vidi povsod same pošasti, tako tudi v vsakem našem koraku. Ta strah mu je izsilil to-le srčno izpoved: „Ljudstvo bo kakor na Nižjam Avstrijskem tudi pri nas vzelo v roke veliko mesto. Dobri učitelj bo ljudstvu najboljši prijatelj, ki bo užival njegovo največje spoštovanje, liberalne zagrizence pa bomo pognali tjakaj, kjer je jok in škripanje z zobmi". — Naj se zgodi tako! Naj pridejo vsaj dobrim učiteljem dobri časi, druge naj vzame vrag, če je že tako določila „Slo-venčeva* volja! Samo, prosimo, po katerem zakonitem določilu?
Obolel Je tovariš Janko Leban na B n k o v i c i pri Škofji Loki ter dobil dopust. Bolezen — učiteljska usoda!
Umrl je dne 26 pret. m. v Celju gosp. I. Petriček, bivši logarski in kmetijski oskrbnik, oče tov. Antona Petrička, nadučitelja v Žaleu. Naše sožalje!
Učiteljišče v Maribora. Z Dunaja poročajo brzojavno: Suplent v Iglavi, Friderik Novotny, je imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču. — Učitelj na vadnici Gabriel Majcen, proti kateremu so učiteljiščniki štrajkali, je tudi imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču.
Četrtoletniki mariborskega učiteljišča so izjavili, da obiskujejo zopet pouk, opajo pa, da bo učna uprava preiskala razmere na učiteljišču. Upati je, da se upravičeni zahtevi dijaštva ugodi in Majcena odstrani.
V zadevi ponemčevanja krčevinsko-leiteršperške šole pridejo v doglednem času zanimive reči na dan. Dognalo se je, da so podpisovali hlapci gospodinje, žene može, ne da bi vedele za kaj se gre. S tem „podpisovanjem" se bo bavilo najbrž državno pravd-ništvo, in nemškutarji bodo za vedno — bla-mirani.
Iz Breznice nam poročajo: Naša šolska mladina je jako dovzetna. Kako radi so otroci segali po Žirovnikovih narodnih pesmih! Sto komadov je razdelilo med nje učiteljstvo in še so povpraševali po njih. Bavnotako so deklice rade kupovale „Slovensko Abecedo" gospe Milene Kiferletove. K letu jih gotovo spet naročimo, zakaj tudi odrasla dekleta se zanimajo za to priročno knjižico. Koleginje, sezite pridno po nji, ker vam bo v veliko olajšanje pri pouku! — Tudi narodni kolek že čislajo naši otroci in imajo z njim svoje posebno veselje. Ponosni so, da podpirajo tudi oni za šolstvo tako velezaslužno družbo sv. Cirila in Metoda. Vedo tudi, da se prodajajo različni domači izdelki, kakor pridatek h kavi i. t. d., v družbino korist, in nekatere gospodinje so jih že jako pohvalile. — Tako je upati, da bo ljudstvo po otrocih zaznalo pomen narodnega dela.
2. januar 1908.*) Gotovo že leta in leta še noben dan ni učiteljem po Štajerskem napravil toliko preglavice kakor ravno ta dan. In zakaj ? — Mnogo učiteljev je namreč mnenja, da je 2. januar 1908 šolski dan. Tako mislijo tudi nekateri okr. š. sveti, kakor n. pr. ptujski, ki je uradno zaukazal, da se mora po TBeh šolah ptujskega okraja ta dan poučevati. — Drugi so zopet naziranja, da je 2. januar pouka prost dan, in so šolo za ta dan odpovedali. In tako sem storil tudi jaz, ker sem prepričan, da smo poslednji zakonito postopali. A oglejmo si odredbo c. kr. štaj. dež. šolskega sveta z dne 19. oktobra 1907, štev. 3/4289/15, ki se v 5. zvezku str. 30 novih š. zakonov in odredb v navedenih točkah glasi doslovno: A. Bezüglich der allgemeinen Ferialtage während des Schuljahres haben folgende Bestimmungen au gelten: a) in Orten, an denen sich Mittelschulen befinden, gelten die an den Mittelschulen eingeführten allgemeinen Ferialtage auch für die Volks- und Bürgerschulen; ausgenommen sind für die Volksschulen die Semesterferien und für die Volks- und Bürgerschulen der 2. Jänner; b) für die übrigen Schulen des Landes werden nebst den Sonntagen und den gebotenen Feiertagen als Ferialtage bestimmt: (Točke 1 do 3 nimajo s tem dnevom nobenega stika; zaraditega jih tu ne navajam.) 4. die Tage vom 24. Dezember bis einschließlich 1. Jänner. Naslednje točke 5. do 7. kakor tudi sledeči trije odstavki ne tangirajo 2. prosinca, zato jih ne navajam. Pač pa je važen 4. odstavek, ki je provzročil nesporazumljenje učiteljstva glede 2. januarja 1908. In ta se glasi: Am Donnerstage nach dem Ostersonntage, ferner am Donnerstage vor und nach Pfingsten und an solchen sonst schulfreien Donnerstagen, welchen ein schulfreier Tag anmittelbar vorangeht oder unmittelbar folgt, ist Schule zu halten. Tu smo na razpotju glede pre-pornega dneva. Ce tu navedene točke, oziroma
*) Za zadnjo številko prepozno došlo. Objavljamo JP* danes, ker je važno za bodočnost.	Ured.
odstavke pazljivo čitamo, se bomo lahko uve-rili, da je 2. januar leta 1908 prost dan. Prva točka a) govori vendar o ljudskih šolah, ki se nahajajo v krajih, kjer so obenem tudi srednje šole. In tu se ukaže, da 2. januar ni pouka prost dan. — Mislim, da s to točko nimajo ljudske šole na deželi ničesar opraviti, ker se za te posebej v točki b) določujejo pouka prosti dnevi. Najvažnejša točka za rešitev pre-pornega vprašanja je četrta. Tu opozarjam cenjene tovariše na besede „bis einschließlich 1. Jänner". Iz tega sledi, da spada 1. januar k božičnim počitnicam. Potem pa se ne more ozirati na 2. dan januarja letos odredba, navedena v četrtem odstavku, da se mora v četrtek poučevati, ako je bil pred četrtkom pouka prost dan, ali pa pride tak dan po četrtku, torej po pouka prostem dnevu. Zakaj ko bi želel c. kr. dež. š. svet, da je četrtek po novem letu šolski dan, bi bil gotovo v svojem odloku izrečno navedel, kakor je to storil glede četrtkov po Veliki noči ter pred in po Binkoštih. Takisto bi moral tudi določiti, da je v četrtek 3. dne novembra pouk na vseh šolah, ki ne začnejo šolskega leta jeseni in imajo glavne počitnice od 1. septembra do 31. oktobra, oziroma do 2. novembra. Prepričan sem, da ne bo nobeden šol. vodja teh šol brez posebnega odloka c. kr. dež. šol. sveta začel s poukom 3. dne listopada, ako bi bil ta dan četrtek. — Upam, da sem cenjene tovariše prepričal, da je 2. dne prosinca leta 1908. na ljudskih šolah na deželi pouka prost dan. Ljubo bi mi pa bilo, če se oglasi še kdo drugi v tej zadevi, da bomo vsaj leta 1913., ko nastopi enak slučaj, postopali enako, ako ne bo višja šol. oblast do tega časa ukrenila kaj posebnega.
G s e 1 m a n.
Iz seje c. kr. okr. šol. sveta y Kranju dne 30. decembra pret. leta. Predsednik poroča o kurencijah: Rudolf Zore ima nastopiti svojo službo v Predosljah takoj začetkom 1. 1908., Alojzij Sežun in Leo Piber pa začetkom drugega semestra, in sicer prvi v Mavčičah, drugi v Javorjah. Luka Knificu v Trsteniku se podaljša dopust do 1. marca. Amalija Jegličeva v Kokri odide na novo službo na Dovje koncem februarja, njeno mesto se pa razpiše. Trirazrednica v Šmartnem se razširi v v štirirazrednico. Bačun za 1. 1907. z dohodki 1909-41 K in stroški 1317 18 K ter prebitkom 592 23 K se odobri, kakortudi proračun za leto 1908. s potrebščino 2331 05 K. Krajnim šolskim nadzornikom se imenujejo za Bukovico Janez Podobnik, za Dražgoše Janez Lotrič, za Št. Lenart župnik Fr. Sever in za Poljane župnik Jernej Bamovš. Za razpisano II. učno mesto v Šenčurju se stavi primeren predlog. Nadzornik poroča o nadzorovanju nekaterih šol.
Društvo za oskrbovanje otrok ustanove v ljutomerskem okraju. Tako sö sklenili na sestanku županov in učiteljev iz vsega okraja, ki ga je sklical dež. sod. svetnik Doksat v Ljutomeru.
Ponemčevanje ljudskih šol na slovenskem Štajerskem. Poročajo nam: Okraja Gornja Badgona in Cmurek sta tako srečna, da sta dobila na slovenske šole svojega okraja same učiteljice iz nemškega deželnega učiteljišča v Mariboru, ki so usposobljene samo za nemške šole. Te gospice so: Schu-menjak pri Sv. Ani na Krumpergu in Koschuch (Kožuh) pa pri Mariji Snežni. — V gornje-radgonskem okraju je slovenskim kandidatinjam na kvar dobila učiteljsko službo pri Sv. Petru neka Annuschek. Neverjetno, a resnično. Kaj ne, kako diši slovenski kruh; samo pazijo naj, da jim ne bo postalo hudo v želodcu. Nam se dela temno pred očmi, ko vidimo, kako čudne in neumevne reči se dogajajo v naših Slov. goricah. In kje hočejo dobiti našinci službe? Pri Nemcih je gotovo ne bodo. — Pred kratkim smo čitali, da se je tam gori na Pohorju uprl zavedni krajni šolski svet najodločneje takemu nastavljanju in dosegel popolen uspeh. Ali se ne bi tudi tukaj zavzeli mero-dajni faktorji za svoje pravice? Posnemajmo vrle Pohorce, in uspeh ne sme izostati! Tudi naši poslanci bi se naj pobrigali za naše ljudsko šolstvo in branili našo narodno posest
Osebne vesti na Koroškem. Za defi-nitivne učitelje so imenovani : Jurij Derbuch v Spodnji Srednjivasi, Fr. Šmoly v Glančah, Franc Skale na Kokovem, Peter Beutelman v Pliberku, Gregor Bürger v Št. Jakobu, Bich. Kreuzer v Ločah.v B. Millinger v Prevaljah, Ter. Kravina v Žabnicah, Ida Bobin v Št. Juriju na Zili, Hermine Zablatnik v Črni, Her-mine Zima v Grebinju, Marija Čarf v Št. Jakobu v Božu. Imenovana je za Prevalje učiteljica Beza Sommeregger.
Plemenitost. V Istri imajo plemenito navado, da novo imenovanim učiteljem in učiteljicam ne nakažejo plač po tri do štiri mesece. Ob čem naj živi tak srečnež ? Ob zraku! Ko mu kruli v želodcu, naj uči mladino o idealih. Ironija vseh ironij! Škandal vseh škandalov! Morda pa misli slavna istrska učna uprava privaditi s takim ravnanjem učiteljstvo — stradanja!
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Razgled po šolskem svetu.
—	Veronauk se odpravi iz italijanskih ljudskih šol. Naučni minister Bava predloži državnemu svetu zakonski načrt, naj se veronauk odpravi iz vseh ljudskih šol ter se prepusti cerkvi.
—	Proti teološki fakulteti. Svobodomiselni dijaki na levovskem vseučilišču so priredili 9. pr. m. shod, kjer so sklenili resolucijo, da zahtevajo ločitev teoloških fakultet od vseučilišč ter izrekajo zahvalo in zaupnico Ma-saryku.
—	Ljudski učitelji — državni uradniki. Virtemberški deželni zbor je sprejel predlog, da se ljudskošolske učitelje uvrsti med državne uradnike.
—	Drnga glavna skupščina društva slov. profesorjev se je vršila dne 22. pret. mes. v Ljubljani. V resoluciji, ki se je sprejela, se zahteva tudi za Primorsko, Štajersko in Koroško za Slovence šole v materinem jeziku. — To društvo se lepo giblje in je za slovensko srednje šolstvo velike važnosti.
—	17.000 slovenskih otrok je v Istri brez — šole. Vlada gre seveda Italijanom na roko pri ustanavljanju italijanskih šol — slovenske so ji pa deveta briga. To je pravičnost!
—	Strelne vaje v gimnaziji. Na višji gimnaziji v Budimpešti se vadijo dijaki od leta 1904. dalje razen telovadbe v streljanju, ki je neobligatno. Dozdaj so streljali le z vežbalnim orožjem, letos pa so uvedli prave vojaške puške. Madjari že vedo — zakaj!
—	Ne marajo denarja. Bomunski list „Tribuna" poroča, da sta prosili od 40 romunskih šol pravoslavne romunske škofije v Te-mešvaru samo dve za državno subvencijo. Ostalih 38 šol se ni obrnilo na vlado za podpore, ker se nočejo obvezati, da bodo intenzivneje negovale pouk v madjarskem jeziku.
Z gospodarskega polja.
—	Nova slovenska posojilnica na Koroškem. V Borovljah so ustanovili slovensko posojilnico in hranilnico, registrovano zadrugo z omejeno zavezo, ki je začela poslovati s 1. januarjem 1908. Uradovali bodo vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Sprejeti denar obrestuje zavod po 4%, posojila daje po 4i/i% na osebni kredit proti posestvu. S tem se je odpomoglo nujni potrebi slovenskega ljudstva v Borovljah, in novi posojilnici želimo najboljših uspehov.
= Gospodarska vladna akcija za postojnski okraj. Poslanec Hribar je bil pri ministrskem predsedniku z namenom, da bi se gospodarska akcija vlade raztegnila tudi na postojnski politiški okraj, kjer vladajo skoro enake razmere kakor na primorskem Krasu. Ministrski predsednik je rekel, da se taka akcija ne da združiti z ono za Primorsko, ali obljubil je, da se bo vlada ozirala na to željo.
= Petrolej podražen. Večje avstrijske rafinerije petroleja so se zedinile, da povišajo cene petroleju za pol krone pri metričnem stotu. Pred kratkim je bil petrolej podražen za enako vsoto.
= Zakon proti alkoholu. Znano je, koliko zla prihaja od alkohola za poedince, za družine, občine in cele narode. Da se temu pomaga, je izdelal romunski finančni minister Emil Costinescu zakon o monopolu na pijačo, ki bo v kratkem predložen parlamentu v Bukarešta. Glavne točke tega zakona so sledeče: Uvede se monopol na pijačo, ki jo bo država sama prodajala in katera bo morala biti naravna in dobra. Gostilnice bodo v občinskih rokah; vodili jih pa bodo samo neporočeni ljudje, in sicer kot občinski uradniki. — Število gostilnic se ne sme množiti; v vasi, kjer je pa manj nego 150 hiš, sme biti samo ena gostilnica; kjer je manj nego 150 hiš, se sme otvoriti gostilnica le v tem slučaju, ako pet kilometrov naokolo ni nobene vasi z gostilnico. — Prepovedano je dajati pijačo na upanje ali na blago (žito i. dr.). Plačati se mora vedno takoj in v gotovem denarju. Gostilnice se zapirajo vsak dan ob 8. uri zvečer; ob nedeljah in praznikih morajo biti zaprte tudi dopoldne. Po gostilnicah so vsake vrste igre prepovedane. Pijače se ne sme dajati pijanim osebam in onim, ki še niso izpolnili 16. leta. Kdor se v pijanem stanju skrega ali stepe ali pade na ulici, bo kaznovan prvi pot z 20 kronami, drugič z 48urnim zaporom in tretjič dobi tri dni zapora. Ko prestane to zadnjo kazen, zapišejo njegovo ime v register pijancev, ki jim je po gostilnicah prepovedano dajati pijačo. — Ta zakon bo gotovo veliko koristil romunskemu narodu. Koristil bi pa tudi Slovencem.
—	Kmetijska družba za Koroško je štela ob koncu 1906. leta 144 podružnic z 8169 člani in je imela 42 nadaljevalnih (nedeljskih) kmetijskih šol s 594 učenci. Zveza koroških zavarovalnic za živino je štela 109 podružnic 8 3775 člani, ki so imeli zavarovanih 20.475 živali. Izplačalo se je leta 1905. članom za nezgode 84.667 K 62 h. Zveza koroških čebelarskih društev šteje 42 podružnic s 738 člani in ima nastavljene 4 potovalne učitelje. Družba je izdala za povzdigo živinoreje 44.000 K, za povzdigo konjereje 73.000 kron. Za melioracije je izdala nad 20.000 K. Leta 1906. je imela nad 700.000 K prometa.
Družba je dobila leta 1906. od dežele in države 132.563 K podpore.
= Delniško družbo kranjskih ope-karen so ustanovili v Ljubljani. Prvo veliko moderno parno opekarnico postavijo v Ilirski Bistrici.
= Kranjski kmetijski družbi je dalo
poljedelsko ministrstvo 6000 K za izplačevanje nagrad za izboljšanje hlevov.
= Slovenske podružnice štajerske kmetijske družbe, na delo! V lep in
vzpodbuden zgled vsem je gotovo mlada, še niti dobro leto poslujoča podružuica v Št. Jurju ob južni železnici, ki je imela minulo leto, kakor je čitati v „Narodnem listu", 20.000 K prometa. Naročilo se je 9 vagonov umetnih gnojil, za katere se je dobilo do 200 odjemalcev. Kaj pa druge podružnice? Poznamo marsikatero, ki še enega predavanja ni priredila, kaj šele, da bi kaj storila za gospodarsko povzdigo kraja. Dela je treba — in ne le lepih besed.
= Pošta v Avstriji je odpravila v letu 1906. 682 milijonov pisem in 462 milijonov dopisnic. Poslanega je bilo po pošti denarja za 1 milijardo 547 milijonov kron. Na 1000 prebivalcev pride povprečno 54.894 pisem, na vsakega posameznika na teden po eno pismo.
—	Zoper žganje. V Berlinu so dame ustanovile društvo, kateremu je namen, boriti se zoper pijančevanje, posebno še proti žganje-pitju.
= Pregledovanje jmleka. Na tretjem mednarodnem mlekarskem kongresu v Haagu je bila sprejeta nastopna resolucija: Povsod se mora uvesti veterinarsko, kemično in bakterio loško pregledovanje mleka. 2. Hlevi se morajo zidati po zdravstvenih predpisih. 3. Hleve in živino naj pregledujejo zdravstveni nadzorniki vsaj vsake tri mesece.
= Trgovski promet z živino v pret. 1. Po statističnih pregledih je nazadoval trgovski promet v prvem poletju pret. leta tako glede izvoza kakor tudi uvoza. Izvoz klavne živine je padel za 15.345 kosov, kar pomeni nazadovanje za več nego 9 milijonov kron. Najbolj je nazadoval izvoz goveje živine, do-čim se je izvoz ovac in prašičev nekoliko povišal. Tudi izvoz mesa je padel za okroglo 1 milijon kron vrednosti. Nazadovanje izvoza kaže posebno izvoz goveje živine v Nemčijo, nasprotno pa je poskočil izvoz ovac tako v Nemčijo kakor tudi v Belgijo. Izvoz prašičev je šel večinoma v Švico. Meso se je izvažalo na Nemško, v Švico, na Francosko in v Bo-munijo. — Uvoz klavne živine v našo monarhijo je nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem za 78.037 glav, kar pomeni približno 11 milijonov kron vrednosti. Da je uvoz tako padel, je v prvi vrsti pripisovati zaprtiji Srbije. Uvoz iz drugih držav v našo monarhijo je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine in istotako Crnagora 1150 govedi.
= Izseljenci iz Amerike. Laški listi iz kraljestva naznanjajo, da se seli iz Amerike v Italijo 200.000 ljudi, ker ne dobijo tam zaslužka. Vrne pa se jih še več. — Ogrska vlad» je izdala naredbo, da se nikomur več ne izdajajo potni listi za Ameriko. Vrača se jako obilo ogrskih podanikov iz Amerike.
= Zavarovanje poljskih delavcev na Danskem. Danski minister notranjih zadev je predložil zbornici zakonski načrt za zavarovanje poljskih delavcev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo le onih poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki plačujejo čez 12.000 K letnega davka. Manjši posestniki morejo pristopiti prostovoljno, in država plača zanje polovico doneskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 K. Na podoben način hočejo preurediti to zavarovanje na Nemškem.
—	Življensko zavarovanje si pridobiva poleg izkazov naših zavarovalnih zavodov tudi v slovenskih krogih čimdalje večje priznavanje. Naši ljudje prihajajo končno do prepričanja, da ima nalaganje prihrankov v zavarovalne zavode velike prednosti. — Kapital, ki ga naložimo pri njih, se ne le obrestuje, temveč preskrbi vlagatelj z njim najboljše svojo rodovino. Ce smo spoznali, da je neobhodno potrebno zavarovati ves gmotni imetek, potem je ravno naša dolžnost zavarovati tudi obitetf za slučaj, ako bi prerano izgubile dohodek, ki ga zasluži rodovinski oče. — Pri izbiranju zavarovalnih zavodov v svrho zavarovanja naj odločujejo pri vsakem previdnem možu toliko ugodni zavarovalni pogoji in njihovi nizki ceniki, kolikor tudi varnost dotičnih zavarovalnih zavodov. Da bomo mogli lažje presoditi varnost zavarovalnih zavodov, moramo prej navesti nekatera pojasnil^. Asekuracijski regula-tiv iz 1896. 1. odreja, da morajo zavarovalni zavodi nalagati gotov del zavarovalnin, ki tvorijo premijsko rezervo. Tako pridobljene pre-mijske rezerve zagotavljajo zavarovalcem izpolnitev obvez, ki so jih prevzeli zavarovalni zavodi pri rednem poslovnem razvoju. Pravilno je torej, da morajo izkazovati zavodi, ki obstojajo že dlje časa, visoke zneske premijskih rezerv, bodi zaraditega, ker so Ž£ sprejeli velike zneske na zavarovalninah in imajo mnogo obvez, bodi tudi zaraditega, ker so te njihove obveze starejše in v tem slučaju se mora že približevati premijska rezerva kar največ polni
vrednosti zavarovanega zneska, ker se približuje pospelost zavarovanega zneska. — Iz tega je razvidno, da ue moremo presojevati varnosti savoda po visokosti premijskih rezerv, ker jih je nemogoče primerjati hranilničnim vlogam; varnost zavarovalnih zavodov je mogoče presojevati le po jamstvenih zakladih, ki jih smejo vporabljati v pokritje izrednih potreb. In ker prekašajo ravno naši češki zavodi v tem obziru tuje zavode, bi značilo krčiti narodno imetje, ako bi ne zaključevalo naše ljudstvo svojih življenskih zavarovanj^ pri slovanskih zavodih.
Raznoterosti.
X ŠiromastfO na Dunaja.
niee na Dunaju so vedno polne. Tekom Štirih tednov je iskalo 327.422 siromakov — za 24.910 več kot lansko leto ob istem času — lavetja pred zimo in gorke hrane. Oseb, ki nimajo pronočišča, je prišlo v ogrevalnice 14.288, torej za 961 več kot lansko leto.
X ROnteenovl žarki med perutnino. Blizu San Frančiška v Ameriki ima nek farmer z imenom Rudolf Spreckles ogromno množico perutnine, namreč okolo 20.000 glav. Spreckles je razvidel, da kokoši, ki ne neso, ne dona-šajo nikakega dobička, marveč mu celo pro-vzrcčnjo škodo. Ker mu pa pri takšni množici ni bilo mogoče zaslediti kokoši, ki ne neso, mu je prišlo na um preiskati vse kokoši z Ront-genovimi žarki. V eni uri je bilo moči pregledati po 30—40 kokoši. Kokoši, pri katerih je bilo dokazano, da nimajo v sebi jajc, so se določile za izkrmljVnje in prodajo, in gospod Spreckles se hvali, da mu na ta način njegova reja perutnine dokaj več vrže. — Slehr-nemu se seveda ni mogoče na ta način prepričati o vrednosti svojih kokoši, kar se tiče jajc, zaradi tega opozarja Prangs v svoji knjigi o perutnini na naslednja zanesljiva znamenja. Kokoši, ki obilo neso, imajo greben temen, one, ki slabo neso, pa bledordečksta. Priporoča pa raztolčene lupine ter apneno tvarino sploh, da se s tem poveča nosečnost jajc.
X Okolo zemlje. Krepak mož bi moral hoditi brez počitka 428 dni, da obkroži zemljo ; ekspresni vlak 40 dni, zvok 31 ur, topničar-ska krogla 21 ur, svetloba '/io sekunde, a elektrika še nekaj manj.
X Veliko dejansko rodoljubje. Češki arhitekt Mihajl Zeyer, bratranec nedavno umrlega pesnika Zeyerja, je zapustil vse svoje imetje v dobrodelne namene. Glavno volilo v znesku 300.000 K je volil pokojnik za ustanove ubogim pa izvrstnim slušateljem češke tehnike v Pragi brez razlike na stroko tehniških študij, 50 tisoč kron deželnemu podp. društvu za pljučne bolezni; 10 tisoč kron zavodu za slepce v Pragi, 38 tisoč kron za podporo ubogih slušateljev češke narodnosti na državni trgovski šoli in še več drugih manjših volil.
X Zdravilo zoper škrlatico. Na Dunaju je predaval profesor Monti o dr. Marp-mannovem serumu proti škrlatici, ki ga je večkrat rabil z največjim uspehom. Dr. Marpmann je bakteriolog v Lipskem.
X Lucheni t ječi. Urednik pariškega „Teropsa" je posetil v ječi Luehenija, morilca naše pokojne cesarice Elizabete. Lucheni vstane zjutraj ob sedmi uri, povžije pol litra kave z mlekom in kruhom, se bavi potem celo dopoldne z vezanjem knjig ali kakim drugim opravilom. Opoldne ima Lucheni kosilo, ki sestoji iz pečenega krompirja, riža, nekoliko zelenjave in četrt litra vina s kruhom. Dvakrat na teden dobi Lucheni goveje meso in vsako nedeljo pol litra vina. Po kosilu gre za pol ure na dvorišče, kjer puši iz pipe. Potem pa se uči razne jezike. Lucheni se je že naučil per-fektno francosko, zna dosti dobro nemško, a sedaj se uči angleško. Potem popoldne tudi čita, dela in piše. Ob šestih ima skromno večerjo, potem gre zopet pol ure na dvorišče kadit. Ob 8. uri dobi zopet nekoliko prigrizka, ob deveti uri pa gre spat. Njegova celica je precej prostoina in jako čedna.
X Eifflov stolp t Pariza postaja za brezžični brzojav. Odkar se je brezžično brzojavljanje začelo praktično uporabljati, se je že mnogokrat culo, da bi se mogel v to svrho dobro uporabiti Eifflov stolp. Za postajo brezžičnega brzojava je posebne važnosti višina postaje, da vjame vse zračne valove. Največje postaje do sedaj ne presegajo višine 100 m. Eifflov stolp je visok 300 m. Ves civilizirani svet je v tem složen, da je dobila Francija s evojim Eifflovim stolpom najvažnejšo centralo na svetu za brezžičen brzojav. s katere se da občevati s postajo Oilfton na Irskem ali postajo Biserta na tuniški obali
X Konjeniki rojaki na volih. V Saint de Moorwayu, v neki pokrajini na vztočni afriški obali se nahaja eskadron čudnih konjenikov. Ta četa je pod poveljstvom generalnega guvernerja na Madagaskarju. Ti vojaki obavljajo svoje konjeniške posle, jahajoč na volih, ki so precej suhi, ali znajo hitro teči.
X Nova železnica na Kitajskem.
Po najnovejem uradnem izvestju kitajske vlade bo Peking glavno stečišče kitajske železniške mreže. Iz Pekinga pojdejo železniške proge v vse kraje prostranega cesarstva. Ta mreža ne
dovede v zvezo samo osemnajst kitajskih pokrajin, marveč tudi Mandžurijo, Mongolsko, Turkestan in Tibet. Na jugu se združijo z indokitajskimi in indijskimi železnicami, a na severu se na dveh krajih dotaknejo rusko sibirske meje. S tem bo Vztočna Azija na dveh mestih spojena z Evropo.
X Telefon brez žice. Danec Pauls-olm ima zopet beležiti sijajen uspeh. Uspelo mu je urediti telefonsko zvezo brez žic med Berlinom in Lyubergom pri Kodanju, torej na daljavo nad 370 kilometrov.
X Podmorska železnica. Cez leto dni se obogate Američani z novo svetovno senzacijo. Sredi morskega polotoka Florida, ki spaja Meksikanski zaliv z Atlantskim oceanom, leži mali otok, glasovit zaradi svojih prirodnih Jepot. Do tu je železnica, s katere se prehaja M parnik, da se pride do tega čarobnega otoka. To je za hitre Američane nekoliko počasna pot. In sedaj so sklenili zgraditi do tega otoka podmorsko železnico. Inženirji mislijo morske plitvine nasuti ter trasirati železnico proti otoku kakih 130 km, dočim bi za podmorsko železnico preostalo 45 km.
X Likvidacija „Balkanske Tribune". Teh dni je likvidiral eden najugled-nejih bolgarskih listov „Balkanska Tribuna", ki je bil last Ikonomova. Ta Ikonomov je bil zaradi sokrivde pri atentatu na ministra Petkova, obsojen na dosmrtno ječo. List je prešel sedaj v last novega društva. Izdajatelj je Georgijev Mihalaki, ki je obenem glavni urednik. Smer in pravec lista ostane tudi nadalje isti.
X Vino vojakom. Francoski državni zbor je dovolil 1 milijon kron, da bodo dobivali vojaki vsak dan četrtiuko vina.
X Poizkušcn roparski umor nad pismonošo denarja. Iz Kolina se poroča: Tu se je izvršil predrzen poizkus roparskega umora nad nekim pismonošo denarja. Poizkušen roparski umor se je že dalj časa pripravljal. Zadnjo soboto je najel nek neznan mož, ki se je zval Schneider, v Drusus-ulici majhen pro-dajalniški prostor, kjer je dozdevno hotel prodajati različne stvari za Božič. V soboto zvečer je sam nase oddal denarno nakaznico z 8 markami in 60 pf. V ponedeljek proti osmi uri je prišel pismonoša Abel, da bi mu izročil denar. Zločinec pa je pismonošo zvabil v sobo, katere vrata so imela ameriško ključavnico. Ko je stopil pismonoša v sobo, ga je zločinec udaril s kladivom po glavi, pa ga ni težko ranil. Nato ga je še dvakrat udaril, da se je zgrudil in glasno klical na pomoč. Na te klice je prihitel neki krojaški mojster iz prvega nadstropja in policaj, ki pa nista mogla udreti v sobo. ker so se vrata samo od znotraj odpirala. Badi tega sta razbila okno in sta našla oba moža v krvi na tleh ležati. Morilec je klečal na pismonoši in ga je skušal zadaviti. Morilca so takoj prijeli in ga oddali policijski straži, kjer pa ni hotel povedati nobenega podatka o sebi. Pri njem so našli vozni list v Luttich, kamor se je najbrže hotel odpeljati po izvršenem roparskem umoru. Pismonoša je imel pri sebi 10.600 kron.
t»
Ne zabite Učiteljskega konvikta!"

Listnica uredništva.
M. Ž. v O.: Priobčimo prihodnjič, ker moramo prej zvedeti, Se je res. — C. L. v Z.: Hvala I Toda: nehvaležnost bo tudi Vam plačilo!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St 3509.	Kranjsko.
Na štirirazredni šoli v Senožečah se razpisuje s tem eno učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je poslati službenim potom tukajšnjemu urada do 25. januarja 1908
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
O. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 24. decembra 1907.
St. 1422.
St. 2085.
Na štirirazredni ljudski šoli v Metliki se razpisuje učno mesto v stalno, oziroma začasno nameščenje. Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 26. januarja 1908. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Črnomlju, dne 27. decembra 1907.
St. 1257.	Štajersko.
Na trirazredni ljudski šoli v Runču se bode stalno namestila nadučiteljska služba z dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v ob°h deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v fiunču, pošta Ivankovci do 31. januarja 1908.
Okrajni šolski svet Ormož, dne 10. decembra 1907.
Marodna knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
PANORAMA KOSMORAMA
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3
(pod Narodno kavarno). 138 13
Od 4. januarja do vštetega 11. januarja:
Potovanje po planinah ob Anižki dolini. Krasni Erzberg in romantiška soteska (Gesause).
Učni načrti
v obeh jezikih za ljudske šole
vseh kategorij na Kranjskem izvod po 50 h za enorazrednice in dvorazrednice; za trorazrednice do osemrazrednice po 60 h, po pošti 5 h več. Prodaja x
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, Gradišče štev. 4.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglasa v Učiteljskem Tovarišu.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel
,Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru
A. Seidel,
restavrater.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Nehati» Iiausen, Klassig In Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
142 52 13
j*
4>

O	io bo
<U	s
>o	**
>2	n
*a	>
3	RS
S	5
C/3
c
O	.5,
7Ž	|
53
<u C ■a g
2.S •
«cf,
o « « _T> 3
3 2"
x £
O
"S <"
2 o
aS S
— t KJ
«213
DjO c-J5 o^-o.
n ¿j:
i?««} j^-a-a
n* _ 2 £
o S
i? E g w «H,
•o ca
_ c
■O C
3 -5
o <"
E J
ra ^ 3
o "o ~ o. ~ j; =ž O
■s s
S S 8.-S
N
C —
— a>
o) M ¿t _ Si E
•O 3
O«
3
0
a
1
«5
S o
4» ^
Na mestnih nemških ljudskih šolah v Ljubljani je stalno popolniti izpraznjeno mesto veroučitelja s plačilnimi prejemki II plačilnega razreda.
Pravilno opremljene prošnje je predlagati o. kr. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani najkasneje d o 21. j a n u a r j a 1908.
Na nedostatne in zakasnele prošnje se ne bo oziralo.
C. kr. mestni šolski svet t Ljubljani, dne 31. decembra 1907.
St. 2347.
V krškem okraju se razpisuje s tem voditeljska in učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli v Bransko-Kalu v začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj predlagajo do 31 januarja 1908.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, 28. decembra 1907.
Naš denarni zavod.
(7) 24—24
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.

in
■
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—*/a7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov i 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B
G D E F G H
18 24 38 46 60 70 85
n	n . „ 17	n n	6	n	-	n	18.	n	3	n	56	n
n	„ „ „ 23	n n	4	n	50	n	24.	n	4		—	
n	n n n 37	n n	3	n	—	n	38.	n	—		66	n
n	i, n »	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
n	» » „ 59	n n	8	n	—	n	60.		—	n	70	n
n	„ n . 69	n n	1	n	75	n	70.		1	n	42	n
n	. . - 84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26	n
Zadružni lokal je v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 17.
■



Upravništvo „Učit. Tovariša" je odslej î Ljubljana, Gradišče št. 2.

Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetloiikainica:	:
u9 52 le Kolodvorske ulice št. 8.
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	118 52 17
Postrežba točna in solidna.
Glavna zaloga_
[los. Petričevih zvezkov.
Pišite po vzorce!
Barhant
in fianelo (moderne vzorce), platno, damast, prte, brisače, blago za srajce in drugo platneno in bombažasto blago, modno blago za dame in gospode najboljše in preizkušene kakovosti
priporoča izvozna tvrdka platnenega in modnega blaga ieo 26-4
V. J. Havlicek
v Podjebradu, Češko.
Vsako sezono novosti. Mnogo pohvalnih pisem. Naročila nad 15 kron pošiljam poštnine prosto.
■
I
priporoča svoj
angleški plinov koks
kot kurivo prosto dima, saj in smradu, pripravno za kurjavo v šolah in stanovanjih.
Cenjeno učiteljstvo in slavne šolske oblasti vabimo, da si ogledajo v ljubljanski plinarni naše
plinove peči in aparate za kuhanje
katere imamo vedno v najbogatejši izberi na razpolago.	137 12—4
Naš denarni zavod
Geslo: Ear plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca grudna: K 139.941'93.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
zmmmmmmmmmmmmmmms.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
kavam ar.

Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottaye-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 5Ietna garancija. Ustanovljene I. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
/1 •	(150) 26-5
M I ^
ii
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela. „TJnion*
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
lak za šolske table.
fVAVAV	—
P......'

Fr. Burger
j Spodnja Šiška
; ::::::::::::;::::: (pri Ljubljani) ::::::::::::::::::
parotovarna lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spadajoeih del.
Izvršitev solidna, vestna in na-
tančna. Cene nizke.
156 26—5 :
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazoijev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatile, vratil, Čistilnic, stroja & Wp in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpeln eevi za vodo, vino in gnojnieo, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (149) 26 5
8 s
Blaž Jesenko
Ljubljana
Stari trg štev. 11
priporoča (154) 12—2
, cilindre, cepice m.
najnovejše façone po najnižji ceni.
Gospodom učiteljem in slav. občinstvu z dežele
se priporoča
Kavarna Prešeren
Ljubljana, Marijin trg.
Na razpolago so vsi slovenski in velika izbira tujih časopisov.
Za točno postrežbo in dobro pijačo je v vsakem oziru najbolje skrbljeno.
188 3—2	Karel Polajnar, kavarnar.
Franc Kollmann
Ljubljana
na Mestnem trg-u.
priporoča slavnemu učiteljstvu svojo bogato zalogo
stekla, porcelana in podob,
kakor tudi svetilk za petrolej in elektriko. (146) 12 3
Prevzema tudi vsa steklarska dela in zagotavlja najcenejšo postrežbo.
iŠLJŽPSŠh ISpS^ [SRBI ¿SKfc* Y-fifcíB Bwîl W?-à» 86*1
Yse šolske potrebščine
priDoroča
139 5
trgovina s papirjem In galanterijskim blagom
I. TONI, Ljubljana
Sv. Petra cesta 31.
Postrežba točna.	Cene zmerne.
y«*/
m
t": afl Ktí« ffi?;3w ffis'lj} pil
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Irana Oražna raznovrstno skriv-ljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4,
I. nadstropje.
Zavod je otvorjen tudi med počitnicami julij in avgust.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dopoldne in od 2.—3. popoldne v Wolfovih nlicah št. 12.	185 12—2

IV AN JAX & SIN
LJubljana, Dunajska cesta št. 17.
r
"Velika, zaloga
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
\



S L AVI J A"
vzajemno zavarovalna banka
(20) 26-26 ^ ^ ^ O- J
zavaruje v žirljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti •^renotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v po-arnem oddelka: proti škodam po požaru.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62 4,361.283-89 „ 34,791.584 99 2,188.391-24
I
Zavarovani kapital........
Zavarovalnine .........
Izplačane škode in kapitali 1. 1905 . . .
Rezervne in poroštvene zaloge ....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška)
Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva . .
Izplačana dividenda členom življenskih oddelkov 1. 1905 .........
V	vsem pa doslej........
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade ....
34,087.781-48
206.29640 1,606.893-21 3,004.50980
87.176.383-75
Vsa pojasnila daje
Generalni zastop banke „S lavi je"
v Ljubljani, G-osposke ulice št. ±2.
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
odlikovani lekarnar
Gabrijel Piccoli
v Ljubljani lekarna „pri angelu", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke:
Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h.
—	Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K.
—	Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 150. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem
trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko. 170 26—3 Naročil« se izvršujejo točno po poTzetju.
Pošt. hranil, račun št. 828.406.
Telefon št. 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v ljubljani, Dunajska cesta št. 18, LSStiii
obrestuje hranilne vloge po 4 72%
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga, Posojuje na zemljišča po 5 '/«"/o z t Vj°/o amortizacijo ali pa po 5 '/«"/o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga.	163 12—2
Poskusite
in priporočite = izdelke =
17ydrope foparne hranil
d Pragi VIII. Cenomiftzastonj.
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih kujig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za š^ke table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna-in točna postrežba.	140 52—13
I
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. (5) 12-12
—	M Litografija.

Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
mwmmmwmmm
mwmmwm
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino
ČEŠNIK & MILA VEG
v Ljubljani (pri Češniku) Lingarjeve ulice
TTelilca zaleg-a- sukna in kamgarna za mcšl^e o"blelre Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dama. Velika izbera preprog, zaves, odej itd.
Cene nizke in strogo solidna postrežba.
ipsfe P. n. učiteljstvu dara pri nakupu 5 % odbitka za učiteljski konvikt.
I
estna =
hranilnica
= ljubljanska ™
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-


Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov krron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedočj zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.