raziskave in razvoj
UDK: 624.011.1
Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew)
Lesena gradnja in po`ari srednjeve{kih mest
Timber Buildings and the Fires in the Medieval Towns
avtor asist. Domen KU[AR, univ. dipl. arh.,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana
Izvleček/Abstract
Les je bil ena klju~nih dobrin, ki je pripomogla k nastanku in razvoju mest. Predvsem je bil to glavni gradbeni material za gradnjo bivali{~, saj ga je bilo veliko, potreb po njem pa malo. S {irjenjem mest in nara{~anjem pov-pra{evanja po njem tudi na drugih podro~jih, ga je za~elo v 15 . stoletju primanjkovati. Hkrati je les, kot gorljiv material, povzro~il, da so srednjeve{ka mesta ve~krat do tal pogorela. Zato so ga me{~ani ‘eleli zamenjati z bolj varnim materialom, ki pa je bil, vsaj v za~etku, precej drag. Pomanjkanje lesa je povzro~ilo dvig njegove cene. Les se je tako za~el umikati drugim – negorljivim materialom, kar so zahtevala in na razli~ne na~ine spodbujale tudi mestne oblasti. Tako se je vedno bolj uveljavljal mit o neprimernosti lesa za gradnjo, kar pa sploh ne dr‘i. Les se je v zgradbah ohranil tam, kjer je bil zaradi svojih lastnosti nepogre{ljiv.
Timber was one of the key materials which contributed to the formation and development of Medieval towns. Primarily, timber was used as the major material for construction of dwellings as there was a large amount of timber around and the demand rather low. Due to expansion of the towns and the increased demand for tim-
ber in other areas the 15th century signalled the beginning of the reduction in the availability of timber. At the same time as timber is a combustible material this helped for the Medieval towns to burn to the ground. Therefore, the townspeople wanted to replace it with a safer material which was, particularly at the beginning, rather expensive. The lack of timber caused its price to rise. Thus, timber started to be replaced by other fireproof materials which were demanded and in various ways encouraged by the town authorities. Thus more and more the myth of the timber unsui-tibleness for building were put into the force, which, however, is not true. The timber that was retained in buildings was there where it was found to be indispensable due to its properties.
Klju~ne besede: les, srednji vek, mesto, po‘ar
Key words: timber, Medieval, town, fire
UVOD
Srednjeve{ka mestna jedra so predeli mest, ki imajo danes svoj ~ar. Obiskovalci se sprehajajo po tlakovanih ulicah, gledajo lepa pro~elja zidanin zgradb, kritih z ope~no kritino, pijejo kavo v starih gostilnah in u‘ivajo v prijetnem okolju. Malokdo pa pri tem pomisli, da v~asih ni bilo tako. Prvotno so bile hi{e lesene, krite s slamo ali skodlami, prebivalci pa so se sprehajali po blatnih ali pra{nih ulicah.
NASTANEK SREDNJEVE[KIH MEST
Samo nekaj stoletij po propadu Rimskega cesarstva je gozd prerasel pre-te‘ni del Evrope razen priobalnega sredozemskega pasu. Ostanki anti~-nih naselij so ve~inoma eden za drugim propadli. Zaradi negotovih razmer, ki so jih povzro~ali pogosti vojni in roparski pohodi razli~nih ljudstev in tolp, ter skromno kmetijstvo, je bil vsaj prvih nekaj stoletij po propadu Rima glavni cilj prebivalstva golo pre‘ivetje. Ko so se varnostne razmere umirile in se je izbolj{alo kmetijstvo, se je {tevilo prebivalcev pove-~alo. Hkrati se je pojavila mo~na te‘nja po izmenjavi dobrin. Razmah

Les 53(2001) 6
raziskave in razvoj
trgovine in obrti je bil ključnega pomena za nastanek mest. Ta so v zahodni Evropi nastajala od 9. stol. dalje, na našem področju pa od 12. stol. dalje. Kraj, kjer je mesto nastalo, je bil največkrat pogojen z ugodno strateško lego (sečišče trgovskih poti, prehod čez vodo, bližina prelaza, varnost in podobno). Uradno je mesto z ustanovno listino ustanovil gospodar ozemlja, na katerem je stalo. Z njo je mesto dobilo za svoje meščane določene pravice in ugodnosti. Mesto je imelo precej avtonomije ter svojo oblast, ki je skrbela za notranjo ureditev in red.
NAČIN GRADNJE
Bivalna kultura prebivalcev je bila po propadu Rimskega imperija na zelo nizkem nivoju, o čemer lahko sklepamo po sicer skromnem gradivu. Po njem lahko sklepamo, da je bilo prvotno bivališče v času med 6. in 10. stoletjem enocelična zgradba. Zgrajena je bila iz lesenih brun kot brunarica. Temu v prid govori tudi listina samostana v Kremsmiinstru iz leta 777. V njej kralj Tassilo prosi, da se hiše razstavijo in prenesejo na drugo lokacijo, kjer se nato zopet sestavijo. Premestitev ne bi bila mogoča, če hiše ne bi bile zgrajene iz lesenih brun (Kušar, 1983: 39).
Les, ki ga je bilo takrat v izobilju, je pomenil najcenejši, priročni material za gradnjo hiš. Poleg dobrih statičnih lastnosti, obdelava lesa ni pomenila kakšnega hudega tehnološkega podviga. Ves tehnološki proces, od podiranja drevja do gradnje hiš, je bil preprost. S sekirami ali žagami so podrli drevo, ga oklestili in olupili. Iz tako pridobljenih brun so bile zgrajene preproste brunarice. Bruna so lahko še obtesali ter tako dobili tramove pravokotnega preseka (slika 1), iz katerih so gradili hiše, pa tudi
ijaLes 53(2001) 6
nosilne konstrukcije streh, sicer zidanih katedral ali drugih zgradb. Uporaba desk v graditeljstvu se je pojavila kasneje (v 13. stoletju) z izumom vodnega ‘agalnega stroja (slika 2), ki je omogo~al la‘je, predvsem pa hitrej{e raz‘agovanje lesa, s tem pa tudi ni‘jo ceno desk.
Zidane stavbe so bile redkost, ~eprav so se pri nas na Primorskem in Krasu pojavile dokaj zgodaj. Na to je vplivala gradbena tradicija bli‘njih obmorskih mest ter lokalni gradbeni material - kamen. Drugje so se zidane zgradbe pojavljale kasneje. Poleg lesenih in zidanih je obstajal {e tretji tip hi{e, ki je imel nosilno konstrukcijo iz lesa, vmes pa polnilo ({ibje, zamazano z ilovico, ilovica …).
V sredi{~u hi{e je bilo ognji{~e ali kuri{~e. Dim se je dvigal pod streho in uhajal skozi re‘e v strehi. Streha je bila krita s slamo. Taka hi{a je nudila ljudem in doma~im ‘ivalim osnovno zavetje pred vremenskimi nev{e~nostmi. Najve~jo nevarnost za obstoj hi{e je pomenil ogenj. Zaradi vnetljivega gradiva, iz katerega je bila narejena, ter na~ina kurjenja na odprtem ognji{~u, je lahko zelo hitro izbruhnil po‘ar, ki je nato hitro {iril s strehe na streho in upepelil celotno naselje. Ga{enje gore~e slame in lesa z vodo navadno ni imelo kak{nega posebnega u~inka. Poleg tega je bilo po‘iganje mest oziroma netenje po‘arov v obleganih mestih sestavni del voja{kega nasilja. Obnova biva-li{~, upepeljenih v po‘arih vsakih nekaj let, je bilo naporno in tudi drago opravilo, ki je zaviralo sicer{nji razvoj mesta. Zato so ljudje ‘eleli svoja bivali{~a narediti bolj varna pred ognjem. To je pomenilo, da so morali izbolj{ati varnost z obvladovanjem ognja s pe~mi in dimniki, z izbiro negorljivega ali te‘ko gorljivega ma-
Slika 1. Tesanje trama (Singer, 1956: 389)
Slika 2. Skica vodnega ‘agalnega stroja iz skicirke Villarda de Honnecourta (okoli 1250) (Singer, 1956: 644)
teriala za zidove, strehe in prostore, v katerem so kurili.
Najve~ji problem pri zagotavljanju po‘arne varnosti so bila sredstva, ki jih je bilo potrebno vlo‘iti v tak projekt. Prav zaradi tega je v ~asu, ko je bilo pre‘ivetje glavni cilj prebivalstva, ta izbolj{ava potekala zelo po~asi, ~etudi so redki zgledi ‘e bili.
V naslednjih stoletjih (11. - 15.) so se splo{ne razmere izbolj{ale. Tako je bila dana mo‘nost za protipo‘arne ukrepe. Dimnice so pomenile le majhen napredek na tem podro~ju, saj so kurili v glavnem prostoru v pe~i,
197
raziskave in razvoj
medtem ko se je dim {iril po prostoru (slika 3). Kjub temu pa je po‘ar {e vedno pomenil veliko nevarnost, saj je iskra lahko u{la iz pe~i ali skozi odprtino za dim in zanetila po‘ar. Poleg tega je bil v dimnicah zaradi dima zrak za dihanje slab.
^rna kuhinja je pomenila dvig bivanjskega standarda, saj so pe~ kurili iz ve‘e. Ta je dobila tudi vlogo kuhinje. Prednost ~rne kuhinje je bila predvsem v tem, da je bil glavni prostor (hi{a) brez dima, slabost pa je najbolj ob~utila gospodinja, ki je kuhala na prepihu in bila izpostavljena velikim temperaturnim razlikam. To je bil tudi razlog, zakaj so se dimnice ponekod ohranile toliko ~asa. Pa~ pa je bila pe~ obdana z negorljivim materialom, kar je pomenilo napredek pri po‘arni varnosti. Kaminska hi{a, ki se je pri nas uveljavila predvsem na Primorskem, je imela odprto ognji{~e ob eni od sten ter urejen zajem in odvod dima. Zaradi te zna~ilnosti pe~ ni bila strogo vezana na tlorisni razpored, kot je bila, denimo, pe~ pri hi{i s ~rno kuhinjo.
Izgradnja varnih kuri{~ ter zidanih odvodov dima je bila za investitorja trd oreh. Prvotni dimniki oziroma odvodi dima so bili leseni ali pleteni, premazani z ilovico, ki naj bi prepre-
~evala nastanek po‘ara. Glavni razlog proti zamenjavi je bila cena, saj je izgradnja novega zidanega dimnika pomenila velik stro{ek in je veljala kot statusni simbol. Tako so na Ptuju {e leta 1527 pobirali dimni davek, kar dokazuje, da so hi{e z dimnikom pomenile vi{ji bivalni standard oziroma celo luksuz. Kjub temu je bila zavest, da dimniki pripomorejo k ve~ji po‘arni varnosti, ~edalje bolj ‘iva.
Prvi predpisi o zidanih dimnikih so znani od 15. stoletja dalje. Vendar je treba poudariti tudi dejstvo, da je bil slab dimnik bolj nevaren za po‘ar kot pa dimnica. Dimnik je namre~ segal tudi skozi prostore, kjer ni bilo velikega pregleda, npr. podstre{je. Prav tako je tople pline in saje hitreje ponesel k streham, kar je bilo v ~asu slamnatih streh {e bolj nevarno. Pravo varnost je pomenil le dobro zgrajen dimnik ter negorljiva kritina in redno vzdr‘evanje in ~i{~enje. Slednje se je v srednjeevropski prostor raz{irilo iz Italije v 14. stoletju. Za pregled stanja dimnikov je bila prvotno zavezana mestna oblast, kasneje (v 15. stoletju) pa so ~istili dimnikarji.
Glavna naloga mestnih oblasti na podro~ju po‘arne varnosti je bila vplivati na prebivalce, da so zamenjali
Slika 4. Lesena kritina (skodle) na Sv. Primo‘u nad Kamnikom. Lesena kritina se je do danes ohranila le tam, kjer so bili za to mo~ni razlogi (tradicija, cena, majhna mo‘nost {iritve po‘ara).
leseno (slika 4) in slamnato kritino z negorljivo ope~no. Da je slednja bolj varna, ni potrebno posebej poudariti. Vendar pa lahko svoj namen dose‘e le, ~e leseno ogrodje, ki jo nosi, ni izpostavljeno ognju. To so lahko dosegli z izgradnjo po‘arnih zidov. Kljub temu je ope~na kritina v za~etku veljala za tak luksuz, da so si jo lahko privo{~ili le najbolj premo‘ni. Podobno kot dimnik je veljala za statusni simbol, ki si ga niso mogli pri-vo{~iti vsi prebivalci. Kljub temu je bila zavest mestnih veljakov za skupno dobro navadno dovolj visoka, da je mesto z raznimi spodbudami pomagalo me{~anom pri zamenjavi kritine. Kolik{na in kak{na je bila ta pomo~, je bilo odvisno od gospodarskega stanja mesta. Mestni statut Münchna iz leta 1347 je zagotavljal finan~no podporo vsakemu me{~anu, ki zamenja kritino. Podobno je bilo na primer tudi v Göttingenu, kjer je magistrat pripeval ~etrtino denarja za zamenjavo kritine. Pou~en je tudi primer mesta Voitsberg na avstrijskem [tajerskem. Po po‘aru leta 1363 jim je vojvoda Rudolf I V. dal odvezo pla~ila dajatev za {est let, ~e bi hi{e prekrili z ope~nimi stre{niki,

ijaLes 53(2001) 6
oziroma samo za {tiri leta, ~e jo bodo nadomestili z gorljivo (leseno) (Kü-hnel, 1986: 25).
PO@ARNI REDI SREDNJEVE[KIH MEST
Zaradi strnjenega na~ina gradnje in lesa kot osnovnega gradbenega materiala so bila srednjeve{ka mesta izpostavljena ognju in so ve~krat popolnoma pogorela (slika 5). Da bi se temu izognili, je mestna oblast sprejemala dolo~ene ukrepe za zmanj-{anje take nevarnosti. Eden takih ukrepov je bila obvezna pogasitev vseh ognji{~ vsak ve~er. V Angliji je l. 1068 kralj Viljem I. v ta namen uvedel ve~erni zvon. Po znaku zvona so morala biti vsa ognji{~a poga{ena. Kr{ilce te zapovedi so ostro kaznovali (Bo‘i~, 1988: 6).
Statuti srednjeve{kih mest posve~ajo tej tematiki razli~no pozornost. Tako je dubrovni{ki statut iz leta 1272 prepovedoval gradnjo lesenih zgradb v mestu z obrazlo‘itvijo, da je to ‘e star obi~aj (slika 6). Prav tako so bile prepovedane slamnate kritine (Statut grada Dubrovnika 1272, 1990: 164, 189). Splitski statut iz leta 1312 je prav tako dajal prednost kamnitim zgradbam pred lesenimi. Poleg dolo~enih ugodnosti je spodbujalo kamnito gradnjo tudi mesto z raznimi predpisi, kot je na primer prepoved izvoza apna s [olte zunaj teritorija mestne ob~ine (Fiskovi~, 1985: 341).
Razlog, da je po‘arnovarnostnih zahtev v statutih primorskih mestih manj, je prav gotovo v na~inu gradnje, ki je kot gradbeni material ve~i-noma uporabljala negorljiv kamen ali opeko. Hi{e pa so bile krite z ope~-no kritino. Druga~ne razmere so bile na Ptuju. Statut mesta Ptuj iz leta 1376 je predpisoval kazen za lastnika hi{e, v kateri je nenamerno nastal
revijaLes 53(2001) 6
po‘ar. Kazen je zna{ala funt dena-ri~ev. Prav tako je statut prepovedoval zastavljanje ulic in trgov z lesom. Glavna skrb za po‘arno varnost mesta je bila nalo‘ena oblasti. Tako je bila s statutom skrb za pregled ognji{~ in odstranjevanje nevarnosti nalo‘ena sodniku. Preglede so opravljali vsake ~etrt leta (Masten, 1998: 118, 136, 137).
Naprednej{o zakonsko regulativo na podro~ju po‘arne varnosti so pomenili po‘arni redi, ki so se pojavili v 13. stoletju. Z njimi so mesta urejala na~in gradnje hi{, dolo~ala so gradbeni material (zlasti za strehe) ter na~in opozarjanja in ga{enja po‘arov.
Povod za sprejetje po‘arnih redov so navadno bili ve~ji po‘ari, ki so uni~ili del ali celotno mesto in s tem prisilili me{~ane, da so za~eli razmi{ljati o tem problemu. Tako je leta 1278 po‘arni red za mesto Dunaj uvedel Rudolf Habsbur{ki po velikem po-‘aru, ki je Dunaj prizadel leta 1276. Tudi druga evropska mesta so imela svoje po‘arne rede, na primer: Erfurt 1351, München 1370, Köln 1403, Frankfurt 1458 in Gradec 1594 (Bo‘i~, 1988: 5). Po‘arne rede so glede na izku{nje stalno dopolnjevali. Od 17. stoletja naprej se je za-~ela njihova delitev na po‘arne in gasilne rede ter stavbne rede.
Poleg po‘arnih redov so mestne oblasti sprejemale tudi posamezne predpise, s katerimi so izbolj{ali po‘arno varnost. Pri nas je znan predpis o prepovedi gradnje iz lesa v Ljubljani; bil je sprejet po po‘aru, ki je leta 1524 uni~il vse zgradbe na Novem trgu (Bo‘i~, 1988: 6).
Kljub skrbi za po‘arno varnost so mesta velikokrat gorela. Ljubljano je tako po‘ar prizadejal v naslednjih letih: 1371, 1373, 1382, 1493, 1506, 1524, 1583, 1603, 1618, 1623, 1629,
raziskave in razvoj
Slika 5. Po‘ar v mestu Bern (Kühnel, 1986: 23)
Slika 6. Zna~ilnost Dubrovnika so kamnite hi{e, ki so bile zahtevane ‘e v statutu iz leta 1272.
1631, 1654, 1660, 1676, 1685, 1712, 1714, 1767, 1770, 1774, 1780, 1798, 1800. Od tega so bili {e posebno hudi po‘ari v letih 1371, 1373, 1382, 1493, 1524, 1660 in 1767. Po po‘aru leta 1524 je oblast prepovedala graditi karkoli iz lesa. Obstoje~e lesene hi{e je oblast {e dopu{~ala. Iz kronik je razvidno, da so ob po‘aru 1660 gorele lesene hi{e na Gornjem trgu. Kasneje je bilo ve~ po‘arov v predmestju, kjer so bile hi{e ve~inoma {e lesene in krite s slamo oziroma skodlami. (Mal, 1957: 140-142).
OSKRBA MESTA Z LESOM
Kot je bilo ‘e omenjeno, so gozdovi ob nastanku prvih mest prekrivali dobr{en del Evrope in vsaj na za~etku oskrba z lesom ni bila problemati~na.
199
raziskave in razvoj
S {iritvijo mest so bile potrebe po lesu vedno ve~je. Za zgraditev skeleta ter ostre{ja preproste hi{e je bilo na primer potrebno podreti dvanajst velikih hrastov. Pri ve~jih zgradbah se je ta {tevilka nekajkrat pomno‘ila. Les pa so uporabljali tudi za opa‘e
200
in gradbene odre. Posebno veliko lesa so porabili za gradnjo cerkva. Samo za gradnjo stolnice v Münchnu (1468-1488) je bilo potrebno po reki Isar pripeljati 1400 splavov s po 14 do 15 debli, kar pomeni, da so za gradnjo posekali okoli 20.000 dreves. Poleg tega so tedaj veliko cerkva na novo obokali ter ob tem naredili tudi novo ostre{je. Za vsako so potrebovali nekaj sto hrastovih debel.
Veliko lesa je zahtevala tudi gradnja mostov (slika 7), ki so bili, razen res redkih izjem, leseni. ^etudi so bili nekateri pokriti, so bili stalno izpostavljeni vlagi, ki je uni~evala most. Zato so morali lesene mostove stalno obnavljati, kar je zahtevalo vedno nove koli~ine lesa. Mostove so mnogokrat po{kodovale razli~ne naravne ujme, kot so neurja, led, visoka voda in podobno.
Ve~ lesa naenkrat so potrebovala mesta za obnovo po uni~ujo~ih po-‘arih, ko je bilo potrebno obnoviti cele ~etrti ali kar celotno mesto. Ta -kih po‘arov v srednjem veku ni bilo malo, zato so bile tudi koli~ine potrebnega lesa velike.
Izkori{~anje gozdov je bilo sprva svobodno v okviru poljedelskih skupnosti (slika 8). Prebivalci so si svobodno nabirali steljo, pasli ‘ivino, se oskrbovali s kurjavo in stavbnim lesom ter lovili divjad. S nastankom fevdalizma je lastnik gozdov postal kralj. Ta jih je z razli~nimi darov-nicami razdelil med zemlji{ko gospodo. Zanje je gozd pomenil predvsem mo‘nost lova, tako da so lahko kmetje pa tudi me{~ani izkori{~ali gozd za oskrbo z lesom. Ko so se gozdne povr{ine zmanj{ale (ve~ja poraba, kolonizacija) se je zemlji{ka gospoda za~ela bolj zanimati za gozdove in les. Posledice tega so bile zmanj{ane pravice za kmete (pre-
poved pa{nje koz in ovac) ter uvajanje nadzora nad se~njo lesa.
Mesta so svoje gozdove dobila od zemlji{kih gospodov. Iz njih so dobivali kurivo in stavbni les ter {e nekatere druge pridelke (smola, ~reslo-vina, ‘elod za pra{i~e …). Nekateri gozdovi so {~asoma pri{li v last mesta. Ljubljana je tako imela svoje gozdove v Mestnem logu in pod Rudnikom, oskrbovala pa se je tudi iz okoli{kih gozdov (gozdovi ju‘no od Barja, Utik), del lesa pa so po vodi priplavili s Polhograjskih hribov (Va-lentin~i~, 1970; 439-440).
Konec 15. stoletja (pri nas predvsem v 17.stol) je za~elo lesa primanjkovati. Les so namre~ uporabljali tudi v druge namene. Veliko so ga porabili za ‘ganje apna ter opeke. S pojavom fu‘inarstva, ki je za pridelavo ‘eleza potrebovalo oglje (slika 9), se je drasti~no pove~alo povpra{evanje po oglju oziroma lesu. Prav tako so les za svoje delo potrebovale tudi steklarne (gla‘ute). Te so les potrebovale tudi kot surovino pri izdelavi stekla (pepeliko). V te namene so posekali veliko gozdov. Pri nas so vidne posledice intenzivnega izkori{~anja gozdov na Pohorju, Jelovici in Pokljuki. Ta m so prvotni bukov gozd posekali za predelavo v oglje oziroma pepeliko, namesto njega pa sadili smreke.
Pomanjkanje lesa konec srednjega veka je sovpadalo z nara{~anjem zavesti o protipo‘arni gradnji. Les kot lahko gorljiv material ni bil v mestih ve~ tako za‘elen kot v~asih. Mestne oblasti so ga z raznimi predpisi sku{ale zamenjati z negorljivo opeko, kamnom ter ope~nimi stre{-niki. Les se je tako najprej umaknil drugim materialom tam, kjer je bil najbolj ranljiv in se ga je dalo najla‘je zamenjati-to je v stenah. [e vedno pa
revijaLes 53(2001) 6
raziskave in razvoj
so ga uporabljali in ga {e vedno uporabljamo tam, kjer je zaradi svojih lastnostih skorajda nepogre{ljiv. Iz njega so delali predvsem ostre{ja, vrata, okenske okvire ter drugo notranjo opremo.
Literatura
1.  Bo‘i~, B., 1988: Gasilstvo na Slovenskem do leta
1941. Gasilska zveza Slovenije. Ljubljana
2. Fiskovi}, C., 1985: Statut grada Splita 1312. godine.
Knji‘evni krug, Split
3. Fister, P. , 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem.
Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana
4. Fitchen., J., 1981: The Construction of the Gothic
Cathedrals. The University of Chicago press. Chicago
5. Hernja-Masten, M., 1998: Statut mesta Ptuj 1376.
Zgodovinski arhiv, Ptuj
6. Kühnel, H., 1986: Alltag im Spätmittelalter. Verlag
Styria (Edition kaleidoskop), Graz
7. Ku{ar, D., 2000: Izobra‘evanje, delo in odgovornost
stavbenika v srednjem veku. Zbornik 22. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled. Slovensko dru{tvo gradbenih konstruktorjev, Ljubljana
Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAGG
Ku{ar, J., 1987: Redimenzioniranje gradbenih elementov v merskem sistemu po JUS. U. A9, 003 (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
Mal, J., 1957: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Mestni muzej v Ljubljani
Mohori~, I., 1957: Zgodovina obrti in industrije v Tr‘i~u. DZS, Ljubljana
Pahor, M., 1987 Statut piranskega komuna od 13 . do 17. stoletja. SAZU, Ljubljana
Paolo Santonino: Popotni dnevniki (prevod Simoniti, P.). Mohorjeva dru‘ba, Ljubljana, 1991
Patent cesarice Marije Terezije objavlja novi og-njegasni red za Kranjsko. Ljubljana, 19 . februar 1773
Postava sa volo ogna na kmetih. Ljubljana, 28. januar 179 5
Postava sa volo ogna v mejstih, inu tergih na Kranjskem. Ljubljana, 28. januar 1795
Rupel, M., 1951: Valvasorjevo berilo. Mladinska knjiga, Ljubljana
Sagadin, M., 1997: Ajdna nad Potoki. Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Sloveije za kulturno de-di{~ino, Ljubljana
Smith, M., R., 1994: Does Technology drive History? MIT Cambridge
Statut grada Dubrovnika 1272. Dubrovnik, 1990
Valen~i~, V., 1970: Gozdarstvo (v: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev). SAZU, DZS, Ljubljana
Vilfan, S., 1970: Kme~ka hi{a (v: Gospodarska in dru‘-bena zgodovina Slovencev). SAZU, DZS, Ljubljana
Zadnikar, M., 1982: Romanika v Sloveniji. DZS, Ljubljana
900 let Kranja (Spominski zbornik). Ob~inski ljudski odbor, Kranj, 1960
Kratke novice
Obisk na In{titutu für Fenstertechnik v Rosenheimu
V  okviru projekta “Razvojno te-stirni center za okna in balkonska vrata”, ki poteka v okviru Razvojnega centra za lesarstvo smo bili povabljeni na obisk na Institut für Fenstertechnik e.V. - I.F.T. iz Rosenheima. Namen obiska je bil dogovoriti sodelovanje na podro~-ju razvojnih in testirnih aktivnosti ter definirati pogoje za pridobitev njihovih akreditacij pri testiranju oken in balkonskih vrat. Na obisku smo bili: Janez Lesar iz INLE-SA, ki je vodja projekta, Friderik Knez iz Zavoda za gradbeni{tvo Ljubljana ter Igor Milavec in Janko Bo{tjan~i~ iz Razvojnega centra za lesarstvo. S strani I.F.T.-ja pa so v pogovorih sodelovali: direktor in{tituta dr. Helmut Ho-henstein, vodja testiranj Florian Sewald in vodja oddelka za gradbeno fiziko Norbert Sack.
Pogovori so bili uspe{ni, zanimanje za sodelovanje je veliko tudi s strani I.F.T.-ja in ‘e v juliju pri~a-kujemo njihov obisk pri nas.
V okviru obiska smo se sestali tudi z ga. Ulrike Hohenstein iz vodstva Eurowindoor Academy, ki se ukvarja z organizacijo izobra‘e-vanj in dodatnih usposabljanj za potrebe proizvajalcev oken in vrat po vsej Evropi. Pogovarjali smo se o prihodnjem sodelovanju in o mo‘nostih za posredovanje specialnih znanj tudi pri nas.
Razvojni center za lesarstvo Janko Bo{tjan~i~, univ. dipl. in`.
Od leve proti desni stojijo: Florian Sewald, Friderik Knez, Janez Lesar, dr. Helmut Hohenstein, Igor Milavec, Janko Bo{tjan~i~.
Srednja lesarska {ola Ljubljana: Otvoritev razstave in sprejem 2. generacije lesarskih maturantov
V sredo, 13. junija 2001, je bilo ob otvoritvi razstave lesenih izdelkov dijakov zaklju~nih letnikov letos drugo in tako ‘e tradicionalno sre~anje biv{ih maturantov Srednje lesarske {ole v Ljubljani, ki so se od taiste srednje {ole poslovili daljnega 1951. leta. Po natanko petdesetih letih se je tako v {olskih klopeh znova zna{lo 33 nekdanjih so{olcev, ki sta jih pozdravila ravnatelj SL[ Vincenc Velu{~ek in Zoran Tro{t, predsednik Dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana.
Sanja Pirc
ijaLes 53(2001) 6