GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. - OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 27. januar 1966 — LETO II. — ŠT. 2 (20) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SINDIKATI SO ZBOROVALI SINDIKATI SO ZBOROVALI SINDIKATI SO ZBOROVALI SINDIKATI Prvo - gospodarske naloge Jožeta Kovača so ponovno izvolili za predsednika - Podpredsednik je Rudi Delopst, Tajnik pa Teodor Jelen. DELEGATI SO NA NEDAVNEM REDNEM OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKAI, NEGA SVETA SPREGOVORILI O DELU SINDIKATOV V OBČINI PRI REŠEVANJU NADALJNJIH GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH NALOG. Povečana razgibanost v gospodarstvu je zahtevala, da ao se v minulem obdobju sindikalne podružnice v velenjski občini iholj zavzele pri svojem delu. Vise bolj so prišli do spoznanja, da pomeni reševanje gospodarskih vprašanj An izpolnjevanje proizvodnih načrtov hkrati tudi reševanje nalog na ostalih družbenih področjih. Zato ni slučaj, da so sindikalne podružnice in občinski sindikalni svet zelo pogosto obravnavali gospodarske probleme. Spremljala An razčlenjevali so izpolnjevanje začrtane proizvodnje, opozarjali na določene slabosti, in spodbujali samoupravne organe, da bi hitreje odpravljali pomanjkljivosti v razvoju. V velenjski Občini je 44 sindikalnih podružnic. Članov sindikata pa je 10.543. Talko številna organizacija ni mogla mimo vprašanj, ki neposredno tarejo njihove člane. Ko pa' je siindli-kaJrni svet obravnaval in reševal dejanske probleme sivojiih članov, je dobro spoanal stanje An delo delovnih organizacij. Predvsem po V. zveznem sindikalnem kongresu in po sprejetju gospodarske reforme so vse naloge reševali z vidika delovnih ljudi. Sindikalni svet se je trtidil, da ibi oblikoval lastna stališča im s svoje strani .vplival na dogajanja v komuni. Ko so v sindikalnih podružnicah reševali gospodarska vprašanja kot so: proizvodnja, tehnološki postopki, izpolnjevanje plaha, izvoza, procEulktirv-oositi An delovne discipline, so pogosto razpravljali o osebnih dohodkih din jja-raščanju cen. Premalo pa so govorili o neskladnostih med storilnostjo An osebnimi dohodki. utpravo zlasti v zdravstvu. Počasi uveljavljajo sindikalno delo v storitvenih dejavnostih. Premalo razpravljajo o ključnih vprašanjih, fci naj 'bi izboljšala položaj storitvenim dejavnostim. Tu iimajo zelo slabo urejeno interno zakonodajo — statute, pravilnike itd. Slaibo pa je pri njih tudi Obveščanje. Sindikalne podružnice bodo morale biti bolj samostojne, ne pa da so nekatere podružnice prenos organov upravljanja, uprave, direktorja in drugih. Na ta način se delo podružnic Pogled na delegate med sindikalnim občnim zborom. V družbenih službah so posvetili precej pozornosti notranjim odnosom in samoupravljanju. To je tudi razumljivo, saj se. je v teh dejavnostih začelo uveljavljati samoupravljanje šele pred leti. Močno so utrdili sarno- IZŽREBALI SMO NAGRAJENCE V SREČA Prva nagradna križanka je za nami. Nekateri so jo rešili kar med malo južino, drugim pa je delaila večje preglavice. Seveda, vsem nismo mogli ustreči, zato prosimo, ne negodujte! Poudarjamo, da je bila to naša prva križanka in obljubljamo, da bodo vse naslednje še boljše. 16. januarja dopoldne smo v delavskem klubu izžrebali dobitnike nagrad. Posebna komisija v kateri so bili Marjan Salobir, Franc Lesnik (pravni zastopnik), Ivan Fijavž, Ljuban Naraks ter od navzočega občinstva Anica Pistotnik — zdravnica iz Velenja in Boris Močilnik — dijak iz Velenja, je vložila v žreb- PRI ŠTCMBERGERJEVIH ni boben 39 rešitev. Pionirka Lidija Fijavž, ki je žrebaila, je imela srečno roko za družino Štumberger iz Velenja. VSE TRI NAGRADE "SO DOBILI: MILAN, MARJANA IN JANJA ŠTUMBERGER. Komisija je naknadno dodelila še 4. nagrado 50,00 novih dinarjev. To nagrado je dobila HERMINA GROZ-NIK — UČITELJICA IZ ŠKAL. Nekaterim srečnim obiskovalcem našega javnega žrebanja v delavskem klubu pa je žreb dodelil 13 dobitkov, ki so jih prispevali: turistično društvo Velenje, hotel »Pa-ka«, TP »Velma« in »Bazen«, Mladinska knjiga, delavski klub, TGO »Gorenje« in RL Velenje. »Kdo bo srečni dobitnik?« so ugibali udeleženci žrebanja. odmika od želja delavcev in se izgublja v sklepu drugih družbeno upravnih iin političnih dejavnikov. Podružnice -bi morale še konkretneje razvijati demokracijo An samoupravljanje, formirati uipravljalca, gojiti zdrave osebne odnose in družbeno ekonomsko izobraževati člane delovnih kolektivov. Jože Kovač, predsednik občinskega sindikalnega sveta, >je prebral na občnem zboru referat o nalogah sindikatov v občini do nekaterih gospodarskih in družbenih vprašanj. Najprej je povedal, da se je gospodarstvo v občini razrvAjalo normalno in da zaradi sprejetih stabilizacijskih ukrepov ni bilo opaziti večjih motenj. Gospodarske organizacije so same z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo premagale začetne težave in se vključile v novi tempo gospodarjenja. (Nadaljevanje na 3. strani) Franc Vrtačnik, upravnik večerne politične šole v Velenju je povedal, da je v tem šolskem letu uspešno zaključilo prvi oddelek večerne politične šole 30 slušateljev. Bili so povečini slušatelji, ki delajo v samoupravnih organih, osnovnih organizacijah ZKS in drugod. Slušatelji pravkar končanega oddelka večerne politične šole so redno hodili na predavanja in z zanimanjem spremljali pouk. Po mnenju tovariša Vrtačnika je bil pouk v tem oddelku kvalitetnejši od pouka v prejšnjih oddelkih. Zakaj? Uporabili so drugačno metodo dela. Vsi predavatelji so izdelali teze že pred predavanji tako, da so lahko sistematično razlagali slušateljem planirano tematiko. Tudi kadrovanju so posvetili posebno skrb. Ker so delovne organizacije plačale za vsakega slušatelja šolnino, so v delovnih organizacijah in tudi slušatelji sami čutili posebno skrb. Med šolanjem so izstopili samo štirje prijavljeni slu- JAVNA RAZPRAVA o novem statutu szdlj Vsa zadnja leta se je razvijalo delo o organizacijah Socialistične zveze po določilih statuta, ki so ga sprejeli pred petimi leti na V. kongresu SZDLJ. V teh zadnjih letih pa se je v našem življenju dogodilo toliko novega, da se je nujno moralo marsikaj spremeniti tudi v sami organizaciji Socialistične zveze. Marsikdaj smo čutili, da so bila določila statuta pretesna za kipeče življenje, ki smo ga obravnavali v Socialistični zvezi. Zato so v predkongresnem obdobju prišle v javno razpfa-vo teze o organizacijsko političnem razvoju in o spremembah statuta SZDLJ. Dokument, ki je v javni razpravi pred republiškim In zveznim kongresom organizacije Socialistične zveze, je zelo pomemben in predstavlja podlago za široko, demokratično soodločanje o tem kako se bo SZDLJ nadalje razvijala in organizacijsko formirala. V njem so zajeta naslednja vprašanja: značaj, mesto, vloga In cilji SZDL v skladu s stopnjo razvoja druž-beno-političnih odnosov in načeli ustave SFRJ; položaj, pravice in obveznosti članov organizacije Socialistične zveze; kolektivno članstvo; odnosi in sodelovanje Socialistične zveze z družbeno političnimi in družbenimi organizacijami in združenji občanov; mesto v sistemu in odnosi Socialistične zveze s samoupravnimi in predstavniškimi organi; načela organiziranja Socialistične zveze, konstituiranja vodilnih forumov, odnosi med njimi in članstvom ter načela rotacije In ponovne izvolitve. V tezah je predvidena tudi občinska organizacija kot osnova SZDLJ. V tezah so organizacijska načela postavljena tako, da bi bila SZDLJ čimbolj razbremenjena vseh elementov klasične politične stranke. To je še vedno ovira, da bi v sedanjih razmerah postala SZDLJ Instrument neposrednega političnega boja delovnih ljudi za njihovo popolno družbeno in ekonomsko osvoboditev. Socialistična zve- šatelji. Prejšnja leta pa jih je odpadlo skoraj polovico prijavljenih slušateljev. Pouk v večerni politični šoli je bil štirikrat tedensko in je trajal dva meseca. Slušatelje so seznanili z naslednjimi področji: pojem družbe in njena struktura, družbena ureditev SFRJ, osnove politične ekonomije in našega ekonomskega sistema, svetovni regionalni integracijski procesi ter Jugoslavija — mednarodno delavsko in komunistično gibanje. Na šoli so predavali: Štefan Dolejši, Stane Ravljen, Peter Kra-pež, dipl. inženir, Kristl Hrastel, Franjo Kljun, dipl. inženir in Ivo Knez. Upravnik večerne politične šole Franc Vrtačnik je tudi povedal, da bodo 1. februarja začeli z novim oddelkom. Programa ne bodo spreminjali. Predavali bodo isti predavatelji. V oddelek pa bodo vpisali 30 slušateljev, ki jih bodo kadrovale sindikalne in mladinske organizacije. za je družbeno politična hrbtenica graditve sistema neposredne demokracije. Ona omogoča, da se vsa družbena protislovja v demokratični praksi rešujejo in odpravljajo. Socialistična zveza se zavzema za stališča, ki so v danem trenutku najbolj napredna stremljenja družbe. Spodbuja neposredno akcijo delovnih ljudi k urejanju problemov In vse bolj postaja resnična posebna oblika samoupravljanja. V Socialistični zvezi naj bi vse bolj prišlo do veljave mnenje članstva. Ni vseeno, da o neki stvari razpravlja v imenu Socialistične zveze le nekaj ljudi, samo odbor ali nekaj članov. Stališče SZDL mora biti združena misel večjega števila občanov. Zato predlog za novi statut navaja različna mnenja. Za članstvo SZDLJ ne bi smeli postavljati nobenih ovir — sedaj je to članarina — ampak bi naj vsaka organizacija prilagodila metode svojega dela možnostim in potrebam območja kjer dela. Spremembe predlagajo tudi pri volitvah vodstev Socialistične zveze. Vsi predlogi izhajajo iz ene same potrebe, da bi bilo delo vodstev prilagojeno sedanjim nalogam Socialistične zveze, predvsem pa možnostim, da lahko člani čim neposredne-je vplivajo na stališča organizacije. TEZE IN PREDLOG ZA NOVI STATUT SZDLJ SO MED NAMI. NASA NALOGA JE, DA V JAVNI RAZPRAVI ČIMBOLJ ŽIVO IN ZAINTERESIRANO SODELUJEMO. VEČ PREDLOGOV IN DOPOLNIL BOMO PREDLAGALI TEM VEČJE JE ZAGOTOVILO, DA BODO DOLOČILA NOVEGA STATUTA ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE KAR NAJBOLJ USTREZALA SEDANJIM DRUŽBENO POLITIČNIM NALOGAM NAJŠIRŠE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE DELOVNIH LJUDI. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA- uspesna izobraževalna oblika Sklepi občinske konference SZ9L Komisija za sklepe, ki je bila izvoljena na občinski konferenci SZDL Velenje je, na podlagi referata in diskusije na konferenci izoblikovala osnovne misli in načela, ki naj bi bila vodilo za nadaljnje delo in prizadevanje SZDL kot organizacije in vsakega njenega člana. , Osnovna naloga SZDL je, da stalno vzpodbuja občane k prizadevanju in prevzemanju iniciative na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in proizvodnji. V okviru SZDL občani primerjajo svoje ožje interese z interesi drugih in širše družbene skupnosti, jih vsklajujejo in določene tako nastale usmeritve zagovarjajo v števnih organih samoupravljanja, v delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih. Pri tem mora SZDL zlasti skrbeti, da se pri sprejemanju odločitev samoupravnih organov vedno zasleduje načelo demokratičnosti. SZDL pa naj ne bo posrednik med občani ter predstavniškimi in samoupravnimi organi, temveč tvorni faktor pri oblikovanju politike teh organov. Zavedati se namreč moramo, da vsak sistem, naj bo še tako popoln, sloni na ljudeh in je njegov uspeh v končnem merilu odvisen od aktivnosti tistih, ki ga izvajajo. Le polna aktivnost vseh občanov torej lahko, daje željene rezultate. Ta načela so posebno važna sedaj, ko smo sredi procesov, M jih s skupnim imenom imenujemo gospodarska reforma, pomeni pa realizacijo načel nove ustave in sklepov VIII. kongresa ZKJ. Vključitev v prizadevanje za izvedbo gospodarske reforme ne pomeni samo iskanje rentabilnejših in naprednejših gospodarskih odločitev, ampak pomeni mnogo več, namreč, spremembo miselnosti in tako našega življenja. Naloga SZDL pa je, da pri reformi miselnosti deluje kot zavestna politična sila — kot oblikovalec te miselnosti. Na področju gospodarstva stojijo pred nami zelo konkretne naloge: prizadevanja za rentabilnejšo proizvodnjo, za povečano produktivnost in tako vključitev v mednarodno tržišče. To vse pomeni poglobljeno delo samoupravnih organov, katerih naloga je, da svoja prizadevanja usmerijo k tem ciljem, pomeni pa tudi zavestno prevzemanje odgovornosti vsakega posameznika za sprejemanje in izvajanje sklepov. Vsaka panoga gospodarstva stoji pred svojimi problemi, naloga vsakega posameznika pa je, da po svojih sposobnostih pri iskanju rešitve pomaga, pri tem pa se mora zavedati, da je kot proizvajalec ob enem tudi potrošnik. Mnogo je stvari, o katerih bodo morali proizvajalci in samoupravni organi temeljito razpravljati in sprejemati konkretne sklepe. Naj navedemo le nekatera področja: — kadrovska politika — od te je v največji meri odvisna produktivnost in rentabilnost; — integracijski procesi, ki morajo biti odraz dejanskih potreb, od- ločitve pa morajo sloneti na temeljitih analizah; — na področju trgovine je nujno prilagoditi organizacijo in poslovanje potrebam potrošnikov; — investicijske odločitve, ki morajo biti plod strokovnih analiz; — kmetijstvo mora aktivirati privatnega kmeta s proizvodno kooperacijo in opuščati prakso odkupo-valca; — prevladati mora spoznanje, da je vsaka delovna organizacija v svojih odločitvah samostojna in da ni sile, ki bi namesto nje reševala določene probleme. Podobne naloge se pojavljajo pred občani in organizacijo tudi na področju splošne potrošjjje oziroma družbenih služb. Na tem področju je treba stvari obravnavati z dveh strani: 1. Temeljito je treba ponovno proučiti dejanske potrebe po določenih institucijah in službah, ter po obsegu teh služb. Opravičilo za obstoj določenih služb ne more biti tradicija, ampak le dejanska potreba. 2. Ponovno je treba proučiti možnosti za finansiranje-celotnega kompleksa in znotraj njega najti zado-volj i ve kriterije za delitev sredstev. Tudi na tem področju je treba iskati možnosti za racionalizacijo, ki pa ne sme biti v škodo potrebnemu obsegu. Akter vseh rešitev mora biti naš delovni človek-samoupravljalec. Naloga SZDL pa je, da skrbi, da bodo vse rešitve rezultat široke demokratične razprave. li ^vf , K;, ' ' vggŽgsS ■ ^^^ITMBiii Jau jpp BHGnre^isi ■ .;' . .;. ' »i P1 ■ H imm 11 . .,■.'". * m Sil • vM&vr . «. i m i rf|-šuje po ničemer, kar je v zvezi Z gospodinjstvom, tudi o svojem delu ji ne pripoveduje. Vendar ne zasluži najbrž slabo, denarja mu ne manjka. Toda ne 31 gre za to. Zakaj pravzaprav gre? Ali jo ima res rad? Ga ima ona rada? S Stankom je bilo vse drugače, ko je bil še zdrav... Obed je bil pripravljen. Do Klepovega prihoda je bilo še časa več kot uro. Odšla je v sobo, premeta-la obleke in perilo, dolgo slonela na oknu, ozirajoč se po prazni ulici in pustem nebu, potem se je vrnila v kuhinjo, sedla za miz.o in začela listati po slovenskem časopisu, ki ga je Klep prinesel pred nekaj dnevi in ga prebral od prve do poslednje vrstice. Slednjič je ulica le oživela. Najprej je švignilo mimo nekaj kolesarjev, potem so prišli mladi, urni ljudje, nato starejši z umirjenim korakom. Nazadnje Klep. »Srečno, Ančka!« »Srečno, Stanko!« »Danes bo nekaj dobrega! Prijetno diši. Lačen sem kot volk.« Da bi ga pustila. »Kako je bilo spodaj v jami?« »Veš, kako je! Pusto, enolično delo.« »Rada bi videla, kako je pravzaprav spodaj.« Koliko strahu je pretrpela prva leta, pravzaprav že od otroških let, naprej zaradi očeta, potem zaradi brata in naposled moža. »Me ne bi mogel vzeti s seboj?« »Klep je začudeno pogledal. »Moje sedanje delo ni nič težkega. Prazni va-gončki prihajajo, polni odhajajo, jaz samo odpiram in zapiram zapah. Na izkopu je drugače. Slabo bi živeli, če bi žene in matere videle, kako je spodaj.« Ančka ga že ni več poslušala. Izvedeti mora, kako misli. Še danes. Rekla mu bo naj pride sem. V mraku, nihče ga ne bo videl. Tjale na Stankov stol bo sedel, da ga bo videla, kakšen bi bil kot njen mož! Pobrala je posodo in se lotila pomivanja. Klep je še posedel. Videlo se mu je, kako je potreben počitka. Naslonil je glavo na roke in zaprl oči. Zakaj, le zakaj ni zdrav, ni takšen, kakor je bil prva leta! Ali pa naj bi bila njegova bolezen nalezljiva, naj bi tudi ona težko dihala in pokašljevala, naj bi tudi ona najrajši negibno ležala in samo sanjarila o ljubezni. Ne, ne! Kakšne neumnosti ji prihajajo na misel! Tako ne more več dalje! Jožefov prihod bo vse razjasnil. Černu bi se Stanko še dalje ubijal zaradi avtomobila? Pogubil se bo. Potem mu bo rekla: »Stanko, deset let sva preživela skupaj, zdaj pa greva narazen, ti pojdi domov, jaz pa bom...« Ne, tega mu ne bo mogla reči. Ne da bi mu kaj rekla, bo šla. Prišel bo domov in nje ne bo. Kosilo bo imel sicer pripravljeno, najedel 52 se bo, se razgledal po kuhinji in sobi pa odšel na iopoldansko delo. Zvečer o bo čakal, a nje ne bo. Nazadnje bo stopil k njeni omari in jo odprl. Omara bo prazna. Tedaj bo spoznal, kaj se je zgodilo. Tako bo storila. Klep se je sunkovito dvignil. »čas je, da grem. Zaspan dan je danes. Samo da človek vrže nekaj lopat, je spet dober.« Bil je že na vratih. »Videli so te s tistim trgovskim agentom, na motorju.« Ančki so otrpnile roke. »Ančka, pravzaprav je res škoda, da ne moreš dol v jamo, videla bi, kakšno delo in kakšno življenje je spodaj.« Ančka je buljila v uma* zano vodo pod seboj. Stopil je k njej. Hotel se je spet obrniti in oditi brez besed, a ni mogel. Roke so se mu kar same od sebe stegnile in od zadaj zgrabile Ančko okoli prsi. »Ančka,« je dahnil zasopel, »še se bova ljubila, bova se, bova.« Položil je lice na njen tilnik in izgrgral nekaj ne-, kaj nerazumljivih besed, potem se je odtrgal. »Srečno, Ančka!« je jek-nil in stopil k vratom. Ančka je dvignila glavo šele, ko so se vrata zaprla. Dolgo ni vedela, kaj opravljajo njene roke. Zavedala se je šele, ko so bile roke brez dela. Kuhinja je bila pospravljena, pometena, posoda obrisana in zložena v kredenci. Potem je stekla v sobo se preoblekla in vihravo zapustila stanovanje. Smeh na Klepovem, smeh na Ančkinem in smeh celo na Jozefovem licu. Toda kakšna razlika! Klepov smeh je bil izraz veselja, da bo lahko Ančko z nečim presenetil in podoba zmagoslavja: trije meseci so minili, pol poti je za njim, težja, hujša polovica. »Srečno, Ančka!« Čakal je, da bo tudi na njenem licu zaigral podoben nasmeh, toda Ančka se je smehljala zbegano, nesrečno, kakor da Klep v škatli, ki jo je imel pod pazduho, prinaša pogubo. »Danes ne delaš?« je v zadregi spravila iz sebe. »Odslej bomo ob sobotah zaključili že ob petih. Tedensko dve uri manj, a to bom drugod prihranil.« Položil je škatlo na mizo. »Poglej, enega že imam!« Ančka še vedno ni zbrala misli in premagala zbeganost. »Enega? Koga? Kaj?« »Avtomobil vendar! Avtomobilček!« Šele zdaj se je Ančki posrečilo, da je priklicala na obledela lica rdečico in skromno presenečenje. Ko se je vrnil v Kranj je pešal bolj in bolj. Od 1. novembra 1848. leta pa ni šel več iz sobe, imel je vodenico in trpel je velike bolečine, da ni mogel niti sedeti niti ležati. Upanja, da bo ozdravel, ni bilo več. Tudi sam je to vedel, a kljub temu ni izgubil šalji-vosti. Prijateljem, ki so ga hodili obiskovat, je večkrat dejal: kadar umrjem, mi napišite na grob — »France Prešeren — doktor nemiren«. Dne 7. februarja mu je bilo posebno slabo — zavesti pa ni izgubil do zadnjega trenutka. Dne 8. februarja nekako ob 8. uri zakliče: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« Ko je to izgovoril je mirno umrl. Načelnik narodne straže v Kranju je poslal takoj posebnega poslanca v Ljubljano, da ji prinese žalostno vest o Prešernovi smrti. Ob 10. uri je že naznanjal mrtvaški zvon po vseh velikih ljubljanskih cerkvah, da je umrl Slovencem največji pesnik. Drugi dan so delili po Ljubljani tak- šen mrtvaški list: »Slovenskemu društvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Kranji žalostni prigodek na znanje, da je naš slavni pesnik gospod France Prešern, doktor pravice in c. Kr. pravdosrednik v Kranji, 8. dan tega meseca ob 8. uri dopoldne, po dolgi bolezni umeri. Pogreb bo v soboto, 10. dan tega meseca ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast skazati povabi slovensko društvo prijatle in znance rajnega, vse ude slovenskiga društva in sploh vse domorodce naj pridejo v soboto v Kranj k pogrebu.« V Ljubljani, 8. dan svečana 1849« K pogrebni slavnosti se je zbralo precej občinstva. Ob rakvi so stopali ljubljanski študentje. Dokler je Prešeren ležal na mrtvaškem odru, sta ves čas stala po dva in dva študenta ob straneh kot častna straža. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo veliko število narodnega občinstva iz Ljubljane, Kranja, Radovljice, Tržiča in iz vse Gorenjske, da je bilo na trgu toliko ljudi, da ni bilo dalje videti. Neizmerna žalost je privedla vso to množico k poslednjemu Prešernovemu počivališču. Tri leta kasneje so postavili na Prešernov grob spomenik. Na sprednji strani so vklesane besede: — Dr. France Prešern, rojen v Verbi 3. dec. 1800. umeri v Krajnji 8. febr. 1849 — nekoliko nižje pa stoje besede, ki jih je zapel Prešern svojemu prijatelju Smoletu: — Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži. — Na drugi strani pa beremo: »V pesmi neumerlimu postavili častitelji njegovi 1852. Prijazno gorenjsko mesto je torej lahko ponosno, ker počiva na njegovem pokopališču največji slovenski pesnik. Prešern ni iskal zgledov svojim poezijam drugod; narekovalo mu jih je srce, zajemal jih je iz nesreče svoje domovine. Nesreča njegove domovine in lastiia nesreča sta glavni misli vseh njegovih pesmi. Pred Prešernom je živel Valentin Vodnik, ki je zlagal pesmi. Kako preproste so te pesmice! Med Vodnikovo smrtjo in med časom, ko se je Prešern prvič oglasil, je minilo samo dobrih deset let. In vendar, kakšna razlika je med obema pesnikoma v mislih, jeziku in obliki. V književnosti nobenega naroda ne vidimo takega slučaja, da bi se pojavile takoj po prvih poizkušnjah v pesništvu najbolj umetne, najbolj dovršene pesmi. Prešeren je lirik, v njegovih pesmih odmevajo udarci srca, iz njih odsevajo misli in čustva plemenite duše. Njegove pesmi so odsev vsega kar je živelo v njem. *Prešern je prvi obogatil naše, dotlej tako siromašno slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami, ki jih imajo drugi omikani narodi. On je prvi, ki je dal slovenskemu pesništvu dovršeno, umetniško popolno vsebino. Prešern je prvi, ki je našemu pesništvu določil in ustvaril stalno pesniško mero. Zatorej po pravici imenujemo Prešerna stvarnika in ustanov-nika slovenskega pesništva. Prešerna pa ni dovedla do te popolnosti zgolj lastna duhovitost in bistroumnost. Ves čas svojega življenja se je vztrajno učil. Poznal je slovstvo drugih narodov. Poznal je grško, latinsko, italijansko, angleško, nemško in slovansko slovstvo; poznal pa je dodobra zlasti narodne pesmi slovenske. Vse to bogato znanje je obvladala njegova velika duša, ki je ustvarjala svoje sa-morodne pesmi. Pesnik Jože Stritar, ki je prvi prav ocenil Prešernove poezije, pravi o njih: »Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne, človeške omike; smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobnimi bukvicami, katerim se pravi: Prešernove poezije.« J IZ NAPOTMKOVE " Kako smo se znašli? Danes vam v naši rubriki predstavljamo zelo pomembnega slovenskega kiparja Tineta Kosa iz Ljubljane, ki v Napotnikovi galeriji razstavlja dve likovni deli. Na sliki: v sredini Tine Kos, levo kipar Napotnik in desno Dr. Dobida KIPAR TINE KOS se je rodil 29. 1. 1894 v Češnjicah pri Moravčah. Umetno-obrtno šolo je končal v Ljubljani leta 1911 pri profesorju Alojzu Re-piču, ki je bil tudi Napotni-kov učitelj. Za tem se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer mu je bil prav tako, kot nih kompozicij, predvsem v terakoti in lesu, daje slutiti izredno ustvarjalno in osebno noto Kosovega upodabljanja preprostih ljudi. Sicer pa je kipar Tine Kos znan tudi po monumentalnejših delih kot je spomenik jezikoslovcu Franu Miklošiču v parku pred sodiščem v Ljubljani. Znana sta tudi njegova spomenika padlim borcem in žrtvam iz NOB v Moravčah in Kostanjevici. Kip Kneza Koclja in Sa-maritanka pa sta v zvezni skupščin i Beogradu. Njegovo delo je tudi spomenik smučarjem padlim v NOB na Pokljuki. Mnogo je še ustvarjenih del in javnih spomenikov našega priznanega kiparja Tineta Kosa. Toda menimo, da bo dovolj če namesto naštevanja navedemo dejstva, da je I. nagrado razpisa za dela iz domače zgodovine za »Puntarje-vo prisego« dobil ravno kipar Tine Kos. Za dela »Žanjica«, »Delavski par« in »Deklica z vrčem« pa je bil leta 1950 nagrajen s Prešernovo nagrado. Tine Kos: Upornik v Napolni- v Napotnikovi galeriji sta kovi galeriji. dva K6sova kipa \LivaJr<< in pa meter visoki leseni kip Napotniku, tudi tukaj učitelj * »Upornik«, ki ga je kipar Ti-J. Miillner. Žal je ista usoda ne Kos velikodušno poklonil kakor našega rojaka doletela galeriji, ki nosi ime njegove-tudi Tineta Kosa, ki je moral zaradi vojne, leta 1913, študij na akademiji prekiniti. Zadnji semester je končal leta 1920 v Pragi od koder se je nato vrnil v Ljubljano. Sicer je v Ljubljani razstavljal že leta 1919, kasneje leta 1922 pa ga zasledimo že med ustanovitelji »Kluba mladih«. Z njimi je nato razstavljal v različnih mestih Jugoslavije, nadalje v Pragi, Berlinu in na Dunaju. Tine Kos je znan predvsem kot avtor mnogih terakot, ki smo jih često videli v predvojnem mladinskem glasilu »Naš rod«. Te svojevrstne intimne plastike v žgani glini so dale slutiti veliko kiparjevo nagnjenje do preprostega kmečkega človeka aH delavca, ki jih je upodabljal v najrazličnejših variantah. Tine Kos spada med najpomembnejše kiparje prvega povojnega obdobja. Z dekorativno stilizacijo, s poenostavljeno plastično formo in z njeno gladko površino je kmalu zasidran sredi socialnega realizma, ko pričenja vse bolj pogosto upodabljati tipiko domačih kmečkih in delavskih ljudi, preprostega fanta in dekliča, pastirico in sejalca. Tine Kos: Livar, iz Napotni-Virtuozno upodabljanje idilič- kove galerije. ga prijatelja Ivana Napotni-ka.. Vodstvo galerije se kipar, ju Tinetu Kosu za izredno dragoceno darilo iskreno zahvaljuje. Ob njegpvem rojstnem dnevu 29. januarju želimo kiparju Kosu mnogo zdravih let in ustvarjalnih pobud. I i I I I I I I I I i I I I I i I I I I I S I I V BISTVU NI NIC POSEBNEGA - A VENDAR PRVE DNI ZANIMIVOST, KI SO JO LJUDJE KAZALI DRUG DRUGEMU • DENAR JE DENAR -NAJ BO STARI ALI NOVI DINAR • MALO POMISLIMO IN PRERAČUNAVANJE NAM NE SME DELATI POSEBNIH TEŽAV Bo raovam letu že povsod plačujemo z novim 'nnarjem. V veljavi pa so še tudi atari bankovci ki kovanci, kii ostanejo poleg .novega denarja, še naprej zakonito plačilno sredstvo. Čeprav povsod podrobno pojasnjujejo način preračunavanja iz starega v novi denar, smo z malo ustno anketo ugotovili, >da vsem oibčanom še ni popolnoma razumljivo preračunavanje. Zato na kratko ponavljamo pojasnila lin navodila, da bo vsem jasno plačevanje in obračunavanje s starim in noviim denarjem, ki je v našli državi stopil v veljavo 1. januarja 1966. Nova denarna enota — novi diinar — se deli ina sto par ,iin je vireden sto dosedaojiih (starih) dinarjev. Ena nova para je po vrednosti 'enaka enemu dosedanjemu (staremu) dinarju. Zato je tudi razmerje vrednosti novega dinarja do čistega zlata (tj. pariteta) stokrat večja od dosedanjega in znaša 71,09368 miliigrama čistega zlata — namesto dosedanjih 0,7109368 miiigra-ma. Spremenila se je tudi tečajna lista tujih valut. En ameriški dalaT je 12,50 novih dinarjev, naraesto 1250 dosedanjih dinarjev. Novi denar Narodna banka SFRJ je zaradi omenjenega izdala nove vrste bankovcev in kovancev • ž :iaslednjii>mi vrednostmi: & bankovce za 100, 50, 10 in 5 dinarjev, ki so viradaii 10.000, 5.000, 1.000 im 500 starih dinarjev, in G kovance za 1 dinar, 50, 20, 10 in 5 par, ki so vredffui 100, 50, 20, 10 iaj 5 dosedanjih dinarjev. In kakšna je razlika med starim in novim denarjem? Novi bankovci in kovanci se. ločijo od dosedojij.ih glede: ozuadbe vred-»o&lA, datuma oasioima ititauce jn. pod pisov pooblaščenih oseb. Metf starim komunalni problemi v Gaberkah Na občnem zboru gasilskega društva v Gaberkah pri Šoštanju so pregledali dosežene uspehe in probleme požarne varnosti nasploh. Lansko leto je bilo njihovo delo še tembolj plodno, saj so posebno svečano proslavili 20-letnico osvoboditve in 35-letnico obstoja gasilskega društva v Gaberkah. Povsem so obnovili gasilski dom, kupili električno sireno, tesno sodelovali z mladino in ostalimi vaščani ter skupaj naredili preko 1.000 prostovoljnih delovnih ur pri obnovi gasilskega doma. Med drugim so ugotovili, da nujno rabijo za dobro požarno varnost zanesljivejšo motorno brizgalno in prevozno sredstvo. Poleg velikega števila članov in mladincev so bili na občnem zboru tudi — predsednik krajevne skupnosti Štefan Zaje, predsednik krajevnega odbora SZDL Leopold Meh In tajnik krajevnega odbora SZDL Anton čepelnik. Predsednik krajevne skupnosti Štefan Zaje je gasilcem iz Gaberk med drugim tudi povedal, da so v kraju pereči komunalni problemi, ki jih bodo morali skupno odpraviti. Pri gasilskem domu morajo popraviti škarpo pri koritu v Velunjo. Za ta dela so predvideli 20.000 novih dinarjev. Vodna skupnost je že pismeno izjavila, da bo popravila škarpo s pomočjo vaščanov. Vaščani, posebej še gasilci pa so obljubili, da bodo pomagali pri popravilu. Popraviti bodo morali tudi most pri gasilskem domu. Ker je most v zelo slabem stanju, so opozorili že komunalno obrtni center in občinsko skupščino. V zelo slabem stanju je tudi cesta iz Druž-mirja do Velunje. Na občnem zboru so opozorili, da jo podjetje slabo vzdržuje. Gramoz, ki so ga pripeljali, odvažajo drugam namesto da bi ga nasuli na to cesto, ki jo je pred časom lepo uredila termoelektrarna šoštanj. M. V. in novim denarjem ni nobenega raz- i " a pri dimenzijah, barvi, risbi, besedilu, tisku um papirju oziroma zlitini, ianema sta le kovanca za 1 diinar in .5 par, ki sta izdelana liz nove ztttine. Dvojna označba cen Zaradi dvojnega denarja, starega in novega, morajo biti cene vseh izdelkov v nadrobni prodaji iin cene vseh storitev označene v niovih in stairih dinarjih. Taksne itn davčne vrednoitnice, poštne znamke in kolki, čeikii in druga sredstva notranjega plačilhega prometa, ki so bila v prometu na dan 31. decembra 1965, ostanejo še naprej v veljavu, le da bo njihova vrednost ustrezala stotemu delu na njih ozna- Znesek v starih dinarjih 2 dinarja = 43 dinarjev = 317- dinarjev = 9.136 ditnarjfev = 13.574 dinarjev = 4*5.) 00 dinarjev - 2,419.765 likerjev = 10,102.315 dinarjev = Kako označimo zneske v novih dinarjih Če poleg zneska zapišemo samo »idi- narj.ev« ali »din«, pomenu to stare čl- čenega zneska. Zneske na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah in drugih listinah im obveznostih, izdanih do 31'. decembra 1965, je treba razumeti tako, da sto starih dinarjev ustreza enemu novemu dinarju. Popravljanje zneskov na dokumentih napisanih in izdanih pred 31. decembrom 1965 Je protizakonito in kaznivo dejanje. Vsi denarni prejemki in izdatki ter vsi v denarju izraženi zineski (denarne ' nakaznice, računi za material in storitve, poitmi obračuni, zadolžitve, 1 pogodbe ipd.) se od 1. januarja 1966 obračunavajo iin pišejo v novih dinar- 1 jih. Ker je v obtoku dovoilij dosedanjega in novega denarja, zato se pri preračunavanju starih dinarjev v nove zneska ne zaokrožujejo. Delimo s sto Če vam preračunavanje še vedno dela preglavice sii pomagajte z računstvom — z deljenjem s sto! S sto delimo tako, da pomaknemo decimalno vejico za dve mesti proti levii. Poglejte kako je to enostavno, kadar ho- i čemo preračunati znesek starega dinarja v novi dinar: Znesek v novih dinarjih 2 pari 43 par 3,17 N dinarjev 91,36 N dinarjev 135,74 N dinarjev 4.151,00 N dinarjev n 24,197.05 N dinarjev lul.023,15 N dinarjev naije. Če pa pred besedo ».din« napišemo še veliko črko N, pomeni to norve dinarje. Talko morajo biti označene vse cene v trgovinah. TEČAJI TUJIH VALUT Ko je stopil v veljavo novi dinar se je spremenila tudi tečajna lista tujih plačilnih sredstev. Novi tečaji so naslednji: 1 avstrijski šiling 0,48 N din (48 par) 1 belgijski frank 0,45 N din (45 par) 1 danska krona 1,81 N din (1 dinar 81 par) 1 finska marka 3,91 N din (3 dinarje 91 par) 1 francoski frank 2,53 N din (2 dinarja 53 par) 1 grška drahma 0,42 N din (42 par) 1 holandski goldinar 3,45 N din (3 dinarje 45 par) 1 italijanska lira 0,02 N din (2 pari) 1 kanadski dolar 11,56 N din (11 dinarjev 56 par) 1 zahodnonemška marka 3,13 N din (3 dinarje 13 par) 1 norveška krona 1,75 N din (1 dinar 75 par) 1 dolar ZDA 12,50 N din (12 dinarjev 50 par) 1 švicarski frank 2,86 N din (2 dinarja 86 par) 1 švedska krona 2,42 N din (2 dinarja 42 par) 1 angleški funt 35,00 N din (35 dinarjev) t r i b u n a v a šib mn en j BLATNI ČEVLJI Dne 4. 1. 1966 se je zgodil na avtobusu, ki vozi na relaciji kamnolom Škale — II. osnovna šola Velenje, neljub primer, ki me je prisilil, da ga dam v presojo širši javnosti. Ko so učenci izstopili iz avtobusa je voznik poklical nazaj učenca P. J. iz Plešivca in ga pošteno premla-til, češ kako si drzne priti na njegov« avtobus z blatnimi čevlji. To, da je prišel učenec zjutraj s Plešivca po cesti, ki še zaenkrat ni tlakovana, voznika ni oviralo pri omenjenem dejanju, kajti učenec bi si bil lahko, preden je stopil na njegov avtobus, opral čevlje v potoku. (Odrasli ljudje sicer tega ne delamo dosledno, ker ne računamo, da nam bo voznik naložil telesno kazen). To, da je učenec v moralnem pogledu, razen da je imel blatne čevlje, dober; to, da je omenjeni učenec zaradi prešolanja na centralno šolo prikrajšan za marsikaj v razliko od velenjskih otrok, pa naj si bo to vživetje v novo njemu zaenkrat tuje okolje, ali vsakodnevno pešačenje iz Plešivca do kamnolo ma, nato prevoz do šole in zopet nazaj, čakanje na avtobus, srečanje z vremenskimi neprilikaini: dež," et je ■7 < sneg, led, ali pomanjkanje časa za razvedrilo in še to, da je omenjeni učenec invalid, voznika tega avto busa ni oviralo pri izvršitvi (po njegovem) tega humanega in hvale vrednega vzgojnega ukrepa. Za zaključek starši v Velenje pre-šolanih otrok pravijo takole: smo pač včasih občutljivi, takšne nas je napravilo življenje v hribih, zato si podobnih primerov, kakor mi, tako tudi naši otroci, ne želimo več! Martin Pustatičnik • Plešivec Pravni nasveti V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačno odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo kupon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«. Odgovarjamo samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena, odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorili objavljenih v časopisu pa imen vpraševaicev ne navajamo. Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno. PRAVNI NASVETI KUPON 2 šport žpprt šport šport Utemeljene zahteve velenjskih nogometašev Skakalci v Črni V okviru »Korošikega smučarskega tedna« so v Črni na Koroškem priredili meddruštvene tekme v smučarskih skokih na 30-metrsfki skakalnici za pionirje in mladince. Med ostalimi so nastopili tudi mladi skaikalci »Partizan — Rudarja« iz Velenja, Velenjčani so se'to pot dobro izkazali in dosegli dve prvi mesti in eno drugo ter dve tretji mesti. Rezultati (mesta, ki so jih zavzeli Velenjčani): Pionirji: 1. Jože Sredenšek 3. Drago Razdevšek Mlajši mladinci: 2. Drago Zupane 4. Branko Meh 5. Zdenko Buršič 208,8 (24, 26) 184,8 (22, 24) 191,1 (27, 26,5) 173,4 (26,5, 26) 164,4 (24,5, 24) Starejši mladinci: 1. Anton Zep 218,5 (28, 29,5) 3. Jože Gorogranc 158,6 (24, 24) 4. Stanko Skrabl 153,3 (22,5, 23) Smučarske tekme v Topolšici Prizadevni mladinci iz Topolšice, ki so poznani kot dobri odbojkarji, so pred dnevi priredili smučarske tekme v slalomu in veleslalomu. Nastopilo je 13 tekmovalcev iz Šoštanja in Topolšice. Šahovske vesti V počastitev dneva republike so velenjski šahisti odigrali dva dvoboja s šahisti iz Avstrije. Prvi dvoboj so igrali na 20 deskah. Zmagali so gostje iz Avstrije z rezultatom 14 : 6. Za Velerljčane so dosegli zmage Jamnik, Suhi, Kozovinc in Pevniik Konrad. * V Šoštanju pa so z istim nasprotnikom igrali brzopotezni dvoboj, ki se je končal z zmago Velenjčanov z rezultatom 56 : 44. Na finalnem brzopoteznem turnirju za leto 1965 so se šahisti zvrstili tako-le: Pukmajster 10,5 točk, Osojnik 10 točk, Brešar9,5 točk, Primožič in Jamnik po 8 točk, Gorjanc 7 točk, Taušič 6,5 točk, Godec 4,5 točk, Vilic in Ra-dosavl jevič po 4 "točke in Labus 2,5 točk. Na turnirju za IV. kategorijo je nastopilo 16 šahistov. Prvih osem pa je doseglo IV. kategorijo, to so: Grienik, Azola, Lešnik, Slokan, Hojan L., Marinkovič, Polh in Meža. * Na turnirju za III. kategorijo pa je nastopilo 15 šahistov, od teh pa so si •III. kategorijo pridobili štirje — Mihelič, Labuz, Vilic in Dobnik. * Na brzopoteznem turnirju za mesec januar 1966 je zmagal Osojnik s 15,5 točk pred Puk-majstrom s 13,5 točk in Potočnikom z 12 točkami. Ali še v SXI.? Rezultati — slalom! 1. Janko Kugonič (Topolšica) 42,4 2. Drago Tamše (Topolšica) 43,2 5. Branko Kavnik (Topolšica) 45,5 Rezultati — veleslalom: 1. Janko Kugonič (Topolšica) 58,2 2. Drago Tamše (Topolšica) 60,6 3. Vojo Ržen (Šoštanj) 61,6 Smučarske tekme v Topolšici so lahko za vzgled telesno vzgojnima organizacijama v Šoštanju in Vele-hju, ki še doslej nista organizirali nobenega tovrstnega tekmovanja. PREKLIC Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicu j eta: Jože Falant, Jenkova 12, kartonček številka 97 in Franc Hriberšek, Ravne 131, kartonček številka 150. Preteklo igralno sezono smo s zanimanjem spremljali in bodrili velenjske fante ko so se merili na nogometnih igriščih. Slo je za biti ali ne biti. Ta BITI pa je pomenil ostati ali oditi iz slovenske nogometne lige. In ostali so! Nekateri zahtevnejši gledalci so zamerili svojim lju: bljencem in pravijo, da so doživeli katastrofalen poraz. Ali je res poraz, če so v tako kratkem času pridobili možnost za .vstop v SNL in v njej tudi ostali? Razmere, ki so lansko leto bile v velenjskem nogometnem klubu so več ali manj znane. Preteklo nedeljo pa so o njih odkrito spregovorili na rednem občnem zboru. Javno je bilo povedano, zato ne bomo grešili, če o teh razmerah kaj več napišemo. Najprej: društvo je imelo lansko leto kar tri predsednike! Med letom so menjali tudi člane upravnega odbora. V nogometnem klubu pa je bilo še mnogo drugih negativnih razmer. Slabo je bilo delo posameznih svetov, slabi so bili odnosi s trenerji in z igralci. V klub so prihajali razni igralci, ki so se na račun kluba v Velenju nekaj mesecev preživljali potem pa odšli. S temi igralci so imeli samo stroške, ustvarjali so v klubu prepirljivo ozračje, prave koristi pa velenjskemu nogometu niso naredili. Še več. Neurejeno je bilo tudi materialno in finančno odločanje. Od vsepovsod so prihajali računi, največkrat pa niso vedeli kdo je kaj odobril in kdo naročil. Meseca julija pa so prišli v upravni odbor kluba novi ljudje in zavel je nov veter. Kot so povedali na občnem zboru so najprej uredili za naprej finančno materialno pslovanje, razmere v garderobi, administracijo, izdelali novo organizacijo upravnega odbora in svetov ter dopolnili poslovnik o delu. Začeli so dosledno varčevati z denarjem in materialom. Sedaj odločajo o vsakem finančnem izdatku predsednik, podpredsednik in vodja finančne službe s tem, da morata biti vedno dva za predlog in da upravni odbor vse'sklepe tudi potrdi. Odločno so prelomili z igralci »pticami selivkami«. V nogometni klub i sprejmejo vsakogar, če je redno zaposlen ter da pošteno dela, tako v vodstvu kluba kakor tudi na nogometnem igrišču. Igralcem so prenehali plačevati hrano in stanovanje. Načrti, ki so jih povedali na občnem zboru so lepi. Ostati hočejo v slovenski nogometni ligi, napraviti nogometno igro množično ter vzgojiti čim več mladih igralcev iz vrst domače mladine. Brez dvoma je nogometna igra dejavnost, ki lahko druži našo mladino. S pomočjo nogometa, ob dosledni vzgoji s šola-nimi trenerji, s sodelovanjem trenerjev, šole in staršev, lahko mladino vzgajamo v delovne člane naše družbe, ki bodo ljubili svoj klub in delovno mesto. Načrti pa ne zavisijo samo od velenjskih nogometašev. Ce hočejo o-stati v SNL, razširiti nogometno igro in vzgojiti nove mlade nogometaše, potem rabijo 80.060 novih dinarjev (8,006.000 starih dinarjev). Sko-ro polovico denarja imajo zagotovljenega, vendar pa jim manjka še 45.500 novih dinarjev. Lahko trdimo, da je sedanje vodstvo dobro uredilo negativne razmere, ki so nekdaj vladale v velenjskem nogometu. Morda je na račun upeljane discipline in športne doslednosti, ki se ne da kar čez noč izvesti v športnem kolektivu, trpela kvaliteta igre. Toda nič zato. So na pravi poti in zdaj jim mora pomagati širša družbena skupnost. Najprej rabijo denar. Odločiti se moramo, ali hočemo, da velenjski fantje še naprej igrajo v slovenski nogometni ligi in da dosežejo še boljši uspeh kot so ga lansko leto. Če smatramo, da ie to potrebno ,torej če smo zato, da se naši delovni ljudje ob nogometni igri rekreativno udej-stvujejo, potem jih ne smemo pustiti osamljene in v negotovosti. Sami ne vedo kje bodo in če bodo sploh dobili potrebni denar. Povedali so, da hočejo delati in žrtvovati svoj prosti čas, vendar ne več v neurejenih denarnih razmerah. Čas beži, bliža se spomladanski del tekmovanj in če !bi radi, da imamo svojega predstavnika v slovenski nogometni ligi, potem bo potrebno čimprej nekaj ukreniti. Kdo jim bo pomagal? Na občnem zboru nismo dobili odgovora na to vprašanje. Zato je velenjski nogomet še vedno v začaranem krogu. Zaenkrat še ne moremo z gotovostjo poročati, ali bodo velenjski nogometaši nastopili tudi letos v slovenski nogometni ligi, ker tega že sami ne vedo. Sklenili so, da bodo postavili na prvi seji pred odbornike občinske skupščine vprašanje u-pravičenosti nadaljnega financiranja nogometa. Po 15. februarju, do taikrat želijo namreč člani novega vodstva dobiti ustrezni odgovor, pa bomo šele vedeli kakšna je nadalj-na usoda velenjskega nogometa. »Elektra« klub Partizana Pred dnevi so košarkarji »Elektre« iz Šoštanja podali na letnem občnem zboru obračun svojega dela v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je košarkarski klub bil zelo aktiven, saj so odigrali več kot 60 tekem ter navdušili in vzgojili vrsto mladih košarkarjev. Prva ekipa je uspešno tekmovala v I. slovenski košarkarski ligi in zavzela 5. mesto. Mladinci so na polfinalnem turnirju za prvenstvo Slovenije dosegli 3. mesto, pionirji pa so na podobnem tekmovanju bili drugi. V razpraivi so ugotovili, da bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti tehničnemu vodistvu kluba in odnosom med člani upravnega odbora ter igralci, kar je bilo doslej zapostavljeno. Člani upravnega od- bora so se pretežno ukvarjali z zbiranjem denarnih sredstev, manj pa z vzgojo svojega članstva. Da bi te probleme in pomanjkljivosti kar najbolje rešili so sklenili, da se pridružijo telesno vzgojnemu in športnemu društvu »Partizan«, is pogojem, da še naprej nastopajo pod imenom košarkarskega kluba »Elek-tra«. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Stane Šmajdl, Avgust Vo-har, Jože Lorbek, Matjaž Natek, Ciril Štrukl, Edi Kokot, Ivan Erhart. Vinko Štrukl, Viki Učakar, Vito Kolšek in Gaibro Overim. iiiniiiiiiuMiHiiMHiniiiiininiiiHiiiiiininiiniiiiiiiHiiiiiniiniiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiuniiHiHiiiiiiiiiHHMiiiiiniHiiiiuiiuii PRIPRAVITE DVE OSEBNI FOTOGRAFIJI NOVE OSEBNE IZKAZNICE Do 5. maja 1967 bodo zamenjali stare osebne izkaznice. Zamenjavati pa jih bodo začeli v marcu letos. Za razliko od sedanjih bodo nove osebne izikazniee zelo poenostavljene. Na sprednji strani bo le fotografija velikosti 3X4. cm, serijska ZA LEP VEČER Že preprosta logika zahteva, da ne gremo v gledališče v športnem puloverju, v twidastem krilu, da ne plešemo v -kavbojkah in volneni jopici in da ne gremo na koncert v dopoldanski obleki, ko so vendar izvajalci oblečeni v frak ali vsaj črno obleko. Za slovesnejše priložnosti morate zatorej imeti večerno obleko. Zelo slovesne obleke so za naše razmere odveč. Najbolj praktična je preprostejša črna obleka, ki ji z raznimi dodatki lahko date vedno drugačni videz. Najboljša je gladka obleka, ki ni v pasu prerezana. K preprosto narejeni obleki lahko nosite bleščeč pas, našijete nanjo bisere, ki so se sneli z raztrgane ovratnice, pripne te lesketajočo se broško ali pentljo in obleka ima drugačen izgled. Letos je pri večernih oblekah važna kombinacija barv. Opleček in rob krila pustite enobarvna, po enobarvni obleki pa prišijte po dolgem več črt v drugačni barvi kot je obleka. Tako razdelite obleko v več ploskev. Mala večerna obleka iz brokata ima nenavadno krojen životec in večji izrez. Okrasite jo z večjo broško. številka ter ime in priimek. Na hrbtni strani pa bosta datum in kraj rojstva, občina, republika in naslov lastnika, v času, ko so mu jo izdali ali zamenjali. Osebna izkaznica bo praktično samo kartonček v plastičnem ovitku. Na novi osebni izkaznici ne bo prostora za vpisovanje sprememb bivališča, niti ne bo podatkov o starših. Na njej tudi ne bo osebnega opisa lastnika, podatkov o zakonskem stanu in poklicu. Izkaznica bo brez prstnega odtisa. Znatno olajšanje bo za občane predvsem to, da ne bo treba stalno priglašati spremembe stalnega bivališča. Osebna izkaznica bo veljala 15 let, vendar le za osebe med 25 in 50 letom. Mlajšim bodo izkaznice veljale 7 let. Za občane nad 50. letom pa bo izkaznica veljala trajno. Dobili jih bodo lahko tudi mlajši od 18 let, če bodo sami želeli imeti novo osebno izkaznico. Mlajši od 14 let pa bodo izkaznice izdali na zahtevo staršev ali skrbnikov. Ker določa zakon o osebnih izkaznicah, da marajo občani sami plačati stroške, za novo osebno izkaznico, predvidevajo, da bomo morali plačati ob zamenjaivi nekaj več kot 1 novi dinar. Izgubo izkaznice so morali po prejšnjih predpisih objavljati občani v Uradnem listu. Sedaj bo tak preklic odpadel. Postopek pri zamenjavi osebnih izkanzic bo precej poenostavljen. Predložiti bo treba le staro izkaznico in prijavo s podatki ter dvema neretuširanima fotografijama 3X4 cm. Tisti, ki bodo prvikrat dobili osebno izkaznico, bodo morali predložiti tudi rojstni list. HUMOR — Prosim neko sredstvo proti kaši ju. — Katero? Imamo več vrst. — Tako, jaz bom zakašljal, vi pa določite sami. — In kakšna je glasba v novem lokalu? vpraša prijatelj prijatelja. — Fantastična, cel večer sem sedel z ženo in niti besede nisem slišal kar je govorila. — Ste zadovoljni z barometrom, ki ste ga kupili pri nas? — Pa še kako, kupil sem ga pred enim mesecem in od takrat še enkrat ni padal dež. Preplašen moški prileti v lekarno na Škotskem: — Vi ste mi maloprej dali namesto kuiina strihnin! To je strašno! — O, ,zelo sem hvaležen, da ste tako pošteni. Se pravi, da mi dolgujete še deset penijev. Mali oglas iz nekega angleškega časopisa: — Mlado dekle bi'ez staršev išče mesto v boljši družinski grobnici, po možnosti na podeželju. MRAČNA MISEL Vse napake so vidne, samo napake podjetij za distribucijo električne energije ne. MALI OGLASI CENIK MALIH OGLASOV: vsak mali oglas do 10 besed je 6 novih dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribttek 1 novi dinar. Superavtomatični nov pralni stroj z eno leto garancije prodam. Ferdo Gajšek, Bračičeva 1, Velenje. GIBANJE PREBIVALSTVA NOVEMBRA 1965 SO SE V OBČINI VELENJE POROČILI: — PECNIK Jože, klepar iz Šoštanja, Ka-juhova 39 b in CERE.MAK Matilda, delavka iz Šoštanja, Kajuhova 39 b. — PEPELNIK Ladislav, rudar iz Pesja 64 in GROS Ana, delavka iz Pesja 64. — HRAST Viktor, varilec iz Hrastovca št. 1 in KOLENC Ana, delavka iz Kavč 32. — BERLOCNIK Rafael, študent iz Šoštanja, Metleče 22 in TRPIN Vladka, uslužbenka iz Šoštanja, Trg Svobode 1. — POLAK Leopold, rudarski nadzornik iz Velenja, Kidričeva 14 in KRAJNC Ema, delavka iz Velenja, Kidričeva 14. — CERAR Janez, rudar iz Velenja, Jenkova 10 in ŽGANK Angela, delavka iz Velenja, Jenkova 10. — PILKO Vincenc, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 in 2GANK Anica, frizerka iz Velenja, Jenkova 10. — PODGORSKI Josip, rudar iz Pesja 36 in RISTIC Radojka, delavka iz Pesja 36. — ROBNIK Jatiez, rudar iz Podkraja 17 in GROS Emilija, delavka iz Podkraja 17. — MEH Franc, rudar iz Raven 142 in KRAJNC Cirila, delavka iz Laz 36. — RAKUN Franc, študent iz Nizke 19 in STROPNIK Rozalija, študent iz Skal 105. — PUSNIK Jožef, rudar iz Velenja, Kersnikova 3 in DREN Berta, delavka iz Pake 58. — BREŠAR Anton-Herman, mizar iz Hrastovca 29 in LEDNIK Frančiška, delavka iz Velenja, Jenkova 3. — KANDUTI Alojz, posestnik iz Plešivca 63 in VISOCNIK Jožica, poljedelka iz Srni-1 klavža 18. — KOREN Jože, rudar iz Silove 30 in PU-STINEK Ivanka, poljedelka iz Silove 12. — GRADIŠNIK Friderik-Alojz, pleskar iz Saleka 58 in KRAJNC Ivana, vrtnarka iz črnove 40. — KUHAR Edvard, kovač iz Pake 18 in MIKLAV2IN Zofija, delavka iz Pake 18. — PRINCL Ivan, rudar iz Ptuja, Volkmir-jeva 2 in PREVALJNIK Marija, delavka iz Velenja, Jenkova 6. — VERTACNIK Viljem, radiomehanik iz Topolšice 115 in KNE2EVIC Ruža, uslužbenka iz Skal 108. — SOJC Franc, rudar iz Velenja, Aškerčeva 15 in 2UMAN Irmica, delavka iz Velenja, Prešernova 2. — MAJHEN Stjepan, rudar iz Velenja, Kersnikova 3 in JERIC Matilda, uslužbenka iz Šoštanja, Koroška 1. — DREV Marjan, mizar iz Lokovice 99 in POŽGANJE Marija, kmetovalka iz Lepe njive 69. — DOBNIK Franc, rudar iz Topolšice 2 in ZACNIK Marija, krojaška pomočnica iz Sv. Florjana 44. — ANDREJC Janez, rudar iz Gaberk 34 in MEH Matilda, delavka iz Raven 40. — KRENKER Ludvik, rudar iz Saleka 79 in GORJUP Marija, uslužbenka iz Šoštanja, Kajuhova 7. — OBERC Josip, električar iz Velenja, Ljubljanska c. 28 in ŽURMAN Ana, delavka iz Družmirja 81. UMRLI SO: — MAZEJ Angela, upokojenka iz Šoštanja, M. Gubca 2, stara 74 let. — BOROVSAK Mihael, upokojenec iz Gaberk št. 28, star 93 let. — SEŠELJ Hilda, gospodinja iz Družmirja 17, stara 41 let. — DREV Franc, upokojenec iz Lokovice 19, star 74 let. — MEH Jožefa, gospodinja iz Podgorja pri Slov. Gradcu, stara 83 let. IZBEHITE-OBLEČITE MORDA ŠE NE VESTE... 0 Brazilija je o nedavno končani sezoni 1964/65 dobila od izvoza kave 66") milijonov dolarjev. Pred nekaj leti je izvoz brazilske kave dosegel vrednost 1,2 milijardi dolarjev. Brazilija je še vedno največja izvoznica kave. ŽENA S ŠIROKIMI RAMENI IN OZKIMI BOKI NAJ OBLEČE: 9 rokave kot jih ima raglan, 0 obleke spoudarjenim pasom, 0 obleke s povdarjenim pasom, # ozke in ravne rokave, 0 jopice z zadrgami po vsej dolžini, # temne bluze v kombinaciji' s svetlimi krili, # obleke z vodoravnimi šivi. Ne sme obleči: 0 bluz z visokim zapenjanjem, 0 oblačil z kratkimi rokavi, 0 debelih poloverjev, 0 oblek z razširjenimi rameni, # jopic z dvojnim zapenjanjem, 0 oblek z žepi na zgornjem delu, 0 črtastih bluz. ŽENA Z OZKIM PASOM IN DEBELEJŠIMI STEGNI NAJ IZBERE: # bluze z žepi, ovratniki in kravatami, 0 povdarjeno linijo ramen, 0 krznene ovratnike, # jopice z dvojnim zapenjanjem, 0 zvončasta krila, 0 pletenine, 0 svetle bluze v kombinaciji s temnimi krili. Niti pogledati ne sme: # koničastega izreza, 0 oblek z zoženimi rameni, 0 rokavov kot jih ima raglan, # bluz brez ovratnika. V Postaja milice v Velenju se je preselila v prostore na Prešernovi ulici (nasproti pošte). PIONIRJI NAM PIŠEJO NA K RIŽ P 0 T J If Prišel je mesec september in s tem začetek šolskega leta. V šolo hodim že osmo leto. Vsak osmošo-lec 1 se zaveda, da se bodo za njim kmalu zaprla šolska vrata. Premisli- Komisija za varnost prometa Občinske skupščine, avto moto društvo šaleške doline ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje prirejajo za vse voznike motornih vozil šoferski večer v Velenju v kulturnem domu v mali dvorani dne 12. in 17. februarja ob 17. uri in v šoštanju 15. februarja v bivšem sindikalnem domu ob 17. uri. — Razpravljali bomo o spremembah in dopolnitev novega temeljnega zakona o varnosti prometa. « — O zamenjavi vozniških dovoljenj. — In o vseh aktualnih vprašanjih s področja prometa. — Predvajali bomo tudi prometni film. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL NE ZAMUDITE TEGA VEČERA! ti bo treba, kam potem. O tem sem razmišljala tudi jaz. Spomnim se, kako me je mamica prvič peljala v šolo. Bilo nas je mnogo. Od tega je že osehi let. Zdaj me ne pelje več mamica, ker sem že velika. Kmalu bom stopila na pot, ki me bo peljala v novo življenje. Za poklic se je težko odločiti, posebno še, če si bolan. O tem sem že mnogo razmišljala. Ce bi imela zdrave oči, ne bi bilo težko izbrati poklica. Ker pa iimam bolne, mi vsak poklic ne ustreza. Tako zmedena stojim na križpotju in ne vem, ne kam ne kod. Veseli me poklic — učiteljica. Rada poslušam glasbo. Rada bi telovadila, pa ne smem, ker imam slabo srce. Najrajši bi poučevala otroke o zgodovini slovenskega naroda in še in še. Iz tega križpotja pelje mnogo poti na vse strani. Rada bi šla po vseh, pa ne morem. Torej se bom morala odločiti samo za eno pot. Ker si sama ne morem zamisliti, bom prosila, naj mi pri tem pomagajo še drugi ljudje. Stopila bom do mamice in očeta, do predavateljev, do prijateljev in na zavod za zaposlovanje delavcev. Morda bo potem lažje izbrati pot, po kateri bom stopila v novo življenje. Tako se bom rešila križpotja, ki mi dela zelo hude preglavice. Darinka Malovšek, 8.b razred^ Osnovna šola" »Miha Pintar-Toledo« vii^ie Enolončnice Enolončnice so zelo zaželjene tudi v osebnih in družinskih gospodinjstvih, ker imajo vrsto prednosti. Naj naštejemo samo nekatere: ker so sestavljene iz najrazličnejše zelenjave z dodatkom mesa ali mleka, so biološko polnovredni obroki hrane; po navadi jih pripravimo v eni posodi, — zelo primeren je parilnik ali lonec na zvišan pritisk, zato porabimo manj toplotne energije in časa; tudi pri pomivanju posode porabimo manj tople vode, detergenta in tudi časa. Enolončnice so primerne za toplo malico, večerjo ali kosilo, ki ga po navadi skombinl-rarao s skutnimi ali sadnimi sladicami, s svežo surovo zelenjavo ali s sadjem. Oglejmo si nekaj primerov kosil z enolončnicami. JEDILNIKI ZA HITRO PRIPRAVLJENA KOSILA: 1. Bučni golaž, pečena jabolka, drobno pecivo in-pijača; 2. Korenjeva enolončnica z ledvicami, kruh, endivja v solati, sadni sok. 3. Govedina s fižolom in ješprenjem, skut-ne omlete, sok ali kompot. 4. Kmečka enolončnica, kislo zelje s fižolom v solati, kruh, hruške. 5. Ješprenčkova meneštra, solata iz rdeče pese, kruh, sadje. Anekdoti o Napoleonu »Kako je to, da toliko znate?« je vprašal nekdo mladega Napoleona. »Ker vedno mislim,« je bil resni odgovor. Napoleon je prvi bežal iz Rusije. Ob reki Njemen vpraša nekega Rusa: »Ali so šli čez reko že kakšni francoski dezerterji?« — »Ne še, vi ste prvi«. RECEPTI (4 do 5 oseb) BUČNI GOLA2 4 d kg masti, čebula, 2 stroka česna, 40 dkg govedine ali sveže svinine, 1 kg buč, sladka paprika, 75 dkg krompirja, kumina. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, na kocke zrezano meso, ki ga potresemo s slad-ko papriko in strtim česnom. Vse skupaj zalito z vodo dušimo (lahko v parilnlku, da je meso na pol mehko, nato pa primešamo še na kocke zrezan krompir in v rezance zri. bane buče, odišavimo s strto kumino, primerno zalijemo in osolimo. Jed skuhamo do mehkega. (Namesto buč vzememo lahko tuffl ohrovt ali zelje). KORENJEVA ENOLONČNICA Z LEDVICAMI. 5 dkg masti, drobna čebula, 0,25 kg ko. renja, 0,40 kg ledvic, 0,80 kg krompirja, sol, 15 dkg riža, zelen peteršilj. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo na listke narezane ledvice in korenje. Prepražimo, zalijemo z vodo ali žele-n javno juho, pridenemo še nastrgan ali narezan krompir in osolimo. če jed pripravljamo v loncu na zvišan pritisk, ga pokrijemo in kuhamo. Vre naj 15 minut, če so ledvice goveje. V tem primeru skuhamo riž posebej in ga dodamo kuhanim ledvicam In krompirju; prav tako dodamo tudi sesekljan zelen peteršilj. če pa kuhamo v navadnem loncu, pa riž dodamo, ko so druga živila že na pol mehka. GOVEDINA S FIŽOLOM IN JEŠPRENJEM 40 dkg govedine, 20 dkg fižola, 15 dkg ješ-prenja aH riža, 4 dkg olja, 2 dkg prekajene slanine, košček čebule, strok česna, majaron, timian, poper, lovorov list, paradižnikova mezgo in sesekljan zelen peteršilj. čez noč namočimo fižol in ješprenj. Na masti in razpuščeni slanini prepražimo sesek. Ijano čebulo, na koščke zrezano goveje meso, solimo, dodamo vse dišave ter namočen fižol in ješprenj z vodo vred. Po potrebi doli-jemo še vode. Pokrijemo in kuhamo do mehkega. Kuhani jedi dodamo paradižnikovo mezgo in seskljan zelen peteršilj. KMEČKA ENOLONČNICA 30 dkg prekajenega mesa, 20 dkg suhega fižola, 75 dkg krompirja, 10 dkg korenja, poper, sol, kumina, zelen peteršilj ali drob* njak. V lonec zložimo na kose zrezano prekajeno meso, namočen fižol, na koščke zrezan krompir in korenje, osolimo, popopramo in pri-lijemo toliko vode, da je vse pokrito. Pokrijemo in kuhamo do mehkega. Kuhani jedi dodamo strto kumino ni sesekljan zelen peteršilj ali drobnjak. i i JEŠPRENČKOVA MENEŠTRA 25 dkg svinjskega mesa, 4 dkg masti, 20 dkg ješprenja, 25 dkg fižola, 2 korena, 3 krompirje, česen, zelen peteršilj, sol. Meso zrežemo na kocke in ga na masti hitro opečemo. Nato ga zalijemo z vodo, mu dodamo namočen prebran in opran ješprenj in fižol. V meneštro zrežemo še korenje. Ko sta ješprenj In fižol že skoraj mehka, dodamo še na kocke zrezan oiupljen krompir in solimo. Pridenemo še sesekljan peteršilj in česen. Prav nazadnje preden jed serviramo, lahko primešamo še smetano. V hotelu »P A K A« Velenje predpustne in pustne zabave 5., 6., 12., 13., 19., 20. in 22. februarja 1966 vsakokrat s pričet-kom ob 20. uri. 0 Nov bogat mednarodni večerni zabavni program 0 Dekoracija po vašem okusu 0 Možnost nabave pustnih rekvizitov PUSTNI POZDRAV! i lllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIlllllIlIllllllll c l a s i L o socialistične ZVEZE delovnega ljodstva občine velenje Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan šterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi ževart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Celjski tisk Celje. , 1 Kakšna imena naj v Velenju? dobijo nove ceste se SITUACIJA NASELJA ' Cestam na območju novega naselja Šmartno II je treba določiti imena. Obračamo na občane, posebno na Velenj čnne, ki stanujejo na tem predelu, da nam s svojimi pred' logi pomagajo izbrati primer na imena. Na skici so te ceste oštevilčene s številkami od 1 do 4. Dosedanji predlogi so za prirodna imena kot: Gozd na cesta (št. i), Prisojna cesla (št. 2), Rožna cesta itd. Predloge pošljite do 15. februarja Skupščini občine Ve-lenje.