OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 5, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 109 Graduiral iz kolegija Robert M. Underwood Fenn kolegija je 25. maja ^aduiral Robert M. Underwood *^213 E. 205 St., ki je prejel Bachelor of Structural En-^•neering. Tekom dobe študira-je bil predsednik društva ^vbinskih inženirjev. Gradui-1^' je iz Euclid Central High šo-! je služil pet let pri morna-od katere je bil častno od-Jlščen radi poškodb, ki jih je ®bil. Odlikovan je bil z Višnje-srcem za rane, katere je v bitki na Iwo Jima. Sedaj je uposlen pri Cleveland %e and Engineering Co. v 'ckliffe, Ohio. Nov inženir je ^^očen s Slovenko Mary, roje-^Susnik, ki je hči poznane dru-^"le in Mrs. Joseph Susnik 18715 Cherokee Ave. in ima-dva sinčka. Čestitamo nad lom! , % Pogajanja za mirovno pogodbo z Japonsko v zaključni fazi LONDON, 4. junija—"Upam, da mi bo uspelo, da dokončam svoje zastavljeno delo, kar bo imelo za posledico pospešenje mirovne pogodbe z Japonsko kakor tudi utrditev splošnega miru v svetu," je dejal poslanik Dulles, ki se nahaja v Londonu, da odstrani pomisleke in težkoče, ki mu jih dela Velika Britanija pri njegovih naporih, da sklene mirovne pogodbo z Japonsko. Danps se je poslanik Dulles lOvenski farmacist e dni je z odliko graduiral iz '•o Northern univerze v Ada, 'io, Rudolph Louis Kozan, sin , ^ane družine Mr. in Mrs. Ru-(Jlph Kozan iz 1009 E. 77 St. J® vodi svojo popravljalnico JiJev na 6506 St. Clair Ave. . Rudolph je prejel diplomo lekarništvu in bo v službi far-^^'^'sta v poznani slovenski le-Prijatel's Drugs na E. 68 ^St. Clair Ave. Novemu slo-'^kemu farmacistu čestitamo! št. 3 Prog. Slovenk ..članice krožka št. 3 Progre-Slovenk se prijazno vabi ^edno sejo v sredo zvečer v . ^riško-jugoslovanskem cen-Recher Ave. Seja se prič-^..^°čno ob 7.30 uri zvečer. Po bo imela govor Zima Vr-H^^>Holy, gostinja iz stare do-ki je prišla semkaj pred ^^3 tedni. Vabljene so vse čla- polnoštevilno udeležbo. dolgo časa razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Herbertom Morrisonom. Za jutri v torek je najavljen razgovor poslanika Dullesa z mini-sterskim predsednikom elementom Attleejem. Japonska ne sme imeti mornarico Osrednja točka spora med Washingtonom in Londonom glede bodoče Japonske je vprašanje, kakšno mornarico naj ima Japonska. Amerika stoji na stališču, da je dati Japonski popolno svobodo v vprašanju lad-, jedelništva, Velika Britanija pa se upira tej popolni svobodi in zahteva gotovo omejitev. Polanik Dulles ima na razpolago važen material, da podpre ameriško stališče pri londonski vladi. Neglede na snovanje pro-tikomunističnega bloka na splošno v Aziji, kjer bi se bilo zaveznikom v slučaju kake nove komunistične agresije najbolj zanesti na Japonce, so gospodarski zastopniki Japonske zadnje dni intervenirali pri ameriških vbkiitah tako na Japonskem kakor v Ameriki sami, da se da Japonski možnost, da ima večje brodovje, ker bi sicer brez tega brodovja ne mogla izpolnjevati že sedaj sprejete mednarodne obveznost, predvsem ne nasproti Ameriki, kakor tudi ne nasproti Veliki Britaniji. Velika Britanija je v zadnjem času že mnogo popustila na pritisk Amerike. Iz okolice poslanika Dullesa se doznava, da je poslanik optimist. Rabil je tudi stavek, da se "bližamo k zadnjim točkam pogajanj," kar zna-či, da so težave v glavnem pre-brodene. Dalje se trdi, da je poslanik Dulles v Londonu ravno radi tega, da sestavi končno besedilo pogodbe z Japonsko. iVOV GROB kopriva \ ^^^inil je Nicholas 72 let. Doma je bil od Kopri %b, '®faka na Hrvatskem, od-SsT*" je prišel v Ameriko pret Župan Burke bo zopet kandidat župan Thomas A. Burke je včeraj formalno naznanil, da bo v jeseni iznova kandidiral, s čemur je bila rešena politična kriza v kolikor se tiče cleveland-skih demokratov, ki je nastala, ko je položil ostavko pravni direktor Lee C. Howley. Nobena tajnost ni, da je Burke svojo odločitev napravil več na ljubo stranki, kakor pa iz osebnega nagiba. Za republikance to ni dobra novica, zlasti ne za sodnika McDermotta, ki bo njihov kandidat za župana, kajti Burke je izkušen in preiskušen politik; bil je že trikrat zaporedoma izvoljen in sicer zadnjič z rekordno večino glasov. Nekateri domnevajo, da bo Burke prihodnje leto enkrat odložil vajeti pri mestni vladi in kandidiral za governerja države Ohio, dočim bi gov. Lausche šel v boj za mandat zveznega senatorja proti senatorju Brickerju. Zdi se, da je to želja Lauscheta samega, ki menda ni bil brez vpliva na Burke-ov sklep, da še nadalje ostane v javnem življenju. j® član društva sv. j 22 HKZ in društva št. T it) zapušča sina Nicholas cer Mrs. Katherine Tilow, Vojnim zločincem se dobro godi TOKIJO, 4. junija—Neki igralec, ki je nastopil tudi v ječi, kjer se nahajajo obsojeni japonski vojni zločinci, je nato razodel, da je opazil, da se postopa s temi obsojenci bolje kakor pa z ostalimi. Gre za bivše japonske generale kakor n. pr. za bivšega vojnega ministra generala Raki, generala Hata, bivšega poveljnika na Kitajskem, in admirala Shimada, bivšega ministra za vojno mornarico. Vsi trije so bili obsojeni na življenjsko ječo. Ko se jetniški pazniki razgo-varjajo z njimi, jih naslavljajo še vedno z "ekselenco." Zapornikom ničesar ne manjka, bere jo knjige in igrajo šah ter se spominjajo bivših dobrih časov, ne da bi jim bilo mar za sedanje homatije v svetu. tih 'Uk, w. pravnuke. Soproga je že pred leti. Pogreb se M četrtek zjutraj ob 9.30 Golubovega pogrebnega Superior Ave., v y Sv. Pavla in nato na po-Calvary. MARGARETA TRUMAN V ANGLIJI Margareta Truman se nahaja v Angliji. Te dni je obiskala več znamenitih angleških cerkva, kjer nastopa tudi na korih. Britanski tisk ji posveča vso pozornost ter omenja njeno bivanje v Angliji na prvi strani. Nekateri jo naziva jo "princeso Margareto." Iz Anglije se bo podala na koncertno turnejo po Evropi. Predsednikova hči je bila danes gost -bivšega ministrskega predsednika Winsto-na Churchilla na njegovem posestvu. 410 milijard cigaret pokadimo WASHINGTON, 4. junija — Tobačna industrija računa, da se bo letošnje leto, ki se proračunsko konča s 30. junijem za-vršilo s produkcijo 410 milijard cigaret. To znači, da pride v Ameriki na vsakega moškega in žensko, kakor tudi na otroka polovico zavitka cigaret na dan ali približno 10 cigaret. Potrošnja tobaka se je povečala od leta 1925 do leta 1950 kar za 270%—znak, da na splošno vse kadi, kakor tudi, da so se povišali dohodki, ker izdatek za cigarete ni ravno najmanjša dnevna postavka. ze Rabinec Brickner bolan V New Yorku se nahaja bolan znani clevelandski rabinec Bar-nett R. Brickner, ki je tik pred vkrcanjem na ladjo, ki ga je prinesla iz Evrope, postal žrtev srčne bolezni. Na potovanju "V Evropi se je nahajal od srede januarja. ZADNJE VESTI WASHINGTON, 1,. junija — Zasliševanje in odgovori državnega tajnika Achesona pred senatnim odborom so bili osredotočeni na politiko Amerike do Kitajske med zadnjo vojno in po vojni. Sporazum na Yalti, po mnenju Achesona, ni bil vzrok Či-mg-Kajškove polomije, ampak popolno politično in vojaško pomanjkanje in slabega vodstva. Tajnik Acheson je zavrnil trditve, da hi bila ameriška politika do Kitajske pod kakim komunističnim vplivom. Acheson je pojasnil, kako je prišlo do sporazuma na Yalti, katerega je v celoti podpiral Winston Churchill. LONDON, junija—Tajništvo za britanske zračne sile javlja, da ima Rusija sedaj kakih 19,000 letal, od njih polovica lovcev. Sposobna pa je, da v nadaljnih 12 mesecev zgradi še 30,000 vojnih.letal. WASHINGTON, 1}. junija — Vrhovno sodišče je odločilo, da je obsodba 11 ameriških komunističnih voditeljev ustavna. Radi tega bo moralo v ječo tudi šest odvetnikov, ki so se nespodobno obnašali do sodišča nižjih inštanc v New Yorku, ki so bili obsojeni na zapor od šest mesecev navzdol. Vrhovno sodišče je nadalje razsodilo, da smejo mesta prisiliti mestne uslužbence, da podajo izjavo zvestobe. Izredna suša v južnih državah ATLANTA,"Ga., 4. junija Nekatere države na jugu osem tednov zastonj pričakujejo dežja. Suša je v nekaterih predelih naravnost katastrofalna. Predel od Arkansasa do Floride ni imel dežja že od aprila meseca. Governer Wright je odredil molitve za dež. V posameznih krajih so bile sicer nevihte,^ ki so pa prinesle več škode kot pa koristi. Pet oseb je do sedaj znanih, da jih je ubila strela. Kmetje v Arkansas napovedujejo, da se lahko že sedaj predvideva, da bo žetev bombaža padla za 50%. V državi Louisiana je v nevarnosti koruza, riž in sladkorno trsje, če ne bo v kratkem izdatnega dežja. Suša v državi Tennessee je najsilnejša od leta 1915. Posebno težko bodo prizadeti tobačni nasadi. Mir na Koreji ni odvisen od Korefe same; ključi so v Moskvi v VOLIVNI KAMPANJI LETA 1952 BO KOREJSKA VOJNA NA REŠETU WASHINGTON, 4. junija—Trenotno bi se dala politika do Koreje v zvezi z vprašanjem o morebitnem premirju in o morebitnih mirovnih pogajanjih označiti s tem, da gre Amerika s svojimi zavezniki za tem ciljem, da odvrne Rusijo od njenega sklepa vsaj za daljno bodočnost kot ga ima, da zaplete svet v novo svetovne klanje in izkoristi položaj v njeni terminologiji—zrel za svetovno revolucijo, če se posreči Ameriki in za- Mlad. pev. zbor SDD Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja staršev Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se starše, odbornike in vse, ki se zanimajo za zbor, da se udeleže seje. Dal aretirali mater šolarja •Zaporno povelje za 37-letno Mrs. Margaret Smey je dobil včeraj ravnatelj javne šole James B. Fenwick, ki trdi, da ga je ženska obunkala na njegovem domu, kamor se je prišla pritožit, ker je baje brcnil nje nega 15-letnega sina, ko ga je zalotil pri ruvanju z nekim tovarišem. Seja lovskega kluba Jutri, v sredo popoldne ob 3 uri se vrši seja in strelska vaja Euclid Rifle and Hunting kluba na Močilnikarjevi farmi. Vabljeni so vsi člani-lovci na polnoštevilno udeležbo. Zadušnica V četrtek'zjutraj ob 6.30 uri se bq brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin četrte obletnice smrti Ane Pakish. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. veznikom, da Rusija ne začne s tem početjem, potem se korejski spor lahko konča in. obstoja možnost, da s^ začno razgovori o miru. Status Quo— vse po starem? Razumljivo je, da ne manjka ugibanj, kakšen naj bo okvir teh pogajanj. Državni tajnik Dean Acheson je namignil v svojem zaslišanju in svojih izpovedbah pred senatnim odborom za zunanje zadeve, da obstoja inož-nost, da se začno razgovori o premirju in miru ob 38. paraleli na Koreji. Istočasno je tolmačil izjavo poveljnika generala Van Fleeta, da se je dosegel zavezniški vojaški cilj, ko so bili pregnani komunisti iz južne Koreje in stojijo zavezniki zopet ob 38. paraleli, da je ta izjava strateškega značaja. Ko pa so dejansko prodrli zavezniki n%d 38. paralelo, se ome nja zopet možnost neke vmesne "odbojne državice" med Mandžurijo in Korejo, katere mejo naj bi zavezniki že dosegli s svojim prodiranjem v severno Korejo. Ne izjava Achesona ne generala Van Fleeta ni jasna, Š3 manj pa njeni komentarji. Kakor smo že poročali, je dopustil možnost mirovnih pogajanj tudi glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie v svoji znani izjavi v Ottawi v Kanadi prejšnji teden. Tudi Trygve Lie je omenil 38. paralelo, ne da bi se izjavil točneje. Nastane vprašanje, da li je bil ves korejski spor, če ne pride do združene Koreje, ki si bo sama odločala svojo bodočo usodo, zastonj ali ne. Ponovimo na kratko: leta 1943 se je vršila konferenca v Kairu v Egiptu, kjer so zastopniki Amerike, Velike Britanije in Kitajske, toda v odsotnosti ruskega zastopnika svečano obljubili bodoči Koreji, da bo ze-dinjena in nedeljena, da si bo sama izbrala notranjo upravo, kakoršnjo si bodo zbrali Korejci satni. Kako je prišlo do razdelitve Koreje Po vojni leta 1945, ko je bila Rusija le šest dni v vojni z Japonsko, ne da bi počil od njene strani kak strel v pravem smislu te besede, namreč v pravih vojnih operacijah zoper Japonsko, so ji dali Amerikanci severni del Koreje ne v upravo, marveč da pomaga razorožiti japonske obo rožene sile. V tem cilju je bila izmišljena .38. paralela in so na-daljni dogodki na Koreji znani kakor tudi je znano, da je nalogu Sovjetske zveze sedaj že popolnoma komunistično orga nizirana in upravljena severna Koreja 25. junija 1950 udarila preko 38. paralele v južno Kore jo. Amerika kot glavna nosite Ijica protiobrambe je označila svoj nastop na Koreji za "poli cijski ukrep." Ta policijski ukrep se je razširil v vojno in vojne operacije najmodernejšega stila z vsemi vojnimi posledicami. Južna Koreja, ki ima dve tretjini korejskega prebivalstva, ne bo pristala na kak mir, ki bi točil Korejo v sever in jug, katere razdelitve Koreja itak ni poznala v svoji zgodovini. Ni krivati dejstvo, da bi ureditev stanja na Koreji, kakor se ga tehnično imenuje z izrazom "Status Quo" ali kakor bi rekli z našim izrazom, kakor je bilo, tako naj tudi ostane odbila Korejce. Predvsem so notranja krvava obračunavanja med komunisti in protikomunisti neizogibna in je v tem slučaju računati morda še bolj s krvavo državljansko vojno kot je bil sedanji pokol j. Ker pa se predvideva ta slučaj, so. jasni tudi že danes predvideni zaključki, da ostanejo tuje zasedbene oblasti na Koreji kot so bile in bi se v celoti položaj nikakor ne spremenil. Tajnik Acheson za jamstva V svojem zaslišanju in na tozadevna vprašanja o položaju na Koreji je državni tajnik, ko je predvideval možnost mirovnih razgovorov "ob 38. paraleli," zahteval tudi gotova jamstva, da se bo bodoči položaj Koreje ustalil ter da ne bo prišlo do novih agresij. Jasno je, da do takih jamstev ne more priti brez sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza pa takih jamstev ne bo dala ker se bo sklicevala na to, da je vprašanje Koreje notranja korejska zadeva, v katero se Rusija ne vtika, na drugi strani pa bi se odrekla svojemu prodiranju v Azijo, kjer je za enkrat njen glavni strate-ško-politični cilj. Tudi bi padel njen prestiž v komunistični Ki tajski, ki se nahaja v ne majhnih notranjih težkočah. Vpraša nje Koreje je sedaj zamotano najmanj tako kakor je bilo od začetka. Kitajski komunisti so si vrhu tega zastavili nalogo, da preženejo iz Koreje Amerikance in je to geslo tudi vodilno doma v notranjosti Kitajske, ko se tolmači cilj in smoter kitajske zunanje politike. Sedanji vojaški neuspeh Kitajcev na Koreji je morda odprl oči komunističnim kitajskim vojaškim poveljni kom, da so preslabi, da bi mogli biti kos ameriški oboroženi sili S tem pa še ni rečeno, da so se odprle oči tudi vodstvu kitajske komunistične stranke, kateri bi bilo v njeni azijski propagandi izbito dno v njenem idejnem pro gramu ter bi bilo celo pred vide vati splošno razsulo njenega re žima doma. Koreja tudi notranja ameriška zadeva Pri presojanju Koreje je važen tudi notranje politični moment ameriške strankarske politike. Če se posreči demokratom s Trumanom na čelu, da končajo z uspehom vojno na Ko- reji, da preprečijo razširitev vojne in nadaljne ameriške žrtve, potem bi bil ta dogodek glavni adut za predsedniške volitve za leto 1952. Če bi demokrati spodleteli v tem svojem prizadevanju, bi izrabili položaj zlasti pa afero MacArthur republikanci v svoje propagandne namene pri predsedniških volitvah 1952. Republikanci že danes namigujejo na to, da bodo odstavili vse vojaške in civilne odločilne predstavnike ameriškega javnega življenja, če jim bo leto 1952 prineslo zmago. Žrtve bi bili vojaški šefi Bradley, Collins, Vandenberg in drugi, ki so se po mnenju republikancev preveč udinjali predsedniku Trumanu in državnemu tajniku Achesonu. Za besedo "svoboda" obsojena v ječo FRANKFURT, Nemčija, 4. ]unija—V vzhodni Nemčiji, ki je zasedena po Sovjetih, se beseda "svoboda" ne sme več napisati javno. Ko sta dva nemška mladeniča pisala propagandna gesla s "svobodo" na javnih mestih, sta dobila prvi deset, drugi pa pet let, ječe. Po mnenju sovjetskih sodišč je pisanje besede "svoboda" zarotniška, je v službi vojne željnih ameriških imperialistov . . . Sovjeti so nadalje izvedli v vzhodni Nemčiji svojevrsten plebiscit. Volivci so se morali izjaviti, da li so proti ponovni oborožitvi Nemčije, da li so za mir in da li so za mirovno pogodbo z Nemčijo v letu 1951. Sovjeti so dosegli povsod 100-odstotni pritrdilni odgovor. Volivec je imel odgovoriti samo "da" ali "ne." Glasovanje je bilo javno, seveda ob navzočnosti komunistične policije. Če bi kdo rabil besedo "ne," bi bil zaprt kot sovražnik miru, kot militarist v službi ameriškega imperializma in podobno. Zapadni zavezniki so po svo-' jih zaupnikih opazovali ta način glasovanja v tistem delu Berlina, ki je pod sovjetsko upravo. Zavezniki sestrelili lastna letala TOKIO, 4. junija—Dva ameriška dvomotorna prevozna letala sta bila sestreljena po zavezniškem topništvu, ko sta spuščala na vzhodni korejski fronti hrano in druge potrebščine za kopno vojsko. Poveljstvo javlja, da gre za tragično pomoto, ki je zahte\xa-la poleg materialne škode tudi 7 človeških življenj. Topništvo je streljalo v letala tudi potem, ko sta bila letala v višini, iz katere sta lahko spuščala na tla blago. Eno od letal je zadel direktni strel in se razletelo že v zraku. Drugo letalo je moralo prisilno pristati, a je strmoglavilo ter se na tleh razletelo. UBIJE STRELA CLAIRTON, N. J., 3. junija— Nov zarod mačkic je pobegnil od doma 10-letnemu Karlu Jonesu. Dečko jih je iskal daleč stran od hiše in ni pazil, da je nevihta nad njim in da se zbirajo grozeči oblaki. Pri iskanju mačkic je udarila vanj strela in ga na mestu ubila. a ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ------------------------------------ For Six Months—(Za šest mesecev) ------------------------------ For Three Months—(Za tri mesece)----------------------- _.$8.50 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ----------------------------------- For Six Months—(Za šest mesecev) -------------------- For Three Months—(Za tri mesece) ---------------------- _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 L. C. JAZ SEM ZA UNIJO . . . Zgodovina ameriških delavcev se loči bistveno od zgodovine delavstva v ostalih državah. Ne samo, da nima ameriško delavstvo svojih posebnih političnih organizacij, izrazito politične stranke, nego je tudi nastanek strokovnih zvez ali delavskih unij razmeroma kasnega datuma. Tudi če beležimo leto 1850, torej 100 let nazaj, ko se je ustanovila v Ameriki prva delavska unija tipografov, kateri so sledile sicer še druge, a so kmalu zaspale; tudi če omenimo nadaljne poskuse strokovnih zvez v dobi po državljanski vojni, pridemo vendarle šele z letom 1886 do zibelke in rojstva pravega, unijskega strokovnega gibanja, ko se je rodila današnja mogočna AFL. I'oleg rekli bi stoletnice odkar se je porodila prva delavska unija tipografov, smo ravno v teh dneh—nekaj mesecev več ali manj ne igra nobene vloge—priča drugim važnim obletnicam, predvsem nekako 30-letnici, odkar se je začel preporod in mogočen dvig delavskih unij in desetletnici, odkar so v pripravah za drugo svetovno vojno ameriški organizirani delavci bistveno sodelovali pri državni upravi v tako kritičnih časih. V nekaj letih svojega obstoja v svojih stremljenjih in borbah je doseglo ameriško delavstvo več kakor preje desetletja. Postalo je važen činitelj gospodarskega in socialnega udejstvovanja v borbi, ki jO je izvajalo in jo še izvaja samo od sebe iz svoje lastne notranje moči. Omembe vredno je, da je z razvojem moči delavskih unij nerazvezljivo zvezano ime pok. Franklina Roosevelt. Franklin Roosevelt je nastopil svojo predsedniško kari-jero ne kot novinec v ameriškem javnem življenju; bil je daljni potomec znamenitega ameriškega predsednika Teodorja Roosevelta in je tekla po njegovih žilah tudi kri Teodor j eve absolutne volje. Franklin Roosevelt je imel pot življenja lepo postlano, je imel na razpolago premoženje in izobrazbo, toda zdi se, da je bil mig usode, ko je zadela zrelega moža otroška paraliza, da se mož pravilno ni več gibal na svojih nogah. Toda vera v njegovo brezprimerno poslanstvo v novi zgodovini Amerike je kljubovala bolezni in jo premagala. Franklin Roosevlet je že kot pojava s svojim nastopom in nagovorom vzbudil naenkrat simpatije poslušalstva, predvsem tistih, ki so verovali v delo. Nje-■ govi življenjepise! so si edini v tem, da Franklin Roosevelt ni pridobil zborovalcev in poslušalcev za svojo politično in gospodarsko tezo šele ob koncu svojih političnih in gospodarskih izvajanj, nego takoj v začetku, ko je naslovil pozdrav svojim poslušalcem s preprostim ali vendar prisrčnim: Prijatelji, dragi prijatelji..... Franklin Roosevelt je povedal sebi in vsakomur, ki mu je ukoreninjena vera v delo in uspeh, da on kakor tudi ameriško ljudstvo nima nobenega drugega strahu, kakor strah kako se bo premagal lastni strah. Nadvse zanimiv^ je bila javna debata med njim in med bivšim ameriškim predsednikom Herbertom Hoover jem, nekdanjim predsednikom in tedanjim protikandidatom o vzrokih kritične dobe Amerike pred 30 leti, ki jo imenujemo skratka depresijo, in o potih, ki vodijo iz tega gospodarskega in socialnega mrtvila. Dočim se je predsednik Herbert Hoover, ki je v dotični kritični dobi vodil Ameriko, zagovarjal s tem, da je ameriška depresija mednarodnega izvora in da morejo biti torej tudi zdravila zoper njo mednarodnega značaja, se je tej razlagi uprl z vso ognjevitostjo in temeljito podkovanostjo Franklin Roosevelt in trdil ter dokazal nasprotno, da je kriza pač ameriška in da ji mora odpomoči le Amerika. Zgodovina delavskih unij je v velikem obsegu vsaj za zadnjih 30 let zgodovina Franklina Roosevelta, njegovih načrtov, socialnih pogledov in pritegnitve organiziranja in neorganiziranega ameriškega delavstva k sodelovanju pri državni upravi. Ne gre za to, da je bil Franklin Roosevelt nosilec ideje demokratske stranke, štirikratni uradni kandidat demokratov. Ameriške unije itak politično niso pripadale in ne pripadajo k nobeni politični stranki, ivfbrda AFL to svoje stališče kot stara "aristokratska" ameriška delavska unija ne zagovarja tako izrecno kakor kdo drugi, toda tako AFL, kakor CIO, kakor tudi Lewisovi rudarji in člani četrte stroovne skupine železničarskih bratovščin, naglašajo in izvajajo, da so ameriške delavske strokovne ililiilBliikliililiilaliilaliilBliilBliilaliililiilaliilaliilit Urednikova pošta ilBliililiililiililiilaliilBliilBliililiilBliililiililiililiilBli Prispevki za Kulturni dom v Mošnjah pri Radovljici Cleveland, Ohio—Na prošnjo rojakov v Mošnjah pri Radovljici, se je pred nekaj časa objavilo v Enakopravnosti, da se bo med domačini iz teh krajev pobiralo prostovoljne prispevke, s katerimi se bo tja poslalo blago in druge potrebščine, za katere so prosili. Tu sledi seznam pobiralcev in darovalcev, ki so prispevali v ta namen: Nabiralna pola Jennie Dagarin — darovali po $10: Louis Meglic; po $5: Mrs. Rose Jurman, Mr. in Mrs. Andrej Artel in Jennie Dagarin; po $3: August Hollander, Ivanka Shif-frer; po $20 Louis Kocjan, An-droej Ružič, Louis Zevnik (Dobro polje), Kati Bradač, John Tavčar, John Gubernat in Jennie Hribar; po $1: Mr. in Mrs F. Lah, Wildwood, Pa., Anton Zalaznik, Viktor Markovich, Jože Godec, Vincenc Jurman, Kati Jurman, Andrej, Tekavc, Viktor Plaščevich, George Vratovič in Pavle Kovač (Zgoša, Begunje), osem po 50 centov, eden 33 centov, dva po 25 centov. Skupaj $59.83. Nabiralna pola Mr. in Mrs. John Jane—darovali: John in Amalija Jane, $8; po $5: John Knific, Joseph Kleindienst, Rozi Dagarin Stranzar, Frank Po tochnik, Anton in Gati Artel, Mr., in Mrs. John Kastelic, Kenosha, Wis., Jože Tonejc; Anton Gubane, $3; po $1: Anton Jan ša, Jakob in Kati Plemel. Skupaj $Jf8. Nabiralna pola Kati Dolinar —darovali po $5: Mr. in Mrs. Anton Dolinar, Mr. in Mrs. Jože Pretnar, Mr. in Mrs. John Až man; po $1: Lovrenc Torkar, John Terlep, John Pavli, Mrs. Gertrude Božič. Skupaj $19. Na vse tri nabiralne pole se je zbralo $126.83. Denar se je porabilo takole: Za blago plačalo ............$114.37 tri kolpčiče sukanca.......90 pošnina .......................... 12.15 NA OBISKU V STARI DOMOVINI Skupaj ......................$127.42 Blaga je bilo 30 jardov in plačalo se je $3.75 jardo. To je blago za zastor za njih kulturni dom, za kar so prosili. Tem potom se izreka vsem, ki so prispevali za to, najlepšo zahvalo. Imena vseh darovalcev so bila poslana tja. Jennie Dagarin, 6907 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Popravki V zvezi z zadnjo konvencijo Progresivnih Slovenk Amerike je bilo objavljenih nekaj netočnosti in pomot, katere želimo tu popraviti in sicer; Zima Vrščaj-Holy, gostinja iz Slovenije, oziroma Jugoslavije, je bivša večletna urednica ženske revije "Naša žena," sedaj pa je poleg drugih pozicij, katere zavzema pri ženskih organizacijah, kot pri Antifašistični fronti žene in pri Izseljenski Matici, ravnateljica Cankarjeve založbe v Ljubljani. In poročilo, katero je bilo priobčena na uradni strani "Progresivnih Slovenk" je bilo napisano izključno za to "Progresivno" izdajo in ni bilo njeno poročilo iz konvencije. V zvezi z resolucijo glede zdravniških potrebščm je bila ista izročena relifnemu odboru Progaesivnih Slovenk, da jo izvede skupno s SANSom, v čigar področju je sedaj te vrste relif. Zgornja slika predstavlja ameriške Slovence, ki so se dne 8. maja podali na obisk v njih rojstno domovino— Jugoslavijo. Potovali so s posredovanjem potovalne agencije August Kollander, ki ima svojo pisarno v Slov. nar. domu na St. Clair Ave." Slika je bila posneta na krovu parnika "Queen Elizabeth," predno je odplula iz New Yorka in je"dospela s potniki v Ljubljano na 16. maja. V tozadevnem poročilu na "Progresivni strani" je bila pri kore-giranju očividno napravljena napaka in je izostala ena cela vrsta. Konvencijo Progresivnih Slovenk so naše žene zaključile nadvse prisrčno in domače. Zapele so ono večno lepo in pomembno narodno—"Venček na glavi ..." Nov slovenski odvetnik V petek zvečer, 8. junija bo graduiral iz Cleveland Marshall odvetniške šole Milan A. Jakšič iz 1045 E. 67 St. Graduacijski obredi se vršijo v Euclid Av|. baptistični cerkvi. Nov slovenski odvetnik je dobro poznan v naselbini in se že več let udejstvuje z skupino Boy scoutov, št. 250. Pohajal je Kent State univerzo, kjer je graduiral 1948, sedaj pa je zaposlen v eu-clidski tovarni Fisher Body Co. kot industrijski inženir. V soboto, 30. junija se bo poročil z Miss Albino Sullivan iz 6702 St. Clair Ave. v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj. Na poroč- no potovanje se bosta podala v Californijo. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju. in ga ne boste našli, vedite, da se bo menda nahajal izven Clevelanda, ker ima počitnice in si bo šel meriti kam v daljne gozdove živce, ki so napeti od prevažanja potnikov po dveh velikih cestah v Clevelandu. Ali on hoče kakor oni berač, ki je ležal pri lončeni peči v stari domovini na klopi. Gospod in kuharica pa na peči in nista dala miru. Pa zavpije: "Mir na peči!" in po temu beraču je dobila vas Mirnapeč ime. Mi pa hočemo pomirjen je živcev. Razumete! Vi pa, ki imate mirne živce a pojdite na SNPJ federacij ko farmo v nedeljo, 10. junija in se tam zabavajte z ostalimi posetniki Frank Barbič. Poneverijivci In vrtale! na železniški postaji v Zalogu Ljubljana.—V glavnem železniškem skladišču v Zalogu so nedavno odkrili tri zelo premetene škodljivce ljudskega premoženja, ki so v enem letu pone-verili razno tekstilno in drugo blago, kakor na primer kam-garn, razne tekstilje za obleke železničarjev, športno in gumi-rano platno, razne barve in lake ter usnje. I Piknik Vbojčanov Cleveland, Ohio—Članom društva V boj, št. 53 SNPJ v nazna nilo, da se bo vršil piknik društva na SNPJ federacijski farmi na Heath in Chardon Rd. dne 10. junija 1951. Za one, ki nimajo vozil, je bilo rečeno, da se bo skušalo nagovoriti one člane, ki imajo prostor na svojih avtih in so namenjeni iti na pik-ni^. Kje in kako se boste snidli s temi, vprašajte tajnika ali pa pridite na redno sejo, ki se bo vršila točno ob devetih dopoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ker ste brali enkrat prej, da se bo vršila seja na ta dan na farmah, vzemite na znanje, da bo seja kakor navadno v sobi št. 3 Slovenskega delavskega doma, samo bodite točni na seji ob 9. uri dopoldne. Seja mora biti končana preje kakor navadno, k$r večina odbora mora iti na delo na piknik. Člani drugih društev so tudi vabljeni, kakor tudi prijatelji zabav in ostali rojaki, ki gredo radi ven v naravo. John Šorc, ki je bil pobit pri delu, upa, da bo zdrav do takrat in se bo zabaval z drugimi ter vršil svojo društveno dolžnost. Ce boste iskali dopisnika tam unije nepolitične in imajo svoj izven politike začrtan delokrog. Vkljub temu je bilo njihovo razmerje z izjemo spora Lewisa z Rooseveltom, prijateljsko razmerje sodelovanja, razmerje upoštevanja od zgoraj navzdol in pripoznanja od spodaj navzgor. Doba Franklina Roosevelta mora torej zanimati tudi slovenskega ameriškega delavca, ki je preživel depresijo. LJUBEZEN NE POZNA DRŽAVNIH MEJA Miss Donna Lois Dai iz Eu clida je končala univerzo Miami v Oxfordu, O., ter je nadaljeva la svoje študije na državni uni verzi Ohio. Oktobra lanskega leta je Don na odšla v Nemčijo v Monako vo, da bi se spopolnila na ta mošnji univerzi v nemškem jeziku. Na univerzi se je spoznala s študentom Nemcem Baumei-ster, se z njim 20. aprila v Mo nakovem poročila, odšla na medene tedne v Švico, nato pa nazaj v Nemčijo, kjer je zaposle na v mednarodnem uradu IRO Oba novoporočenca upata, da jima bo uspelo v kratkem nase liti se za stalno v Ameriki. KONZULARNI URADNIK GRE V JEČO WILKSBORO, N. C., 2. junija —John Wayne Clark Williams, star 26 let, je bil ameriški pod konzul v Hong Kongu na Kitaj skem. Tam je sprejemal podkupnine in izdajal dovoljenja neupravičenim Kitajcem, da so lahko prišli v Ameriko. Williams je bil obsojen na 6 let v ječo. BRADLEY ZA ŠPANIJO. GRČIJO IN TURČIJO PARIZ, 2. junija—Šef ameriškega zveznega štaba general Omar Bradley, ki se nahaja v Parizu, se je izjavil za to, da z vojaškega stališča gledano pristopijo k severno Atlanskskemu paktu tudi države Španija, Grčija in Turčija. "Čimveč nas bo pri skupni obrambi, tem večja bo naša moč," je dejal Bradley, ko je zagovarjal gornji predlog. ČRNCI NA UNIVERZO PLAINVIEW, Tex., 2. junija —Univerza Wayland je odprla svoja vrata vsem študentom bi'ez razlike na narodnost in po-kolenje, če imajo sicer druge izpolnjene pogoje, da lahko začnejo s študijam na univerzi. To je prva univerza v državi Texas, ki je dovolila črncem vpis na univerzo. riž, pšenico in druga živila- V skladišču je odgovarjal za prejeto in odposlano blago skladiščnik Franc Zatler iz Savelj v pomoč pa so mu dodelili Leona Juršo iz Ljubljane, ki je vodi knjigovodske posle. V zalogi So imeli vedno mnogo tekstilij, saj so imeli po navadi okoli 100,000 metrov blaga, ki so ga razpoši Ijali posameznim železniškim direkcijam. Zatler in Jurša sta Vse blago točno merila in, ko sta ugotovila, da ga je zaradi slabega merjenja odpošiljatelja več, kakor je bilo zapisano v dobavnicah, sta presežke blaga enostavno odrezala in ga nosila domov. Seveda nista presežkov nikamor vkryižila. Pri poneverbah jima je pomagal šofer Alojz Trontelj iz Ljubljane. Ta se je specializiral za prisvajanje bar ve, ki je Jurša ni mogel sam ne-opaženo odnašati. Njihovim poneverbam so prišli na sled preiskovalni organi. Ko je premeteni Jurša zavohal nevarnost, je vse blago skril pri raznih znancih v Ljubljani, medtem ko so pri Zatlerju našli skoraj ves plen na njegovem stanovanju. Eden izmed nepoštenih znancev—škodljivec je bil Jože Steklinger, oče pri poneverbah Soudeležene Jurševe žene Marije. Ta je dobro vedel, odkod je prišlo blago, ki ga je prikrival in prodajal. Pri prodaji in izmenjavi tekstilij je bila posebno podjetna Jurševa žena, ki se je kot dobra "trgovka" izkazala v okolici Novega mesta. Pri prodajanju je izkupila okoli 120,00 dinarjev. Zatlerju in Jurši vsi pregledi uradnikov Direl^cije železnic niso mogli do živega, ker sta znala poneverbe dobro prikriti. Šele vestno izvršena preiskava je po-(azala, da sta s svojim ix)četjem oškodovala splošno ljudsko premoženje za nad 500,000 dinarjev. Za storjena dejanja se bodo morali vsi prijeti škodljivci zagovarjati pred sodiščem. Na železniški postaji v Zalogu pa so preiskovalni organi odkrili še nevarnejšo skupino 12 vlo-milcov-železničarjev,, ki so na razne naijine vlamljali v vagone in cisterne. V Zalogu je namreč odpremna postaja; v sodih in cisternah imajo vino, vermut, špi-j'it itd., v vagonih pa sladkor,dice cisterne in vagone pošiljaj" Zalog iz raznih krajev drža^®' da jih potem pregledajo, bitne okvare pa popravijo. Vlomilci so kradli na ta nači^ da so pri cisternah odvijali vi]® ke, alkohol pa pretekah v razD® posode, ki so bile podobne vemu priboru za delo. Vag"" nom, napolnjenipi z živili, prebili ali navrtali dno, katero so se potem vsipala la, ki so jih prestregali v ce. Živila so ti "nezajamčeni P® trošniki odnašali s postaje in 3'. bodisi samo uporabljali, pa prodajali. Oplenjeni vagoni z alkoii"' iloi» so bili namenjeni za izvoZ-radi tega so vlomilci škodo^^_ ugledu države, kajti ko je nik prejel tako pošiljko, j® ko sklepal, da je bilo blag" odposlano v pomanjkljivi čini. Seveda niso škodili 1® ^ du države, tudi splošno j premoženje so oškodovali ^a 300,000 dinarjev. Odslej n® bodo več vrtali železniških vagon"^' kali »a marveč bodo v zaporu ca primerno kazen. (po "ljudski PRAVI cl"> ZGODNJI MRAZ JE PONEKOD ŠKODIL SADNEMU DREVJU Letos je sadno drevje v gih, zlasti toplejših krajih za<:® ^ razmeroma zgodaj cveteti zlasti v Vojvodini, v nekatei do- krajih Makedonije, Srbija venije, Bosne in v črnogorsK^^ Primorju. Med prvimi so vz^^,^ tele marelice, ponekod tudi šnje in zgodnje slive. Vse J® zalo, da bo letošnja sadna bogata. Toda ta pričakovan]^ ponekod nekoliko zmanjša mladanski mraz, ki je jg nasto%]il 22. in 23. t. ni. i" j. sadjarje marsikje našel n pravi j ene. Najhujši mraz ]®^jg, - Vojvodini in sicer—3 stop .u:,-; R PraV*^" Sla- letii^^ in ponekod v Srbiji—5. ko je hujši mraz nastopil v ^ voniji in v nekaterih Makedonije, prav tako pa ponekod v Sloveniji. V vecio^^^g krajev je pustil svoje sie^ y tudi na razcvetelem sad] Sremskih Karlovcih je n- zavod za vinog\ . mraz P. elic kor javlja ništvo in sadjarstvo, zadel 80% razcvetelih .o/g, in breskev, v Beli V v Hrvatskem Zagorju 2 ^ okolici Osijeka 10 do ^ ®Lji Bosni pa ponekod v pr® meri zlasti zgodnje ^ gp škode ni bilo edino tam, J ^ sadjarji pripravili v dke, vlažno slamo in razne J" s in to ob nastopu mraza z čemer so omilili njegove P 5. junija 1951 ENAEOEBAVNOST r STRAH 3 IVO PIRKOVIČ: Bilo je pod Gorjanci SVETI SATAN (Nadaljevanje) In častita mati Marija Stanislava, ki ji je samostanska prisega pokorščine postala druga natura, je zatajila svoje trpeče ljudstvo ob Soči, pod Nanosom in v Brkinih; je zatajila prega-ženo ljudstvo, čigar gostoljubje je devet let uživala; je zatajila samo sebe, svoje prepričanje in vest, svojo pamet in srce, in osovraženemu človeku, pred katerim je nekdaj z rodne zemlje bežala, njegovi ekscelenci Grazio-liju, visokemu komisarju Ljubljanske province, za novo leto napisala pismo, ki je pretresljiv dokument samoponižanja človeka: Ekscelenca! Čutimo sladko dolžnost izreči Vam, Ekscelenca, svoja najis-krenejša voščila za novo leto. Iz naših src, polnih globoke hvaležnosti, se dviga k Vsemogočnemu goreča molitev, ki kliče na Vašo Ekscelenco naj obilnejši blagoslov. Novorojeno dete Jezus naj bo vedno z Vami, Vas vsak trenutek podpira. Vam pomaga pri Vaši vsakdanji dolžnosti ter Vam plete zasluženo krono dobrih del, ki jih vršite. Sprejmite, Ekscelenca, naše najvdanejše poklone, medtem ko Vam ponavljamo najprisrč-nejša voščila in zahvalo za očetovsko dobrotnost, ki ste jo izkazali naši družini, prepričane, da. ne boste nikoli odtegnili svojo naklonjenost najponižnejšim in najvdanejšim sestram de Notre Dame. šmihel, 30. decembra 1942-XXI. Cez par dni se je visoki komisar Emillo Grazioli preČastiti materi prednici za zgovorna in prisrčna voščila prav tako prisrčno zahvalil v pismu, ki šteje vsega tri vrstice. Šestdeset let je dolga doba in sovražno življenje ustroji medtem človeka. V samostanu pa so Antoniji Babnikovi ustrojili tudi srce z naukom: prva zapoved je pokorščina, ki ne pozna ugovorov; druga zapoved je, ubij v sebi vso sebično zemeljsko neči-nirnost, ki je na poti najvišjim ciljem. To koristi navsezadnje tudi telesnemu blagru, zakaj človeka ne žuli potem več toliko trdi jarem življenja. Potem človek laže golta krivice tega sveta; potem laže nastavi še drugo lice, če ga hudobni človek udari po enem; potem laže in brez gneva poljublja bič, ki mu mesari hrbet. Toda ubiti v sebi, kar je človeškega, zatreti upor kraške burje in ogenj rdečega terana, pozabiti, kar je človek iz vsega svojega iskrenega srca sovražil, ter zatajiti, po čemer je s čistim srcem hrepenel, to je drama, ki jo je z vso njeno grenkobo morala doživeti častita •^ati Marija Stanislava, ki so Ji vest pribili na križ samostanske obljube pokorščine, odkar je v Šmihelu prikazal zlove ®ci zapeljivec z oznanilom, da je ^ službi višje stvari sovražnik 'ioinovine postal prijatelj. Tako se je zgodilo, da je sa (^ostanska prednica, ki ji je bila "beseda fašist nekaj strašne- go o s svojim pismom, napisa-prvemu fašistu v deželi, v ^cizrečnem samoponižanju pr-krotko poljubila okupator-J®v bič. In se je zgodilo, da je pohlevno poljubila bič še drugič, ® je tri in pol meseca pozneje 2noya prijela za pero ter tujcu, ' ]e til že ves krvav od ubijanja slovenskih talcev v Gramoz-jami, spet napisala, kakor se ^ le v sladkobni laščini, ro-antično pisemce z besedami °Ple hvaležnosti, da jih je v šmihelskem samostanu blagovolil obiskati ter jim podariti pest makaronov za delo, ki so ga samostanske sestre opravile za fa-šistovsko vojsko. Usoda nam je tudi ta dokument ponižanja človeškega dostojanstva ohranila. Ekscelenca! Vaš prihod, Ekscelenca, med nas nam je bil prijeten kot pomladen dan, poln sonca in prijetnih vonjav. Z Vašim dragim obiskom se čutimo počaščene, Vaša očetovska sladkost nas je storila srečne in nas spodbudila k žrtvovanju v dolžnosti, potem ko ste ta slavni dan našli nekaj prostih trenutkov, da ste nas s svojim dobrodošlim obiskom počastili in pokazali dobrotno zanimanje. O, Ekscelenca, kako prijetno presenečenje je bil za nas bogati dar, ki ste nam ga v svoji do-brotljivosti naklonili! Kakšno zadoščenje je bilo za vse sestre sporočilo, da bodo dobile pri obedih nekaj priboljška, ki ga je preskrbela Vaša Ekscelenca. Ubožice so. priboljška tudi potrebne, ker so čez teden izdelale več kot štiri sto nadaljnih rjuh za vojaško bolnišnico. Ekscelenca! Zahvaljujemo se Vam za vso Vašo dobroto in naklonjenost. Ime plemenitega dobrotnika bo za vedno vtisnjeno v naših srcih in dan za dnem se bo k Vsemogočnemu dvigala hvaležna prošnja za njega, ki nam izkazuje same dobrote! Z odličnim spoštovanjem vse redovne družine prevdana Marija Stanislava Babnik. Šmihel, 16. aprila 1943-XXI. Ko je častita mati prednica Marija Stanislava pošiljala te vroče pozdrave in zagotovila občudovanja in hvaležnosti prvemu fašistu v deželi, je bila sama že leto dni v Wolbangovi in ne-čakovi zaroti, v kateri je iz nekdanje upornice zoper fašizem dozorela za pisanje romantičnih pisem svojemu nekdanjemu preganjalcu. Z asistentom Wolban-gom samim se Babnikova ni rada srečevala. Posrednik med njo in njim je bil nečak Nande Babnik, o katerem je kapiteljski prošt Cerin zatrjeval, da je "škofov prijatelj" in ki je pozneje v domobranski Informativni pisarni v Novem mestu delal istočasno za Gestapo in preko jezuitskega asistenta za slovanske dežele. Prešerna, v Rimu za Vatikan. Če bi mogel človek nekega junijskega dne 1942. leta, neposredno po hudem boju na Rate žu, kjer je pod kadečimi^ se ruševinami uničene utrdbe pogini lo skoraj 40 fašistov, pokukati v sobico častite matere prednice Marije Stanislave, bi bil priča čudnemu prizoru. Redovnica zapleta mlademu kmečkemu dekletu v dolge plave kite droben listič papirja. Dobro bi moral človek pogledati, da bi videl, da je popisan z gosto drobno pisavo. Mlad kaplan, njen nečak Nande Babnik, pa dekle blagoslavlja,. da bi svoje poslanstvo srečno opravilo. Skozi partizanske položaje v Struških gozdovih in na Mokrem polju bi morala kaplanu Winku Kastelicu v faro sv. Jerneja pretihotapiti vojaško povelje. Niti mati prednica niti mladi kaplan nista opazila, kako navdaja čuden prizor dekle s strahom in kako jo preletava zona; kakor da bi slutila, da bo drobno pisemce v njenih kitah izterjalo mlado življenje—njenega dragega fanta Albina Dro-biževega z Golega. (Dalje prihodnjič) moremo predstavlajti brez mo- težko naloženi truki, ne toliko z Gotsko slikarstvo na steklu na Koroškem Leta 1950 je izdala založba Joh. Leon, senior v Celovcu im-pozantno knjigo o gotskem slikarstvu na steklu na Koroškem (Glasmalerei in Karnten 1150 bis 1500). Spisal jo je graški deželni konservator W. Frodl in jo posvetil "spominu prijatelja in kolege Franceta Mesesnela." Knjiga obsega v foliu 75 strani besedila, 125 črnih posnetkov in 18 barvastih. Besedilo riše v jedrnatem slogu zančilnosti in umetnosti zgodovinski razvoj slikarstva na steklu na Koroškem od najstarejšega spomenika v cerkvi sv. Magdalene pri Weitensfeldu v Krški dolini iz okrog 1170 do konca gotike. Najbolj plodovito je bilo v tej umetnosti zvrsti 15. stoletja. Glavni spomeniki, ki jih je mogoče zbrati v več skupin, so v Friesachu, v Vetrinju, v Liedin-gu, pri Sv. Lenardu v Lavantin-ski dolini in v Maria Hoefl. Posebno bogat je Sv. Lenard. V drugem delu je podan kronološko urejen seznam vseh spomenikov s podatki o zgodovini, ikonografski vsebini in literaturi. Slikovni del izčrpno ilustrira v tekstu obravnavane spomenike, tako da je knjiga odličen umetnostno zgodovinski pripomoček za študij te v srednjem veku poleg stenskega in miniaturnega slikarstva najpomembnejše slikarske stroke. Tu, kakor že v dveh prejšnjih publikacijah, izdanih pri isti založbi v Celovcu, o romanskem in gotskem slikarstvu na Koroškem, se je W. Frodl uveljavil kot pravi mojster te vrste objavljanja umetnostno zgodovinskega gradiva. Vse dežele s podobnim gradivom, med drugimi tudi Slovenija, si lahko vzamejo ta način za zgled kot znanstveno brezkompromisen in strokovno resnično ustrezajoč način. Za nas so Frodlove publikacije še prav posebno pomembne, ker je v poznem srednjem veku umetnostno snovanje v Sloveniji v mnogih pogledih najožje zvezano s koroškim in brez dobrega poznanja obeh področij znanstvenik na eni in na drugi stra- V blag spomin ob prvi obletnici odkar je umrla naša nadvse ljubljena in nikdar pozabljena soproga, mati in stara mati v "Enakopravnosti" dobite vedno aveie dnevne novice o aogodkih po avotu i* damo' FRANCES MIKLAVČIČ ki je zatisnila svoje mile oči za vedno dne 5. junija 1950. Eno leto je že minilo, odkar si Ti zapustila nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te vsak čas. Pred očmi nam vedno hodiš, srce naše po Tebi hrepeni in pogledamo okrog sebe, Tebe več od nikoder ni. Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini neizbrisni spomini do konca dni ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti. ŽALUJOČI OSTALI JOHN, soprog ALBERT, sin HELEN, sinaha ALBERT in RICHARD, vnuka sestre in bratje Euclid, Ohio, dne 5. junija 1951. ni ne more pravilno oceniti svojega gradiva. Tako so Frodlove objave po svoje tudi prispevki k problematiki slovenske umetnostne zgodovine. Čitatelj se bo gotovo vprašal, kdo je ta Walter Frodl, ki svoje delo posvečuje spominu Franceta Mesesnela. Med vojno je bil deželni konservator na Koroškem in je po zlomu Italije prišel v službene stike s Mesesne-lom kot ljubljanskim konserva-torjem. Iz "strokovnega sveto-valstva," ali kako bi mogli imenovati to službeno razmerje, se je razvilo iskreno prijateljstvo in plodonosno sodelovanje. Ko so leta 1944 Mesesnela osumili sodelovanja s partizani in so ga zaprli, je Frodl dosegel, da je bil dodeljen njemu na Koroško, kjer ga je varoval, dokler ljubljanska policija ni izsilila, da ji ga zopet izročijo, kar je pomenilo izročitev v rabljeve roke in mučeniško smrt. S toplo simpatijo je zapisal Frodl o tej zadevi na koncu uvoda k svoji knjigi tole: "V stik z dr. Francetom Me-sesnelom, univerzitetnim profesorjem v Ljubljani in deželnim konservatorjem v Sloveniji, sem prišel poklicno v takem času in v okoliščinah, ki so naju vzajemno označevale za nasprotnika, kljub temu pa omogočile, da sva tako rekoč v prvem trenutku sklenila na globoko medsebojno zaupanje oprto prijateljstvo. Z njegovimi prijatelji žalujem nad njegovo usodo, ki je v maju leta 1945 iz njega naredila eno zadnjih žrtev vojnih zablod. "Mislim, da ne bi mogel bolje izraziti pomembnosti, ki jo pripisujem za svoje življenje srečanju s tem odličnim možem, kakor če tudi zunanje združim njegovo ime z delom, čigar začetek je živo spremljal." Fr. Stele. (Po "Slovenskem poročevalcu") TUDI V ČRNI GORI POŽIVLJAJO KULTURNO-PROSVETNO DELO V tesnem sodelovanju invalidske organizacije z Ljudsko fronto, se je v zadnjem času vsestransko izboljšalo kulturno udejstvovanje invalidov Črne gore. Posebno živahna je dejavnost invalidov v pogledu vključevanja v bralne krožke. V kul-turno-umetniška društva in skupine Ljudske fronte je aktivno vključenih blizu 500 članov invalidske organizacije Črne gore. V nekaterih okrajnih odborih posvečajo temu delu veliko pozornost, , v nekaterih pa sicer kulturno delovanje ne spi, vendar pa okrajni odbori o njem vodijo le slabo evidenco in članstvu ne nudijo dovoli pomoči. Precejšen uspeh je invalidska organizacija tudi dosegla v tem pogledu zmanjšanja števila nepismenih invalidov. Pri vseh okrajnih odborih so bili v ta namen organizirani analfabetski tečaji, katerih naloga je naučiti pisanja in čitanja vse člane Zveze VI do 50. leta starosti. Najbolj aktivni na kulturno-prosvetnem torišču dela so pač okrajni odbori zveze. ENAKOPRAVNOSTI OGLAŠAJTE Korist in udobnost in glavobol v Zedinjenih državah je bilo lansko leto registriranih nad 49 milijonov motornih vozil. Letos bo število registriranih vozi najbrž preseglo 50 milijonov, Od tega števila je približno osem desetin potniških avtomo bilov, dve desetini pa tovornih avtomobilov ali trukov. To je ogromno število vozil, četudi upoštevamo dejstvo, da število ljudi v naši republiki presega 150 milijonov. Skoro nobene panoge ameriškega gospodarstva sj danes ne tornih vozil. Milijone delavcev in uradnikov se dnevno vozi na delo in od dela z avtomobili. Vseh vrst trgovine, industrije in neštevUne drugovrstne ustanove ne bi mogle izhajati brez motornih vozil; isto velja tudi za farmerje, zdravnike, varnostne organe in tako dalje. Vse naše gospodarsko in družabno življenje je dandanes tako povezano z avtomobilsko trans-portacijo, d^ bi bilo paralizira-no, če bi hipoma obstala vsa motoma vozila te dežele. Ni dvoma, da avtomobil predstavlja veliko udobnost za milijone ljudi in da je sUno pospešil tempo neštevilnih poslov in razvojev. Avtomobil je do neke mere luksuznost, toda v veliko večji meri je potrebščina. Na drugi strani pa predstavljajo avtomobili raznih vrst glavobole. Nabavne cene so visoke, vsakdanje vzdrževanje avtomobila precej stane, popravila so draga in avtomobilske nesreče so pogoste. Več in več držav zahteva obvezno zavarovanje motornih vozil in zavarovalnin-ske premije so visoke. To so v glavnem privatni ali zasebni problemi in glavoboli v zvezi z avtomobilsko transportacijo. Bolj vidni pa so javni ali množični glavoboli. Večina naših mest je bila zgrajena, ko so bili avtomobili še redkost, in imajo preozke ulice in premalo prostorov za počivajoče avtomobile, to je za "parkanje." Meščani imajo svoje avtomobile in tako jih imajo podeželski ljudje, ki prihajajo po opravkih v mesta. Čim večje in čim starejše je mesto, tem teže je najti prostore za parkanje. Kljub temu, da so skoro vsa prazna stavbišča v živahnejših delih mest izpreme-njena v prostore za parkanje in da se v take s vrhe marsikje porabljajo prostori pod zemljo in celo na strehah, je gneča neizogibna. Mesta skušajo reševati ta problem na razne načine, pa kljub temu obstajajo težkoče, ker mesta prvotno enostavno niso bila zgrajena za avtomo-jilski promet. Tlakovane ceste izven mest so se nekako vzporedno razvijale z naraščanjem avtomobilskega prometa. Vzdrževanje teh cest stane ogromnega denarja, ki ga prispevajo avtomobilisti potom raznih davkov, posebno z davki na gasolin. Velik problem za te ceste pa predstavljajo DELO DOBIJO MOŠKI SHAKE-OUT ponoči. Dobra plača od ure. 40 ur na teden poleg nadurnega dela. Zglasite se osebno. D. P.'s dobrodošli. MEECH FOUNDRY, INC. 9906 MEECH AVE. (o išče stanovanje s 2 ali 3 sobami, v slovenski naselbini. Oba delata in nimata otrok ne živali. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-4769 HEAT TREAT FOREMAN Tretji šift. Plača in druge podpore. Mora znati angleščino. Employment urad odprt dnevno od 8. zj. do 4.30 pop., ob torkih in četrtkih zvečer od 6.30 do 9. zv. ob sobotah od 9. zj. do poldne. THE OLIVER CORP. 19300 EUCLID AVE. RE 1-0300 v torek in četrtek zvečer KE 1-0301 OLIVER POTREBUJE Boring Machine operatorje External brusače Press pomočnike Are varilce Sheet Metal Layout REGULAR Tool Room Machine operatorje Tool ^ Die Makers Tool Makers Incentivna plača ob začetku— Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift Prinesite dokaz državljanštva Eniployment urad odprt dnevno od 8. zj. do 4.30 pop., ob torkih in četrtkih zvečer od 6.30 do 9. zv ob sobotah od 9. zj. do poldne THE OLIVER CORP. 19300 EUCLID AVE. KE 1-0300 V torek in četrtek zv. KE 1-0301 GARANTIRANE RABLJENE LEDENICE NA ELEKTRIKO IN PLIN SE PRODA OD £20 naprej. PERME'S 720 EAST ISZnd STREET, UL 1-2525 For Your Vacation, Welcome to Christiana Lodge SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with priyate shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRASOVEC. Prop. P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 26 F 14 IŠČE SE STANOVANJE DELO DOBIJO MOŠKI TOOLMAKERS ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE FERRO MACHINE FOUNDRY 3155 E. 66 ST. TEŽAKI ZA VSE ŠIFTE PLAČA OD URE FERRO MACHINE FOUNDRY 3155 E. 66 ST. MAINTENANCE MAN OPERATORJI vajenci Plačane počitnice, skupinska zavarovalnina in plačana hospitalizacija. GENERAL CHEMICAL DIV. ob vznožju WARNER RD. HILL ZANESLJIVI MOŠKI DOBIJO STALNO DELO PODNEVI KOT ARC VARILCI MAINTENANCE PAINT SPRAYER SHEET METAL WORKER TOVARNIŠKI DELAVCI TEŽAKI Dobra plača od ure in nadurno delo. Prosta hospitalizacija in druga zavarovalnina. BISHOP & BABCOCK MFG. CO. Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave. CADILLAC MOTOR CAR DIVISION General Motors Corp. Cleveland Tank Plant 6200 RIVERSIDE DRIVE Cleveland 11, Ohio Tool Sharpeners Tool Sharpeners Trainees 6 dni v tednu Plača od ure Employment Office odprt od ponedeljka do sobote od 8. zj. do 4. pop. Dokaz o državljustvu potreben. t» M/M/ MALENŠEK KOVINARJI ROMAN (Nadaljevanje), "Glej, to je tračnica. Vsa skrivi jena je, kakor da bi jo .. Gledali so tračnico, ki je bila vsa zverižena, na koncu pa odlomi jena in modrikasta, kot bi bila tam pretaljena. "Ta je z razstreljene proge," je rekel nekdo. Med starim železjem je bilo nekaj pločevinastih škatelj, kakršne so uporabljala letala za bencin, deli polomljenih avtomobilov in celo del razbite konstrukcije železnega mosta. "Pa pravijo, da samo Nemci znajo bombardirati. Kaj pa tole?" Nekdo je svareče siknil. Vsi hkrati so utihnili in se ozrli. Čez dvorišče je šel gestapovec v črnem plašču. Široko je stopal in iskal zložne poti. Za njim je drug, v zelenem plašču, gnal na usnjenem jermenu privezanega slednega psa. Šla sta naravnost proti obratu. Delavci so gledali za njima. "Ali nisem pravil?" "Delajmo!" FOR — CHICAGO and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the Chicago Advertising Co. 139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY * GOOD OPPORTUNITY to buy Meat Market. All modern equipment. 10 years established. Good trade. Selling, leaving town. Best offer.—1703 W. 79th St. Call RAdcliff 3-4806 DOMESTIC COUPLE COMPETENT Couple—Thoroughly experienced. Cooking, housekeeping, serving. Some driving. Newly decorated home. Private quarters. Modern equipment. Assist with care of 2 children. Must have references. Call collect—Glencoe 1921 HELP WANTED—Domestic COMPETENT Young Woman — General housework. Must like children. Assist with care of children, 3 and 9. Good home. Beverly residence. Private room. References. CEdarcrest 3-1409 COMPETENT Woman — General housework and cooking. Must like children. All electrical equipment including dishwater. Own room. $40 a week. References required. REliance 5-2215 HOUSEKEEPER — 2 room hotel apartment. Vicinity 53rd and Dorchester. Semi-invalid adult. Stay. $35. Interviews this week at Sam Golden. 2130 N. Sawyer COMPETENT 2nd Maid for adult family. Good home. Private room. Good salary. Glencoe 321 Collect Razgovor je utihnil. Od časa do časa so kradoma pogledovali proti tovarni, odkoder pa se ge-stapovca nista prikazala. Morda je preteklo debelo uro, ki pa se je delavcem zdela dolga, kot ves dan. Delali in nakladali so, postajali, si hukali v premrle prste in spet prebirali staro želez je. Potem so se vsi pogledi kradoma obrnili proti vratom, skozi katere sta spet stopila ge-stapovca. Tisti, ki je vodil psa, je šel spredaj. Pes se mu je trgal z jermena, silil z glavo k tlom, nemirno vohljal, se vračal nazaj na prag in spet tiščal v vežo. Gestapovec je kriknil nad njim in ga potegnil za vrvico. Pes je vneto jel vohljati po tleh, toda najbrž se mu je sled zmedla, ker se je nemirno zavrtel v krogu in ga je moral gestapovec s silo povleči za seboj. "Proti nam gredo!" "S psom sledijo." "Koga neki?" "Tistega, ki je storil ..." "Med nami ga ni, saj smo vsi delali v obratu, nihče ni odšel ven." "Pravijo," je nekdo vznemirjeno zašepetal, "da pes izgubi sled, če gre človek po vodi." NAPRODAJ JE HIŠA ZA ENO DRUŽINO. V dobrem stanju, — Cena zmerna. Blizu E. 74 St. Za podrobnosti se obrnite na TISOVEC REALTY UT 1-4385 Chicago, nL FEMALE HELP WANTED WORK in your own neighborhood! • We have immediate opening for Biller — IBM Electromatic. Will teach capable, accurate and speedy typist. Steady work. 5 day week. Salary commensurate with ability. — McCoy Truck Lines, 2131 S. Throop Street, Call Mr. McGann, SEeley 2-3101. HELP WANTED—Domestic COMPETENT Woman for general housework, cooking, some ironing. Must like children and assume assistant care of babies. Lovely home you can become a part of if you are inteersted. Highland Park 2-5460 WANTED TO RENT EVICTED! — Mom and Dad, 2 kids, desperately need 3-6 room unfurnished apartment. NW. Moderate rental. PEnsacola 6-4026 RESPONSIBLE Business Magazine Editor and employed wife urgent need 2%-5 room apartment. Prefer unfurnished. Any good location South. Prefer South Shore or Hyde Park. Moderate rental. HArrlson 7-2146, Mr. Nelson RESPONSIBLE Couple, 2 year old girl, urgently need 2 bedroom unfurnished apartment. North or Northwest. Moderate rental. WAlbrook 5-6192 RESPONSIBLE Couple, 3 well behaved children, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good neighborhood except South Side. Will be ideal tenants. Please help. Call anytime. Moderate rental. DElaware 7-0367 MUST MOVE! — Landlord wants apartment. Responsible Catholic couple, 7 year old boy, desperately needs 5 room unfurnished apartment. Northwest. Must be near Catholic school. Moderate rental. PAlisade 5-7554 FEMALE HELP WANTED WAITRESSES FOR THE NEW COFFEE SHOP • DAY AND DINNER SHIFT GOOD WORKING CONDITIONS UNION SCALf HOTEL SHERMAN Personnel Office — Room 236 "Ali pa če ima čevlje z gumijastimi podplati," je še tišje zinil drugi, ker sta se gestapovca bližala." Tisti v črnem plašču je zamahnil z roko in pozval vse delavce, naj se zberejo in stopijo v vrsto. Ko so stali pred njim, je šel drugi s psom počasi ob vrsti. Pes je vohljal, se vzpel k nekomu, ga povohal, vohljal mu po rokah, po obleki. Vsi so napeto gledali tja. Potem ga je pustil, šel naprej, izpustil naslednja dva, se spet vzpel na nekoga in tako obšel vso vrsto. Pri nikomur se ni za dolgo ustavil. Koncem vrste se je zmedel in jel spet vohljati po tleh in siliti nazaj proti obratu. Gestapovca sta se spogledala. Nato je ukazal oni v črnem plašču, naj vsi pokažejo roke. Delavci so iztegnili roke, dolgo vrsto skrivenčenih, obrunkastih, od dela lopatastih močnih rok, z modrimi nabreklimi žilami. Nekomu je manjkal prst, drugemu celo dva. Vse roke pa so bile polne rje od železja in mokre. Gestapovec je šel od enega do drugega in se ustavil pri nekom. Ostro ga je pogledal v obraz in nato pokazal majhno rano na dlani. "Odkod kri?" je vprašal. "Kri? Najbrž sem se tu potolkel, saj je rana še sveža." Gestapovec ga je še bolj pro-dirno pogledal, nakar je šel dalje ob vrsti. Toda ranjenih in opraskanih rok je bilo mnogo in spet se je brez moči umaknil. Delavci so uganih, da so na generatorju našli krvavo sled in da hočejo tako dognati, kdo je povzročil škodo. Potem sta gestapovca odšla, ne da bi rekla še besedo. Delavci so se godrnja je spet lotili dela. Ko je preteklo tri dni, je obrat spet delal. Vse doslej se ni nič zgodilo. Potem pa je ge-stapo aretiral tri delavce in jih odpeljal v Begunje. Čez dober teden so bila imena vseh treh na listi ustreljenih talcev. Na tovarno je legla težka mora. Drug za drugim so se vrstili mračni zimski dnevi in vsak je prinesel nove žrtve ali pa je mučil delavce s topim čakanjem in brezmočnim strahom pred jutrišnjim dnem ali celo pred prihodnjo uro. Tone je v prvih decembrskih dneh imel mnogo skrbi. Gestapo je jel pobirati vse, ki so se mu zdeli sumljivi. Nemcem se je zdelo, da zdaj, ko je zapadel sneg in so z gotovostjo računali na uničenje partizanov, nihče ne bo mogel pobegniti v gore. Obenem so hoteli s trdim in odločnim udarcem razbiti vsak odpor. Med delavstvom se je skrivalo nekaj vohunov in prišepe-tovalcev, ki jih vkljub opreznosti niso mogli spoznati. Ti so opravljali svoje delo. Med delavstvom se je razširilo tako nezaupanje, kakršnega še nikoli ni bilo in kakršnega zlasti Gorenjci že po svojem značaju niso zmožni. Sumničili so vsevprek. Dovolj je bilo, da je nekdo rekel o svojem tovarišu, ki ga ni mogel razumeti, ali pa je bil do njega samo oprezen in molčeč, da je to gestapovec, pa so se ga jeli vsi izogibati in dolgo je trajalo, preden si je pridobil izgubljeno zaupanje. Vedno pogosteje se je dogajalo, da so o kom šepnili; "Gestapovec!" Tako so včasih rekli tudi o ljudeh, ki so bili predani borbi in delu. Bojazen in sovraštvo sta ljudem zameglila razum. Tone je čutil, kako težko se bori proti nezaupanju, ki je ra-stlo kot plima in oteževalo delo. Dogajalo se je, da so aktivisti govorili o kom, da bi ga bilo treba ubiti drugim izdajalcem v svarilo, ne da bi vedeli povedati, kdaj in koga je izdal. Starejši so bili bolj preudarni, vendar se je nezaupanje širilo kot nalezljiva bolezen. Tone je v decembru zaman oprezoval, odkod bo prišel kdo, ki bi mu prinesel vest, da je zve- EDUCATION MOLDS OUR FUTURE BETTER SCHOOLS BUIM> A STRONGER AMERICA za s partizani vzpostavljena. Čakal je cele tedne, toda kurirja ni bilo. Sredi decembra se je oglasila pri Lenartu na Javor-niku preoblečena kurirka in oddala pošto, sporočila in navodila. Aktiv se je sestal. Razmnožili so poslana navodila in jih razdelili vsem aktivistom, ki so jih potrebovali. Kurirka je bila domačinka, od septembra v partizanih in je povedala za vse znance, kje je kateri, kdo je že padel, kdo je bil ranjen. Prinesla je tudi pozdrave od tega in onega. Miha je pozdravljal domače, tudi Kobal se je spomnil žene. To je Tonetu spet priklicalo Ano v spomin. Zadnje čase so mu skrbi zadušile misel nanjo. Zdelo se mu je, da se mu je odmaknila, da se je razdalja med njima povečala in kadar mu je stopila pred oči, je misel nanjo hitro odgnal. Prve dni se je šiloma otepal spomina nanjo, potem je šlo vedno lažje. Zdaj pa se je vendar razveselil in si rekel: "Moram k njej in ji povedati! Gotovo jo skrbi. Vesela bo, ko bo zvedela, da je Peter živ in da jo pozdravlja." Še tisti večer je stopil k njej. Šel je hitro, kakor bi se mu mudilo, se spomnil, da je morda še ni doma, upočasnil korake, pa takoj spet začel hitro stopati. "Doma je," si je dejal, ko je videl razsvetljeno okno. V veži je srečal trgovca, ki je stanoval v pritličju in mu mrmra je, nejevoljno odzdravil. Ni mu bilo prav, da ga je videl. Takile trgovčiči so postali precej objestni, črna borza jim nese, je menil. Ko je potem stal pred Ano, je bil vesel, da ni prišel brez pravega vzroka in da ji je mogel izročiti moževe pozdrave. "Govoril si z njim?" je hlastnila in oči so ji zažarele, "Nisem. Sporočil je." Ani je pol bleska ugasnilo v očeh, vendar je bila še vedno srečna. "In zdrav je?" "Zdrav." "In pozdravlja naju?" "Pozdravlja." Skočila je k Petrčku, ki se je igral ob zaboju za drva; ga dvignila v naročje, poljubila in mu vsa srečna klicala: "Petrček, očka je zdrav in naju pozdravlja!" "Nikaf tako glasno," jo je previdno opomnil Tone. "Saj res, kar pozabila sva na to! Očka je zdrav in naju pozdravlja in spomladi se bo vrnil," je rekla tiše. "Saj se bo vrnil, 'kajne?" je vprašala Toneta in izpustila otroke iz rok. Tone pa je v tem hipu začutil skelečo bolečino, ki je doslej ni poznal. Kar bolel ga je pogled na Anine svetle oči, na njeno zardelo lice, njen način, kako je otroku pripovedovala o očetu, ki vednar ni lepo ravnal z njo. Le kako je mogel misliti, da bi. Neumnost! Neumnost je tudi, da je prišel sem in si mislil po poti vse mogoče! Zapletel pa se je le takoj v pomenek. Lovil je besede, s katerimi bi se ji približal, ona je to čutila in se spretno izmikala. Kazalci na uri pa so se hitro pomikali, bližali so se deveti in Tone je moral iti. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Togal East 62nd Street; vhod lamo na Eait 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK "Policijska ura bo, pa sem se tako zasedel, kakor bi ne menil nikamor več iti," je rekel in čakal odgovora. Pričakal ga pa ni. Ana je vstala, rekla nekaj veselih besedi in ga spremila v predsobo. Tone ji je krepko stisnil roko, ona pa mu je rekla: "Če zveš kaj novega, saj mi boš prišel povedat?" Potem je zaprla vrata in jih zaklenila. "Norec!" je jezno pomislil Trae in se udaril po glavi. Spet si je rekel, da je najbolje, če ne pride več in vendar je vedel, da bo prišel. Zdvojen, nesrečen je stopal po snegu, ki se mu je oprijemal čevljev. 11. Jesen leta enainštiridesetega je napovedovala zgodnjo in hudo zimo. Ptiči so zgodaj odleteli in miši so kopale globoke luknje, iz česar so partizani sklepali, da bo zapadlo mnogo snega in bo zima trda. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Gfoboko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta usoda zahtevala življenje našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, sina, svaka in strica 1917 1951 jfranfe H. ^ocebar Pokojni je nenadoma izdihnil svojo dušo v najlepši dobi svojega življenja, ko je bil v noči 14. aprila 1951 kruto napaden. Rojen je bil v Clevelandu ter se je aktivno udejstvoval pri raznih športnih klubih in društvih. Pogreb se je vršil dne 18. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališču Calvary. Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetje pokojniku v zadnji pozdrav. Mno-gobrojni šopki in venci so krasili njegovo krsto, da je zgledal kot bi spal sredi cvetličnega vrta, in nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika ljubili. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Srčna hvala vsem, ki ste darovali v sklad za pobijanje raka, za slepo deco v stari domovini kakor tudi za razne druge dobre namene in v spomin pokojniku. Dalje hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Iskrena hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, i^i ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. ' Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kakor tudi častnim po- grebcem, posebno pa društvu Spartans št. 596 SNPJ, društvu Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, Cleveland Ambassadors, Harmony in Good Time klubom. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Victor Tome za opravljene cerkvene pogrebne obrede, ter Zakrajškov pogrebni zavod za vsestransko pomoč v dneh žalosti in za izborno vodstvo pogreba. Bodi izrečena naša topla zahvala vsem in vsakemu posebej, ki nam je stal ob strani, nas tolažil in nam bil v pomoč na en ali drugi način, ko nas je zadela težka usoda. Hvala lepa za izražene sožalje, najsfbo pismeno ali ustmeno. Predragi naš nepozabni Frank! Kako žalostne si nas zapustil, vse, ki smo Te tako neizmerno ljubili! Nič hudega sluteč si šel v družbi prijateljev od doma, kamor Te ni več bilo nazaj. Zaman Te čaka ljubeča žena, dragi starši, sestre in brat^Tebe od nikoder več ni. Nikakor si ne moremo utolažiti naša srca, vsaj si bil priljubljen pri vseh, ki so Te poznali. Tvoje truplo smo položili v hladni grob, a duh Tvoj pa še živi in živel bo med nami, dokler se vsi skupaj zopet ne snidemo tam gori nad zvezdami, kjer ni trpljenja ne žalosti! Počivaj v miru—snivaj sladko večno nezdramno spanje! ŽALUJOČI OSTALI: ANN, soproga JOSEPH in FRANCES, oče in mati MRS. AUGUSTINE PERHAVEC, MRS. LOUISE RETTGER in MRS. ROSE JERAM, sestre JOSEPH, brat nečaki in nečakinje svaki in svakinje ANTON in FRANK, strica Cleveland, Ohio, dne 5. junija 1951.