i PLANINSKI VESTNIK
Medtem ko so bili vsi prejšnji vodniki Planinske založbe, vključno s tremi izdajami Julijskih Alp, zvezani med enobarvne plastične platnice, so četrto izdajo Julijskih Alp pred bližnjo stoletnico slovenske planinske organizacije bolj pražnje oblekli, polepšali in obogatili. Na prav tako v plastiko ovitih platnicah so barvne fotografije, med besedilom so na straneh grebenske skice Mira Črnivca, risbe planinskih koč Antona Rojca in fotografije Jake Čopa. Toda ker je vodnik natisnjen na »ekološkem« papirju, so nekatere fotografije takšne kakovosti, kot so bile v knjigah, natisnjenih pri nas kmalu po drugi svetovni vojni. Ko je znano, kako slaba je kakovost fotografij na takšnem papirju, bi se jim bilo bolje odpovedati, saj zdaj le malokatera kakorkoli obogati knjigo. Vodnik, ki je izšel v uredništvu Francija Saven-ca, je neizčrpen vir idej za potovanja in ture po Julijskih Alpah, tudi po gorskih zakotjih, kjer je še mogoče čutiti čare prvobitne gorske narave.
M. R.
40 let PD Ljubno_
Na svečani akademiji 13. junija letos v kinodvo-rani v Ljubnem je bil predstavljen bilten 40 let - planinsko društvo Ljubno ob Savinji. Iz
kazala se ugotovi 15 glavnih naslovov. Med najbolj zanimive sodi po letih zapisana kronika, ki jo je obdelal Alojz Mikek. Ugotovimo, da je bilo PD ustanovljeno 1. junija 1952 v zadružnem domu na Ljubnem z 32 člani in 28 dijaki. Marsikateri podatek je zanimiv za razvoj planinstva v tem predelu, tudi tisti, kje in kdaj so kakšno planinsko pot označili, kam usmerjali izlete in kdaj so pričeli razmišljati o gradnji koče. Podan je pregled članov vodstva, statistični podatki članstva (67 do 400, povprečje 199), seznam odlikovancev (razen letošnjih), gradnja postojanke, planinski krožek na šoli, zapisane so štiri pesmi, pa vsakoletni pohod na Travnik in nekaj o Komnu. Na koncu je še zapisek o praporu, ki so ga razvili na tej akademiji (bila je enkratno izvedena brez ozvočenja!). Gradivo so zbrali Alojz Mikek, Irena Retko, Marica Žveglič in sedanji predsednik Edi Ma-rovt. Natisnila ga je Delavska univerza Mozirje.
B. J.
Kajakaški vodnik_
Kot 118. publikacija je v Planinski založbi Slovenije v začetku letošnjega leta z lansko letnico izida izšel Kajakaški vodnik Filipa Bizjaka, ki opisuje kajakaško najpomembnejše slovenske reke. V njem so predstavljene Soča, Tolminka, Koritnica, Idrijca, Bača, Sava Dolinka in Sava, Bistrica v Vratih, Radovna, Sava Bohinjka, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja, Krka in Kolpa, nekatere v celotnem toku, druge v tistih delih, ki so zanimivi za kajakaše. Vsaka od rek je ustrezno opisana, ob vsaki je navedeno, kakšne
nevarnosti in težave lahko čakajo na vodnega popotnika, ki dotlej še ni zaveslal v tiste vode, ob vsaki je tudi zapisano, kakšne zemljevide naj bi pregledali, preden bi se podali na takšno pot. Vsaka reka je podrobno opisana s kajakaškega vidika, navedene so tudi težavnostne stopnje, s katerimi mora računati kajakaš, na koncu knjižice pa je točno opisano, kaj natančno pomenijo posamezne težavnostne stopnje. Za boljše razumevanje besedila so natisnjene tudi pregledne karte vsake od opisanih rek in na najznačilnejših predelih mesta, kjer mora biti veslač še posebno pozoren. Vse opisane reke so tudi posebej razporejene po težavnosti - od lažjih Tolminke ali Krke do zelo zahtevnih Ra-dovne skozi tesen Vintgar in Soče od Trnovega do »tolmuna«.
Knjižica z 52 stranmi je karseda koristen priročnik in pripomoček za tiste, ki jim je zmanjkalo idej za veslanje po slovenskih rekah, pa tudi za tiste, ki bi hoteli pred potovanjem natančno zvedeti, kakšne nevarnosti lahko pričakujejo med potjo.	M R
Privlačna Loška pot_
Jože Stanonik piše v poletni številki Obvestil Planinske zveze Slovenije, da je škofjeloško planinsko društvo ponatisnilo Dnevnik Loške planinske poti, ki jo je od ustanovitve v letu
54. generalna skupščina UIAA
V mestu Matsumoto na Japonskem bo od 8. do 10. oktobra letos 54. generalna skupščina Mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA, ki jo bo organizirala Japonska planinska zveza. Udeleženci bodo najprej razpravljali po komisijah in na koncu sprejemali sklepe na skupni seji generalne skupščine, po končanem kabinetnem delu pa odšli na ekskurzijo v zanimiv predel Utsukushi Gahara ter si ogledali gorniški muzej v mestu zborovanja.
Festival gorniških filmov_
V kraju Vila de Torello pri Barceloni bo od 14. do 21. novembra letos 10. mednarodni festival gorniških filmov, ki ga organizira Centre Excursionista Torello. Na njem bodo predstavili filme, ki imajo kakršnokoli zvezo z gorami: o športnih dejavnostih v gorah, odpravah, potovanjih po hribih, plezanju, raziskovanju kraških jam, smučanju, športnem plezanju, jadranju s padali, raftingu, pustolovščinah v gorskem svetu, ekologiji v gorah, varstvu narave nasploh ali posebej o živalih, rastlinah ali pa o etnologiji. Filmski proizvajalci lahko še vedno prijavijo svoje filme za ta festival do 30. septembra na naslov: Festival de Čine de Montana - Anselm Clave. 5 -08570 Torello (Barcelona), kjer je mogoče dobiti tudi vse informacije. Filme je treba poslati do 20. oktobra na naslov: Jordi Nadal, Agents de duana, Aeroport de Barcelona.
Najboljši film festivala nasploh bo dobil prvo nagrado festivala, zlato planiko in 400000 pezet v gotovini, najboljši gorniški film, najboljši gorniški športni film, najboljši ekološki film in po mnenju strokovne žirije najboljši film pa srebrne planike in po 150000 pezet v gotovini. Poleg tega bodo podelili še nekaj posebnih nagrad.
405
i PLANINSKI VESTNIK
1973 prehodilo že več kot 4000 planincev. Dnevnik je mogoče dobiti v Turističnem ali Planinskem društvu Škofja Loka, v Planinski založbi PZS in v PD Ljubljana Matica ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dnevnik je naposled mogoče kupiti v kočah na Loški planinski poti, in sicer na Lubniku, Blegošu, Ratitovcu, Erma-novcu, Goropekah in v zavetišču na Jelencih pod Blegošem.
Loška planinska pot je speljana po lepih vrhovih škofjeloške in sosednjih občin, ki so dostopni v vseh letnih časih. V opisu poti so najpomembnejši podatki, s pomočjo katerih je brez težav mogoče najti posamezne cilje na tej poti, hkrati pa opozarjajo na značilnosti pokrajine in njene zgodovinske znamenitosti. Ob tem velja opozoriti še na karto Loškega hribovja, na kateri so narisani prav vsi podatki, ki zanimajo pohodnika po tej poti (in po drugih predelih, ki jih predstavlja karta).
imenovali planinsko pot, ki vodi od pruha v Marija Reki do vrh Goljave.	A v
In memoriam dr. Marjanu Ogrizku
Od vrha se je odkrhnil živi kamen in z vso hitrostjo zletel v globino. Po nebu se širi parajoč krik in glavo dvigne gams vodnik. Oživi mrtev grušč v rododendron rdeč, ko ga poškropi kri in se v encijan plav spremeni, ko kri pomodri. Čez dan, dva v višini plavata jastreba, reševalci pa z gore v vreči neso v dolino, kar je bilo nekdaj planinec.
In memoriam dr. Marjanu Ogrizku, 2. 9. 1910 - 22. (ali 23.) 7. 1971 - Sleme nad Mužici pod Kukovo špico - z zahvalo članom GRS, ki so njegove pozemske ostanke našli in prenesli v dolino, in z zahvalo njegovim planinskim tovarišem, ki so na mestu smrti postavili spominsko
Obeležje.
Boris Ogrizek
80-letni jubilej Grete Virtič-Zegove
406
In memoriam: Zvonko Kupec
Za vedno smo se poslovili od enega največjih entuziastov-pla-nincev PD Prebold -markacista Zvoneta. Pred 20 leti je bil Zvone med ustanovitelji PD Prebold in prvi markacist društva. Srce in volja mu nista dala miru, da se ne bi iz tedna v teden srečeval s planinsko markacijo in gobami, ki so bile njegova velika ljubezen. Malo je ljudi v Savinjski dolini, ki Zvoneta ne bi poznali, tudi kot zelo dobrega avtoelektričarja iz Latkove vasi - Hrastja.
Bil je zelo skromen človek in je najraje zahajal v gore, kjer se je srečeval s svojimi prijatelji planinci in gobarji.
Sodeloval je na velikih delovnih akcijah pri
izgradnji planinskih koč Loke pod Raduho,
Doma pod Reško planino, na Mrzlici, Koče pri
Krnskem jezeru in še drugih.
Za svoje delo v planinstvu je Zvone prejel
številna priznanja, ki so mu bila ob podelitvi v
veliko veselje in zadovoljstvo.
Težko je verjeti, da smo se za vedno poslovili
od človeka, ki je bil vedno in ob vsakem času
pripravljen priskočiti na pomoč človeku v stiski.
Zvone, pogrešali te bomo planinci, vsi tvoji prijatelji, s katerimi si delil najlepše gorske dni v svojem življenju.
V spomin nate in na tvoje delo pa bomo po tebi
Letošnjega julija je dopolnila 80-letno življenjsko pot Greta Virtičeva por. Zega iz Kopra. Kot ljubiteljica gorskega sveta in narave se je že v mladosti vključila v planinske vrste v štajerski metropoli Mariboru. Po preselitvi leta 1955 v takrat razvijajoči se Koper je takoj sledila klicu koprskih planincev in se jim pridružila v planinskem udejstvovanju. V novo ustanovljenem planinskem društvu je delovalo manjše planinsko jedro, ki ga je vodil neutrudni planinski organizator dr. Viktor Vovk, navdahnjen z mnogimi načrti. V društvu je delovalo še nekaj vidnih odbornikov, med temi tudi dr. Božidar Zega, kasnejši življenjski sopotnik gospe Virtičeve. Takrat je društvo pričelo graditi Tumovo kočo na Slavniku in je potrebovalo zagnane odborni-ke-planince pri izvajanju društvenih akcij.
V to planinsko okolje v Kopru je prišla ga. Virti-čeva, polna planinskih idealov in hotenj. Kot