ARHIVI XIX 1996
(Jccnc in p i. .1 la o p-inliK^ij.ib in raatlavah
183
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Nada Cučnik-Majcen, Zapis v čas, Osnove va rova na in Konserv.ranja knjižničnega in arhivskega gradiva,
Ljubljana 1996, 123 strani
Po več letih priprav jc letos izšel dolgo pričakovan. priročnih :n uehouk /.a pod.ocjc materialnega varo\anja in knnscrvacije arhivskega jn knjižničnega gradiva. V pnmoč bo vsem, ki se pripravljajo na strokovni izpit, študenmm arhivistike, bibliotekarstva, pa tudi drugim, ki i i m je to me ¡no področje in sc jih dotika že med študij,:m ali pozneje pri delu v arhivih, knjižnicah, muzejih, na sodiščih ir pri različnem pisarniškem poslovanju.
Ideja za pripravo novega priročnika sc jc porodila že lakrai, ko jc bila avtorica, Nada Oičnik-Majccn še vodja reslavralorskega laboraiorija v današnjem Ar hivu Republike Slovenije, ter član kom.sijc za strokovne izpite za delavec v arhivski in bibliotekarski stroki. Kasneje, kot direktorici Centralne lehničnc knjižricc. jc ideja dozorela.
Avtorica jc leta I99n dobila i upovo diplomo za strokovno publicistične in izobraževalno delo na področju zaščite gradiv. Pc upokojitvi pa sc posvetila pisanju priročnika ter ostala v stiku s stroko kot
184
Occne in poročila »jnihlikiieijaliJn razstavah
ARHIVI XIX 1996
ptcdavaicljica, kot izprašcvalka v komisiji /.a strokovne izpile iz hihliolckarslva in kot zunanja sodelavka Arhiva Rupuhlike Slovenije med dragim tudi krt člaiuca organizacijskega odbora za pripravil razstave in m'.-d narodnega simpozija o zaSčit in kon-scrviraniu krjig in papirja.
ZAP!S V CM je sicer 2c irclji priroinik, posvečen tehničnim vprašanjem na arhivsko knjižničnem področju.
Prvi učhcnik in obenem priročnik 'Kor icrviranje in rcslavriranja hihliolcčncga in arhivskega gradiva"1 jc pripravil žc leia 1958 prof. Alfonz Gspan, vodja rokopisnega cxidelka v MUK, velik ljubitelj kniigc in prvi, ki je v slovenskem prodoru javno opozarjal na pomembnosi preventivne zaščite arhivskega m knj Ciničnega gradiva.
V njem je avlor razčlenil gradivo glede na materiale (poglavje: Anatomija bihliolecnega gradi /a), opi sal bolezni tiskov in rokopisov, mihovc vzroke, pred-slavil postopke preventivnega varovanja v skhdiSčih in čitalnicah ter opisal postopke reslavriranjt tiskov, rokopisov in dokumentov.
Osnova za pripravo uehenika jc hrlo njegovo študijsko hivanjc v Rimu na Inštitutu za patologijo knjige in želja, da sc izboljša stanje in poplavi odnos upo rahnikov in strokovnih delavcev do arhivskega in knjižničnega gradiva.
Drugi učbenik . i priročnik o materialnem varslvu "Arhivska lehnika" jc leta 1972 izdalo Arhivsko drušlvc Slovenije in jc delo več avtorjev Drago Glavač. Aparati za direktno rcpiodukcijo Ljudmila Krese Snovi pisanega gradiva Materiali /.a opreme in vezavo grrdiva, Uničevanje hiološkili škodljivcev. Konservasija in restavracija gradiva Jancr: Kos: Gasilne naprave in gašenje požara v arhivskih skhdiščih, Arhivski razstavni proslort tn njihova oprema Marija Oblak-Čarni Arhivska čitalnica in njena oprema
Bo/o Otorcpcc; Arhivska skladišča (Ogrevanje,
Rlimaiizaeija, Prezračevanje) Miehel Quetin: Arhivski fotolahoratorij in njegova cprerr.a
Sergej Vilfan: Opremljanje m postavljanje gradiva Lc^ncra Živkovič, Slevan Jovičič: Posehnc vrste ar hivskih materialov (razen Me gnulografska sredstva)
Učbenika sla si po vsebini zelo podohna,2 vendar sta komplcmcnlama. Prvega jc pisal bibliotekar.
t/dala ga jc iibčasna Sula /a knjižničarje in arhivske puniočnifce, drugii i/dajn Ida 196t> pa Tcdag.iika akademija v Ljubljani.
Pc materialni ptali, ichnieni /ašeili. ki intervali irski i ro slavraborskih postopkih med aihivskim in knjižničnim Kladivom prjk.icn > ni nobenih ra/lik kiji i pisni podlaga (plinjsjl plitščiec pcrgamcnl, papir računalniški /jpis) in medij, .s kalerim jc sporočilo /api\^nn ati narisano (¡itm, lus, črnilo, pigmenti, mavnclni zapis) sla v obeh primerih enaka v/ruki slaranja in poiku-Jb so i sli, /ali t sn ludi pnslnpki preventive in kuraCivc skupni
drugega pa arhtvisli in konservatorka
V	obeh priročnikih ic področje zgoščeno in jasno predstavljeni). Prvi nčhcnik jc siccr naslovljen knjižničarjem, cinigi arhivarjem, oh;c skupaj pa v.scni listini, ki to področje gledaje kol cehilo. Zatn sla Sc danes v osnovali povsem uporabna in .sc dopolnjujeta, manjkajo jima samo poglavja, ki so se dodelala ali razvila v zadnjih desetletjih in so vezana na velik" količine gradiv, slabo kakovost papirja, novejše netile« informacij in na dodelane in razdclane tehnike kor.servatorsko- rcslavralorskih postopkov.
Tako smo lela 1996 po dolgem prcmmV t'ohili 'ZAPIS V ČAS" avioricc Nade Cuénik-Majccn tretji dopolnjeni priročnik z i>sn«vami varovanja in konzerviranja knjižničnega in arhivskega gradiva.
Priročnik je scslavljcn iz. pelih delov,
V	prvem so predslavljenc zgodovinske ohlike zapisa Icr razvoj konscrvaioiske-restavratorske dejavnosti v sveta in pri nas.
Drugi del nakazuje pot za urejanje preventivnega varo /anjK v ustanovah nc glede na njihovo velikost.
Trclji del obravnava sestavine materialov, iz katerih je gr,'(divo sestavljene, to je papif, pergament in pisne snovi, njihove lastnosti in s tem povezano Irajnost zapisov in razmere optimalnega varovanja.
V	čclrlcin delu je pr.dslavljeno sodobno gradivo, nastalo r,a novih nosilcih sporočil to so fntozapisi, magnetni mediji in opličnt diski, njihov tehnološki razvoj in razmere optinudncga varovanja zapisov.
Peti dei se loči od prejšnjih in povzema osnovne značilnosti kon.scrvalorsko-re.stavratorskc tehnike sJa rcjšili pisnili spomenikov,
Urnlci, ki si želijo hol j poglobljenih informacij, la likn poiščeji) dixlatnc vire v žiihliograllji na koncu vsakega poglavja in v Cclolni bibliografiji, kjer so zbrane vse slovenske ohjave in izhor lujib člankov s pod/očjK varovanja in konserviranja pisne dediščine.
Oh konca knjige je naveden ludi vedno koristen seznidii veljavnih mednanxlnih stand-ulov, ki sc nanašajo na kakovost niidcrialov, iz katerih je sestavljeno arhivsko in knjižnično i;railivo.
Izid lega priročnika w lako aktivno vključuje v delovno proslavljanje 40-lctnicc slovenske restavratorske službe za papir in pergamenl Z razšlavo ZAPIS IN PODOBA, z isioimenskin katalogom, Medna rodnim simpoz.'jcm o konscr^irai.jn kniig in papirja, priročnikom ZAPIS V ČAS ter z zbornikom prispevkov na simpoziju žclimn predvsem dvigniti raven zna nja. s katerim edino lahko dvignemo ludi nivo male rialnega varovanja nastale in naslajajoče pisne in
Ocla Materialni varovanje klasičnin in novih nivsitecv in-foiitiaeij v ai h'vi h Maribur I L1' avilir Peter l'avel Klas! ne ne uvršča I] sd uči" ; .i i k t- ali priročnike Knjiga vsebuje i/btir pi jla ij i/, ilulliirske iliscrlacijc /a kalera avlor meni, da mi zanimiva /a nhivislc in arhivarje, ki dclajr /. aihivskim in dokumentarnim g.-adivoni. Nauicnja ju ra/iiiištujočim mladim aihivisiiuit in arbivatjcnt in jih 7di sc/nanili / nekalerimi aihiv.skiMcbtiičniini problemi l'odaja jih primerjalni i, laku da pusti aihivistu niiijnnsl ¡/brali /a/ij in /a (rrnulnii situacijo najboljšo varianln.
arhivi XIX 19%
Ocene in poročilu n publikacijah in razstavah
J 85
likovne dediščine na pergamcntii, papirja in na novejši!. nosilcih zapisov.
' dragocenim gradivom, s pisnimi spomeniki in dokumenti preteklosti in sedanjosti s<i pri svojem delu sreča veliko več ljudi, kot hi si morda mislili prvi hip. Zato jc knjiga prav gotovo prepo!reben učbe..ik Študentom in pripravnikom, pa todi koristen priročnik, ki jc namenjen ne le bibliotekarjem, arhivarjem, kustosom in pisarniškim delavcem, temveč tudi vsem ljudem v tistih poklicih, ki lahko pripomorejo k ustreznejšemu in boljšem« varovanju gradiva in rav-nanjn z. njim in s tem k podaljšanju njegove živ-lienjske dobe. To so tiskarji, založniki, arhitekt, pro-■ cklanti, oblikovalci, tajnice in direktorji ter vsi isti posamezniki, ki jim skrb za ustrezno varovanje knjige v vseh danes pojavnih oblikah nt bi smela biti "deveta skrb".
Področje materialnega varovanja arlrvskcga, knjižničnega in drugega tovrstnega gradiva se v svetu v zadnjih letih intenzivno razvija in dopolnjuje V sbivenskem prostoru pa ta problematika Ali že počasi priliaja v zavest arliivistom in knjižničarjem in mogoče še komu i1/ zgoraj opisanih skupin. Priročnik je pisan v želji, da bi bil uporaben pri razreševanju problemov in ilobcr pnpomoeck za nadalj ijt. izdaje.
JetliTl Votlopirec
Marija Hernja-Masten, Vpisna Knjiga meščanov mesta PUja 16B41917, Viri
I., Zgodovinski arhiv P!uj, i99b, 202 strani
Zeodovinski arbiv Ptuj jc začel izdajo svoje serbe Virov z objavo Vpisne knjige ptujskih meščanov iz let I684-I9J7, ki jo jc skrbno pripravila njegova sodelavka Marija Hernja-Masicn. Vsebinsko jo je smiselno razdelila v več poglavij Predgovoru, v katerem govori o pomenu vpisne knjigo za mesto in nicgovc meščane, sledi obrazložitev metodologije njene obdelave in načel, ki jih je pri tem upoštevala. sledi kratek oris mestne zgodovine od antike do konca avslroogrskc monarhije, nato rcgtst knjige z vsebinskim kazalom, obsežen kronološko urejen ppkaz meščanskih vpisov, opremljen z dodatnim kazalom vpisnikov po abecedi in po vrsti dejavnosti ter povzetka v nemščini m angleščini. Na ta način jc avtorica dosegla, da je vsebina knjige v sest ran ko analitično predstavljena, kar ji povečuje želene uporabno vrednost.
V zgodovinskem orisu M i ste no v,t pregledno sledi usodi mesta od antične, zlasti pa od karolinške dobe dalje, pri čemer namenja večjo pozornost razmerja med njegovimi srednjeveškimi oblastniki: salzbur-škimi nadškofi. Ptujskimi gospodi in posredno ile/cl
nimi knezi, oriše pomen župnije ter dominikanskega in m'noriiskega samostana za razvoj mesta, predrtavi na osnovi virov njegovo urbano podobo, govori o trgovini in »brli ter sejemskih prireditvah ket glavnih pospeševalcih njegovega razvoja, posebne pozoniosf posveti razvijajoči sc mestni avtonomiji in njegovi samoupravi, ki ju opredeljujeta statuta iz let 1176 in 15(1, prikaže obseg (mestno nomirje) in način izvajanja izvršne n codnc funkcije njegovega mestnega sveta in sodntka, predstavi meščane na osnovi popisa iz leia H£JB oprcdeii mestni pečat in grb ter na koncu analizira Se organizacijo magistrata pc ložcfinskib reformah, poleni ko seje (a med letoma 1785 in J 875 postopoma prolcsionaliziral.
Vrednost tlela ne zmanjšuje nekaj manjših intcr-pretativnih spregledov, kot na nrimer:
-	Madžari niso zasedali Ptuja v letih 8^8/908 m 969/97.3, ampak med temi leti, sai so Ptuj nrvie oplc-nili leta 898, dokončno zasedli pa po bttki pri Bratislavi leta 907, zapustili pa leta 969. vendar pa se ic meja v bližnji Pesniški dolini ustalila šele leta 971.
-	Turških napadov na Ptuj pred letom 1472 ni bilo, zato ni upravičeno povezovati obnove dominikanske cerkve v prvi polovici 15 , stoletja z njim' Cerkve tudi niso barok hiral i ieta ¡69], saj so takrat podrli le njen zcodnjcgotski prezbiter.- ampak med letoma 1692 in 1710, ko sojo obrnili in opremili s sedanjo fasade
-	Minoriti so verjetno res prišli na Ptuj ?.c leta 1239, vendar so samostan začeli graditi šele po dovoljenju nadškofa Filipa II., izdanem leta 12^5.
•Strojarska Četrt, omenjena leta 1291, ni ležala znotraj mestnega obzidja, ampak pod njim.
Mestnega stolpa m zgradil Antonio dr Pivo (prav de Riva) leta 1556. ampak najverjetneje Frančišek Marmoro v zadnji četrtini 16. stoletja. Sielp tudi m dobil svoje sedanje čcbaiasic strehe po pokril leta 1705, ampak leta 1792 (tcs. mojster Simon Hicpfl).
-	Ker je dominikanski samostan nastal prej kot mestno nbzidje, ga niso postavili znotraj njega, ampak so obzidje speljali okoli njega,
-	Od mes'nib vrat so Dominikanska leta 1556 zazidali in ne odprli. Dravska ali Vodna vrata ro bila do srede 14, stoletja zahodno od Malega gradu, nato pa na Hrvatskem trgu
Mesto ni dobilo svojih mestnih pravic leta 1376, ampak le njihovo statutarno potrditev, sejemsko pra vico pa jc imelo že preje
Kot [romoti lahko smatramo zamenjavi imen Viljema za iirncsla Železnega leta 1411 in cesarja za nadvojvodo K.Lrla II leta 1572, ko jc Ptuj poslal komorno mesto.
-	Pri predsiavitvi mestne uprave in sodne oblasti leta 1P55 Rats Händlcrji niso trgovci zji svet, ampak mestni podajalci, Schrat und Wacht Einnehmer pa ni preglednik za škart :n stražar, ampak pobiralec obvez nega vsakoletnega prispevka za vzdrževanje mestne varnosti (Schart jc strelna lina . Wacht jc straža).
-	Pri kazalu meščanov po njihovi dejavnosti Posamentierer ni pasar ampak prodajalec pozametrije.