ftt. 55. V Gorici, t torek dne 13. maja 1902. TeeaJ XXXII. Ishaja trikrat na teden t Šestih Udanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ajutranje ls-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-iemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , . 330 četrt leta....... 3 , 40 - . . 170 Posamifine Številke stanejo 10 vin. > Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici vcGoriSTci Tiskarni« A. GabrSček vsal dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. tire. Na naročila brez dopoalane naročnine , ae ne oziramo. Oglasi In poslanic* se raCunijo po peht-vrstah, Ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veclrat po pogodbi. ~ Večje 5rke po-jproatoru.,, — Reklame in spisi v uredniškem delu l& kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino Id atlase je plaeatl loeo tiarlea. 4- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči« v Gorici. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici iU 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reji, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStva. ______ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od lepo,« odvrne gospod Skorabevski, »toda kaj morem jaz storiti za vas? Dane besede radi vas vendar ne morem prelomiti, k načelniku vam na ljubo mi tudi ne kaže hoditi, ker mi je že večkrat dejal, da ga neprestano nadlegujem s svojimi zadevami ... Vi imate svoj občinski odbor, in &ko vam ta ne pomaga, poznate pot k načelniku tako dobro kakor jaz. Kaj sem vam hotel reči pravzaprav? Draga Repova, nii, pojdite z Bogom!« »Bog vam povrnit« reče Repova z zamolklim glasom in poljubi grajščaku roko. IX. Iniogena. Repa, zapustivši hlev, ni žel domov, marveč je nameril korake naravnost v volitvah v Krminu državljanski interes, pa naletite le na zmajenje z ramami, na porogljiv nasmeh na ustnicah in na sik: Smešno! Ako bi bila vlada le količkaj prepričana, da je v Krminu v nevarnosti državljanski interes, bi bila pač kaj ukrenila, da si obvaruje ta interes v tako važni obmejni postojanki, kakor je Krmin. Tako pa se ni nič zgodilo, in vladi je končno vse eno, ali ima občino v rokah taka ali taka stranka, zadostuje jej, da je gospodujoča stranka — laška. Ako pa bi bilo Šlo recimo za to v Krminu, ali ima odslej tam gospodariti Slovenec ali Furian, ako bi si bili stali nasproti v hudem boju slovenska in laška stranka, potem, o potem pa bi bil državljanski interes v Krminu v nevarnosti, in videli bi bili državne organe na delu, toda ne na strani Slovencev, marveč na strani Lahov .,. Radi Slovencev bi bil državljanski interes v nevarnosti. Skušnjo, katero smo si nabrali tekom let, nam prodočujojo v takom slučaju lo tako nevarnost državljanskega interesa, in nikako druge. Irre-denta ne dela vladi nikako preglavico, »maroa slava« ta jej ne da počitka ne po dnevi ne po noči. Ako torej pri občinskih volitvah v Krminu nismo videli od strani vlade nikako take akcije, v kateri bi jej šlo za državljanski interes, vprašamo: čemu pa so se vtaknili v to volitve Brici, kakor pravi »Gorica«, radi državljanskega interesa? Ali naj nadaljujemo obmejni Slovenci tisto za nas brezplodno in smešno politiko, da bodimo bolj avstrijski od avstrijske vladesame?! Ako vlada ni videla pri občinskih volitvah v Krminu nikako nevarnosti za svoj interes, čemu naj jo vidimo mi ?! Čemu pa na sploh so vtikati v zadeve, iz katerih moremo odnesti le znamenja vsiljivosti in vrhu tega še smešnosti?!... Toda vsa izvajanja v »Gorici« o »irredentistični« stranki ter o »krščansko-patrijotični« so le pesek v oči. krčmo. Znano je, da se ga kmet v otožnosti rad navleče. Iz krčme, z isto mislijo kakor Repova, je šel h gospodu Skorabevskemu ter ondi napravil neumnost. Pijan Človek ne v6, kaj govori. Vrhu tega je bil Repa kaj vročekrven človek; ko je čul isto, kar Repova, o nevmeševanju grajščaka v občinske zadeve, tega visoko diplomatičnega načela ni mogel razumeti, marveč je jel nad tem mrmrati, ter dosegel toliko*, da so ga vrgli skozi vrata. Ko je prišel domov, je rekel ženi: »Bil sem v grajščini.« »A dosegel nisi ničesar?« A on vdari s pestjo ob mizo. »Požgati jih je treba te nečimnike.« »Ne kriči tako, bedak! A kaj ti je rekel grajščak?« »Napotil me je k načelniku. Da bi ga...« »Torej bi bilo treba iti v Oslovice ?« »Saj tudi pojdem« zakriči Repa, »ter mu pokažem, da opravim tudi brez njega.« »Ne, ti ne pojdeš nikamor, moj dragi, marveč pojdem jaz. Ti se kje napiješ, pa se zopet robato predstaviš in si s tem nesrečo še povečaš.« Dr. Gregorčič čveče tam po svoji stari navadi, da bi odtegnil pozornost- čiia* teljevo od pravega vzroka, zakaj je gnal Briee na volišče v Krmin. Gnal jih je radi tega, ker je bil krminskim reakcijonarcem dolžan zahvale za to, ker so mu bili pripomogli do izvolitve v peti kuriji. To je Gregorčičev »interes« pri omenjenih volitvah. Laški in slovenski klerikalci so sklenili zvezo, in zato se bodo odslej podpirali povsodi, kjer le morejo skupno nastopati. Klerikalci pa ljubijo, zavijati svoja nastopanja v bobneče fraze, s katerimi hočejo slepariti ljudstvo, in tako so skrili naši svoje namene pod državljanski in gospodarski interes. Glede* gospodarskega interesa Bri-cev v Krminu jo bil objavil bivši laški list »II Friuli« po volitvi v peti kuriji notico, v kateri jo navedel imena glasovalcev za Gregorčiča ter jih naslikal za oderuhe, ljudi, ki delajo Bricom rožnato obljube, ne da bi držali lo jedno, ki podkupujejo tržnega komisarja, da oslopari ubogega, slovenskega prodajalca sadja, in ki iščejo končno na vse načine, da bi zatrli in oskubli prav Slovenca. Hudo obdolžitvo, katere pa so ti krminski »krščanski in avstrijsko-patrijotičnu Furlani vtaknili lepo v žep ter molčali. Da se na to stran razmero ublažijo, taka zagotovila, no, to bi bilo nekaj, kar bi bih , jogoče končno upli-valo na Brice ta..o, da bi bili šli volit za to stranko iz svojega gospodarskega interesa, toda »Gorica« le upa tako spremenitev, ker je stranka »krščanska in avstrijsko-patrijotična«, dopisnik iz Medane v »Gorici« pa kar naravnost trdi, da niso prejeli Brici nikakih obljub in nikakih zagotovil, ki bi tikala gospodarski interes. Torej smemo reči, da ostane vse pri starem v Krminu. Kajti ako je ta stranka postopala glede* gospodarskega interesa Bricev tako, kakor opisano, bo postopala tudi naprej, ker se nikakor ni obvezala, kreniti na drugo pot. In tako utegnejo biti Brici odslej sleparjem, skubljeni, zati- Repa iz početka ni hotel pustiti besede k sebi, toda takoj po obedu je šel v krčmo, da ondi s pijačo zalije tega črva in takisto tudi naslednji dan. Žena ga ničesar ni vprašala, marveč se udala povsem v božjo voljo, toda v sredo, vzemši otroka v naročje, se je napotila v Oslovioe. Ker je bil konj na kmetiji potreben, je šla peš in odšla od doma takoj ob svitu, kajti pot v Oslovice je bila dolga dobre tri milje. Upala je, da nemara naleti kje na dobre ljudi z vozom, ki jo vzamejo na voz, toda srečala ni nikogar. Ob devetih zarano pa se je vsedla vsa utrujena na robu gozda, pojedla suho skorjico kruha in par jajec, katere je imela zavite v robcu, potem pa je šla dalje. Solnce je jelo čvrsto pripekati; srečavši najemnika Herška iz Vretena, ki je peljal na vozu gosi v mesto, ga je jela prositi, naj jo vzame na voz. »Jako rad, draga Repova,« odvrne Heršek, »toda toliko imam naloženo, da konj Že komaj vleče mene samega. Ako daste goldinar, pa vas popeljem.« Še le zdaj se je spomnila, da ima samo jeden šestgrošnik zavezan v robec. Hotela ga je takoj dati zidu, toda ta ji odvrne: rani in odirani v Krminu na »krščanski in avstrijsko-patrijotični« podlagi! Tudi nekaj iz dežele neverjetnosti j. Iz pisave v »Gorici« se vidi jaBno, da so šli Brici na komando na volišče v Krmin. Reklo se jim je le od slovenske klerikalne strani, da bodo glasovali za Avstrijo in pa da smejo upati, da bo bolje zanje v kupčiji v Krminu; drugače pa so šli volit brez vsakega zagotovila in obvezila, da prične ta »krščanska« stranka v Krminu ž njimi postopati res krščansko..... Tukaj se vidi, kako prodaja dr. Gregorčič Slovence laškim klerikalcem za prazen nič. Le za »Stimmvieh« naj mu služijo, da bo on lažje klepal iz zveze z laškimi klerikalci svoje egoistične načrte, kateri postajajo vedno opasnejši goriškim Slovencem. In tako je tudi ta »gospodarski interes« lo pesek v oči. Ne državljanski in ne gospodarski interes nista imela od slovenske strani nikakego interesa pri občinskih volitvah v Krminu, pač pa je gnala uboge nevedne Brice na volišče le zveza slovenskih in laških klerikalcev, katera dela na to, da si pridobi svojo neomejeno vlado nad ljudstvom cele dežele. Osleparjeni Brici bodo prvi in zdi se nam da najobčutneje čutili »državljanski« in »gospodarski« interes, kateri jim ribajo pod nos klerikalci. Mi pa kot svobodomiselna stranka, ki hoče ljudstvu napredka, ne moremo molčati ob takih prilikah, marveč smo dolžni, kazati ljudstvu vso ostudnost igre, katero uprizarja ž njim klerikalna stranka. To smo storili glede" na občinske volitve v Krminu, in to storimo tudi v bodočnosti vselej, kadar stegne klerikalni vrag svoje kremplje po našem ljudstvu. Potem pa naj nas obklada »Gorica« s priimki, kakoršnimi koli hoče, Slobodno jej! Zavest, da vršimo svojo potrebno narodno dolžnost, odbija vse napade klerikalne stranke na to stran tako, da nas niti z daleka ne dosegajo. * Šestgrošnik. Hm, tudi tega človek ne najde na cesti, tudi to je denar!«. Po teh besedah oplazi z bičem konja ter zbeži dalje. Solnce je čim-dalje bolj pripekalo. Repovi je znoj curkoma lil raz čelo, a vendar je prestavljala noge kolikor je mogla in čez jedno uro dospela v Oslovice. Kdor pozna kakor treba zemljepis, ta vč, ako človek dospe od Ovčje glave v Oslovice, da mora iti mimo frančiškanske cerkve, v kateri se je nahajala nekoč čudovita slika Matere božje in okrog katere poseda vsako nedeljo cela vrsta beračev, kričečih in prosečih usmiljenja. Danes, ko je bil delavnik, je sedel ob zidu samo jeden berač; navzlic temu pa je kazal izpod obleke golo nogo brez prstov in držeč v rokah pokrovček od neke škatijice za lak, je popeval: »Sveta nebeška, Gospa angeljska!« Kadar je zagledal iti koga mimo, je nehal peti, dvignil golo nogo še više in začel kričati, kakor bi ga deval iz kože: »Milosrdni ljudje! Usmilite se me ubogega reveža! Gospod Bog vam to tisočero povrne!« (Dalje pride.) Lekcija g mndRi časti- (Konec) .Narodna čast* po pojmih g. Podgor-nika tiči torej v tako neizprosni .odločnosti", ki ne da za nobeno ceno iz Celja tistih pa-rslelk, ki so sicer tudi po njegovi trditvi le »malo vredne«. Te paralelke smemo izgubiti le nasproti sili, drugače pa za nikako nadomestilo; ekvivalentov za Celje spioh ni in ne more biti, kajti »narodna čast« bi več trpela nego bi nam koristilo — deset novih slovenskih gimnazijev. Da, tiste celjske paralelke »vključujejo čast ali pa nečast vsega slovenskega naroda" in... nasvet o kompromisu bi imel v posledicah izgubo narodne časti.... Tako modruje g. Podgornik o »narodni časti«. Kakor je pa Sudermann z žgočo satiro običal razne človeške pojme o časti v obče, prav tako so take Podgornikove trditve o .narodni časti* jedni morda odobravali, drugi pa jih odklanjali s pridevki, ki bi g. Podgorniku kri Švigali v glavo, ako bi jih slišal. Jednim so bili njegovi pojmi pametni, drugim konfuzni, tretjim pa že skrajno bedasti. Kdo ima prav? Vprašanja o »narodni časti* g. Podgornik ni retil. Še več: naravnost smel je bil njegov korak, da je poklical na pomoč — narodno časti Gospod Podgornik je popolnoma prezrl »narodno korist*, ki je danes vendar na prvem mestu. Kar je narodu v korist, mu ne bo v nečast. So tri izjeme, ko utegne imeti kak narod veliko korist, ki mu je pa v nečast, toda mi revni Slovenci nismo in ne bomo nikoli tako srečni, da bi mogli za nekoliko »časti* dobiti velike koristi. — »Čast* je minljiv pojem; celo zgodovina mnogo izbrise ali pozabi, »korist« pa vendar ostane. —- Zato je skrajno nepremišljeno brbljanje, da sploh ni nadomestila za tiste revne celjske paralelke, da jih ne smemo dati za nikako ceno, niti za — desetorico novih slovenskih gimnazijev! Nasprotno, narodna čast bi prav nič ne trpela, ako bi bilo mogoče iz tega spora iztisniti kako večjo korist narodu — kjerkoli, če tudi na Koroškem in ne v celjskem okraju. Toda tu imamo v g. Podgorniku hudega nasprotnika. On ima visoko v čislih le svoje pojme o »narodni časti«, ki niso nikaka »barantija", da torej narodna korist niti ne pride več v poštev; navskrižje med »koristjo" in »častjo* so mu načela, »po katerih ceni Zid kupčijo in gmotne dobičke«. Mi mu odgovarjamo: Odkdaj pa smo Slovenci tako daleč, da bi se lahko podili za fantomi ter v skrbi za dvomljive pojme o nekaki časti odvračali od sebe večje koristi?! Delo, boj za napredek, za koristi naroda bodi ob enem naša — narodna čast, ne delajmo razločkov med častjo in koristjo l Kar je našemu narodu v korist, bodi mu tudi v čast! — Da, marsikaj mu je bilo v čast, pa ne v korist, marveč v pogubo! Žalostna zgodovina naSega naroda ima svoje kali prav v svojstvih in činih, ki so me bila v čast; danes je celo zgodovina skoro že pozabila na tako preteklost, — da potomcem niti čast ni več ostala nedotaknjena. »Moderna zgodovina*, ki prevladuje, ustvarja narodom eelo v davni preteklosti drugačno »čast*. Reasumujemo: Ako bi Slovenci dobili za celjske paralelke nadomestilo, ki prinese narodu našemu večje koristi..., ga lahko sprejmemo brez skrbi, da bi kaj trpela naša »narodna čast*. — S tem seveda še nočemo reči, da tako nadomestilo tudi.... moramo sprejeti! To vprašanje ne spada semkaj! Gospod Podgornik nam je postavil za zgled načelnika nemške ljudske stranke, ki je dejal: »Kdor si je dal vzeti Celje, umakne se tudi drugod*. — Tako zvijanje pa že treba odločno zavrniti. Dr. Derschatta je mislil vse-kaj drugega, kar se ne da in se ne sme primerjati s tistimi revnimi paralelkami. Nemci imajo vseh šol veliko več nego jim jih tiče. Njim ni za kak gimnazij, marveč za nemško posest Celja. — Nemci v Avstriji so vsega dobrega presiti, da imajo različne sanje in težnje, katerim se bomo mogli upirati le tedaj, ako bomo imeli dovolj razumništva za vse potrebe. Tako razumništva pa dobimo iz šol. Prva skrb nam pač mora biti, da dobimo dovolj srednjih šol..., teh kulturnih trdnjavic Nam gre torej za — šole in ne za boj v Onem smislu, kakor govore presiti in zato naduti Nemci. Kdor s slovenske strani naglasa boj za Celje v onem smislu, kakor je govoril dr. Derschatta in govore Nemci v [ obče, naši slovenski stvari le škodi in »narodni časti* nič ne koristi! Kar ima priti po takih Šolah, pride gotovo, ali škodljivo je, ako naglašamo take postranske posledice. Pustimo torej Nemce, naj le govore o »narodni časti*, kolikor se jim zljubi, ker oni si tak šport lahko dovoljujejo, kajti njihovim dejanskim »koristim* ne grozi nikaka nevarnost. Ako bomo mi Slovenci posnemali njihov boj za »narodno čast*, ko nam nedostaje najelementarnejših pogojev za spodobno življenje med kulturnimi narodi, porabimo po nepotrebnem toliko močij ter zamudimo pri najnujnišem delu toliko, da bo v resni nevarnosti naš narodni obstanek, pred katerim bi že davno izdihnila svojo grešno dušo — »narodna čast* po J pojmih g. Frana Podgornika na Dunaju t Dopisi. Ii Proge, 7. vel. travna. — Lansko leto je nekdo v »Edinosti* svaril Slovence, naj ne pošiljajo svojih sinov na praško vseučilišče, kjer je tu velika nevarnost, da se slovenski dijak okuži z internaeijonalizmom, ki dobiva med češkim dijaštvom vedno več tal. Dotičnik je imel gotovo vzrok, da je to napisal. Toda, ako primerjam dobre strani tega, da slovenski dijaki pridejo v Prago, s to nevarnostjo, ki postaja tudi za Čehe vedno manjša, se gotovo ne bom pridružil gorenjemu nasvetu v »Edinosti*. Onega pa, za kogar se je resno bati, da postane internacijonalec, ako bo v Pragi, gotovo ni prav nič škoda, in ga bomo Slovenci najmanje pogrešali. Jaz mislim, da se mora v Pragi, kjer se vidi spomenike nekdanje češke slave, njihovega padca in zopetnega vstajenja, le okrepiti narodnostni čut v slovenskem dijaku. Čehi so danes za Nemci najmogočnejši in gospodarsko najtrdnejši narod v Avstriji. Novo delo gotovo ne more ostati brez upliva na slovenskega dijaka. — Ako pa najde slovenski dijak med Čehi take prijatelje, kakoršne so se izkazali v nedeljo Kolinci, se Slovencem že celo ni bati, da bi vsled življenja med Čehi peSal narodni čut slovenskega dijaštva. Kolinski Sokol je po prizadevanju zdravnika g. dr. Vika, ki je bival nekaj časa tudi med štajerskimi Slovenci, in župana gosp. Kfička priredil v nedeljo slovanski večer, na katerega so povabili slovanske in v prvi vr3ti slovenske dijake iz Prage. Za požrtvovalnost, ki so jo izkazali pri tem, ne bomo mogli Kolincem biti nikoli dovolj hvaležni. Slovencev se je udeležilo tega večera nad 20. — Vsprejem je bil velikansk. Pozdravit nas je prišel na kolodvor ves Kolin. Komaj smo se prikazali, že nas je obsula množica, in vrle Sokolice so nam pripele šopek s slovenskimi trakovi. Nagovoril nas je zastopnik Sokola v iskrenih besedah, kateremu je odgovoril g. Forman iz Prage. Med velikim navdušenjem in pozdravi smo se peljali do mestne hiše, kjer nas je prisrčno vsprejel gesp. župan, kateremu je odgovoril v imenu Slovencev tovariš Stare. — Program slovanskega večera je bil precej obširen in je obsegal več čeških, tri slovenske, po eno hrvatsko, lu-žiško-srbsko, rusinsko in bolgarsko točko ter predavanje g. Formana iz Prage o pansla-vizmu. Večer se je izvršil v obče zadovoljstvo, ter so posebno Slovenci morali ponavljati svoje točke oz. pridati kako tfnigo. Zastopani so bili vsi slovanski narodi izvzemši Srbov, Rusov in Poljakov. Pri koncertu po končanem programu so se oglasili zastopniki Vseh teh narodov. Slovence je pozdravil v slovenskem jeziku g. dr. Vik. Odgovoril mu je v imenu Slovencev tov. Sernec, ki je posebno povdarjal zasluge čeških Sokolic za češki narod, katere naj slovenski. dijaki slavijo v vzgled slovenskemu ženstvu. Imeli smo tu priliko čuti težnje večine slovanskih narodov, posebno pozornost pa je vzbudil lužiški Srb g. Bryl, ki je v precej obširnem govoru črtal žalostne razmere te v nemškem morju izginjajoče najmanjše veje velikega slovanskega drevesa. — Drugi dan smo se odpeljali Slovenci v družbi gosp. dr. Vika, župana gosp. Hfička in staroste kolinskega Sokola g. Fifka v Kutnogoro, ogledat si spomenike češke preteklosti. Isti dan zvečer smo se med velikim navdušenjem na kolodvoru ločili od vrlih Kolincev. Po raznih vročih napitnteah so odmevali še iz vlaka navdušeni »živio* in »na zdar* kiici. — Slovenski dijaki v Pragi ne pozabimo tako kmalu, kar smo doživeli v Kolinu in Kutni gori. Drugi dijaki pa, kateri žive med Nemci in katerim ni dana prilika, da bi doživeli v tujini take dneve, naj premišljajo, ali ni morda ravno I Praga ono mesto, kjer naj bi slovenski dijaki I študirali, dokler ne dobe svoje univerze. — Svarilo v »Edinosti* naj velja le za one, ki se ne čutijo posebno trdne. 1m PoJJa.—Soboto, dne 3. t. m., je priredil »Prvi istarski Sokol* v Pulju s sodelovanjem I vojaške godbe veselico z javno telovadbo. Za naše mesto, kakor sploh za celo Istro, je to I nekaj popolnoma novega, kajti »Prvi istarski Sokol* je v teku petih let svojega obstanka p*iredil samo enkrat javno telovadbo, sedaj šele t drugič. Število udeležnikov pri veselici je bilo za naše razmere povoljno, kajti so-kolska misel je med našimi istrskimi Hrvati j j še skoro popolnoma neznana. I Veselica, ki se je vršila v prostorni j t društveni telovadnici, je pričela po vsporedu I ob 3. uri zvečer z godbo, katero nam je j preskrbe! vojaški orkester tuk. pešpolka št. I 87. Ob 8. uri in pol prikoraka v dvorano I pod vodstvom učitelja-načelnika brata Feze-rinac po taktu glasbe 20 čilih Sokolov. Nav-I zoče občinstvo jih je pozdravilo s ploskanjem I in živio-klici, na kar se Sokoli razdele v lepih I zavojih v tri vrste in vsaka vrsta se postavi I na svoje mesto. Pričelo se Je s telovadbo na j orodju, namreč na drogu, bradlji in konju, in sicer so telovadile vse tri vrste naenkrat Pri mnogih telovadcih je bilo opaziti, da so početniki, ali čudili smo se točnosti vseh posameznih telovadcev, kar kaže, da se goji telovadba v našem Sokolu res skrbno in temeljito. Kar očarani pa smo bili, ko je nastopil vaditeljski zbor, broječ 6 telovadcev, na drogu in na bradlji. Res kaj takega pri našem Sokolu nismo pričakovali. Divili smo se eleganci in točnosti v izvajanju težkih vaj | pri posameznih članih. Tu smo videli vrsto I izurjenih telovadcev, katera bi delala čast marsikateremu starejšemu in večjemu sokol-skemu društvu, kakor je naš »Prvi istarski Sokol*. Vsak posamezni telovadec je bil po- i hvaljen z res zazluženim ploskanjem. Po končanih vajah na orodju so bile borilne in proste vaje s spremljevanjem godbe. Tudi tukaj smo opazili ono točno in enakomerno kretanje, kakor na orodju. (Proste vaje so bile iste, kakor na IV. vsesokolskem shodu v Pragi leta 1900), Po končanih prostih vajah so odkorakali Sokoli med klicanjem in ploskanjem iz dvorane. Od marsikaterega udeležnika smo culi, da ni niti od daleč mislil, da zmore naš »Sokol* kaj takega, kar je pokazal ta večer. Največ zaslug za j, da se je nastop tako dobro sponesel, ima pač v prvi vrsti naš vrli načelnik trat Fezerinac, v drugi vrsti pa vsi drugi bratje telovadci, ki so tako redno I zahajali k vajam in so tako tudi pri nastopu I pokazali, kaj zamore prava sokoiska disciplina. Čast jim! Po telovadbi je pričel živahen ples, t kjer še je naša plesa-žejna mladina nekoliko i zavrtela. Trajal je do l ure po polnoči. Nato smo se razšli s prijetnimi spomini na pretekli večer in z željo v srcu, da bi nam »Sokol* kmalu zopet ponudil takega vžitka. »Istrski Sokol". Lokavec, 8. maja 1902. — (Razno.) I — Kakor je cenjenim čitaleljem »Soče* že [ znano, se je pod Čavnom odtrgal lep I kos zemlje, kar je napravilo mnogo škode. S Bodi povedano, da tudi že delajo v obrambo I te še nadalje preteče nevarnosti. [ Moj namen pa ni, tukaj to opisovati, I ampak sili me k temu skrb, kaj bodo pri- j I čeli ubogi davkoplačevalci. Kakor je že v I obče znano, gradi se ona tako potrebna j cesta iz Lokavca v Ajdovščino ravno letos; j za regulacijo hudournika Grajšček se je do-I volilo deset pri sto, in sedaj, kakor se čuje, I se raztegne ta trošek na 80.000 gld. Recimo, I naj da občina deset pri sto, pride na ob-I čino* okroglih 8000, reci osem tisoč gld. I Sedaj pomislimo še to le: že prejšnja leta se t je plačevalo občinske doklade 97 pri slo; | sedaj pa bode potrebovala cesta v Ajdov-I ščino 8000, (osem tisoč), regulacija Grajščeka j 3000 tisoč, vkupaj 16.000 gld. Kdaj in kako j se ta lepi znesek poplača? I Ali pojdimo naprej. Ker nas je po ! j smrti nepozabnega g. v. Ker koča preblagega j I spomina doletela čast, da je bil imenovan I začasnim upraviteljem za Lokavec gosp. A. I Polšak, Stomaški vikar, je začel koj v za-I četku pumpati na to, da bi se zidala v Lo-j j kavču povsem nova cerkev. ' I Dve nedelji zaporedoma je mučil uboge I poslušalce, da se more cerkev zidati, in sicer I brez odlašanja. Kaj stori občini Lokavec I 30.000 gld.!I Govoril je pa približno tako-ie: I Cerkev mora biti lepa, cerkev mora biti ¦ krasna, cerkev mora biti nova in dalje ako ima cerkev 12.000 gld. že na razpolago in ako se podpišejo posestniki, da bodo dali robote, peScev in z vozovi, kolikor bode po« treba, in ako se dobijo dobiotniki, ki rado-voljno vkupijo, kar bi še manjkalo, potem vam ne bode treba nič dati. Ali ni to fletno, »ali* in »ako«, to so faktorji kateri bi Vam, g. vikar, cerkev zidali, mi Lokavcani smo pa tega mnenja, da bi jo morali graditi zidarji, katere bi morali lokavški davkoplačevalci plačati. Sicer pa mislim, da je v občini dovolj previdnih mož in da si bomo Lokavcani znali pomagati in stvar premislili brez gosp. Alfonza. — Ali ravno letos ob vseh drug!h stroških mislim, da ne more trezno misleč mož niti sanjati o novih cerkvenih stroških. Kajti zraven vsega tega nam je še burja in toča osmodila že v zarodu vinski pridelek tu pod gorami. Ne tirajte torej občine v pogubo — vprašajte rajši, kaj ljudje govore. Pamet je boljša kot žamet! Kmetski sin. Domače is nzie lovice. 37 rešet sta zgubila v enem večeru dva »Smolarja* v »Petelinčkovi* krčmi in se je dobitek v znesku 5 K 40 v določil zboroma pevskega in glasbenega društva. Dal Bog veliko takih Smolarjev in darovalcev! Smrtna kosa. --•¦ V nedeljo okoli polu-dneva je umrl nagloma v Trstu voditelj tamkajšnjih laskih socijalistov Karol Učekar. Po nekem shodu je šel s prijatelji v gostilno, kjer se mu je pretrgala srčna žila, ko je nesel kozarec vina k ustom. Bil je takoj mrtev. Učekar je bil po poklicu črkostavec ter je delal v Llovdovi tiskarni. Star je bil 47 let, Učekar je bil velik organizator socijalne demokracije v Trstu; po narodnem mišljenju i ulstra-Italijan. Pogreb bo danes popoludne, — Tukajšnj*e društvo socijalnih demokratov | je razobesilo v znak žalovanja na svojem sedežu na črno pogrnenem balkonu rudečo zastavo. Preklinjanja v cerkvi. Prejeli smo in drage volje ponatiskujemo ta-le: »Popravek, Sklicujoč se na §. 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na članek, objavljen pod zaglavjem »Kobariški kaplan* v 53. številki Vašega lista .Soče* in 10. Št. .Primorca", da sprejmete v zako* nitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem dejal: »Prokieta družina, v kateri izhajata (namreč »Soča* in »Primorec*), prokieta tiskarna, kjer se tiskata, prokieta hiša, kamor zahajata, prokieta roka, ki ju piše, itd.* Res pa je, da sem dejal: »Profcleto bodi tako delo, ki služi le satanu in njegovi druhali; prokleto bodi tako pisarenje, ki nima druzega namena, kakor zatreli v Slovencih vsako spoštovanj« do sv. cerkve in njenih služabnikov, .prokleto bodi, prokleto vselej, dokler ostane tako.* Ni res, da sem se ga na kaki ohceti nalil kakor prešič pri polnem koritu, da nisem vedel, kje sem; res pa je, da sem se na vsaki ohceti veselo-dostojno vedel in vsako ohcet dostojno ostavil. V Kobaridu, dne 9, maja 1902. Ciril Metod Vuga kaplan.* Dostavek uredništva: Zanimivo je Citati, kako se kobariški kaplanček po tolikem času natanko spominja na vsako besedo, kako je je izgovoril; istotato je pa zopet vredno naglašati, da je več veljavnih oseb, ki pripovedujejo drugače, in sicer tako, kakor smo zapisali mi. Mi prisegamo na to, da se bolje spominjajo naše priče, ki so si dobro zapomnile kaplanovo preklinjanje, ker so kar gorele opravičene jeze ter hotele zapustiti cerkev, katero tako drzno skruni lehko-živo kaplanče. Toda tudi preklinjanje, kakoršno dobe-sedno navaja kaplan sam, je— škandal za katoliško cerkev! To je čisto navadna podla hujskarija v cerkvi proti poli-tiškim nasprotnikom. Kar si je naslikal kobariški kaplanček v svoji vroči glavi, prepogosto razvneti po zlobnih vinskih duhovih, da naše delo služi le satanu in njegovi druhali, — kaj briga Kobaridce njegova vinska domišljija?! To naj kaplan Vuga pove v svoji družbi, ko bo zopet veselo popival, v cerkev pa take neotesanosti ne spadajo. — Nas pa njegovo robato preklinjanje pušča čisto hladne. Mi ne verujemo, da zna kaplan Vuga točo delati, tudi ne, da imajo njegovi žegni ali kletve kako posebno moč, rečemo pa: Kdor tako razsaja v cerkvi, kakor je storilo to kaplanče, zasluži, da bi ga s palico pognali iz hrama božjega, kateri oskrunja! Predrzno kaplanče tudi trdi, da se je na vsaki ohceti veselo-dostojno vedel itd. Mi pa pravimo: Ni resi Mi imamo poročila svatov, da jim je bil kaplan v — pohujšanje, da so se svatje sramovali njegovega obnašanja. Na neki ohcjeti so mu tolažili razburjene vinske duhove kar s tremi 'velikimi skle-dicami močne črne kave. — Skratka: kaplan Vuga je v očeh vseh razumnih ljudij propadel ter stori najbolje, ako pobere šila in kopita ter gre drugam, kjer lahko prične da capo ali pa — novo življenje. Tega-sicer ne-4 verujemo, ker lepi časi 7. in 8. šole v Gorici so mu vzor!! JPrerokOTanJe „kavcev* o — »tem človeka*. — Ko leta 1899. nisem šel za dr. Gregorčičem v klerikalni tabor pod mogočno okrilje dr. Missije, je bila »kavcev* prva skrb, uničiti me gmotno, da bi jim izginil t napotja; ustanovili so »nerodno stiskamo* in .Norico* .... in v svoji pobož-nosti so goreče prerokovali, da: ,v dveh letih mora Gabrščka hudič vzeti*. Nekateri so prerokovali tako: »Največ Se dve leti bo cabat, potem pa crkne, če nas ima stati tudi dvajset taužent*. V »Soči" je stalo ime tega proroka. — Minila so tri leta, pa hudič me Se ni pohrustal, uničili me tudi niso, ker — sem pretrda kost za sicer zlobne čeljusti naših „kavcev*. In v tolažbo jim moram povedati, da so bila zaman vsa Usta sveta prerokovanja, kar sera dokazal prav v teh treh letih z velikimi napredki v svojih podjetjih. Ko so »kavči* hoteli na podle načine osvojiti si »Goriško ljudsko posojilnico*, — sem jaz vodil ves boj proti njim in za osvo-bojo »Gor. ljud.* pos,* od klerikalnega vpliva. Na občnem zboru 1. 1900. smo jih zapodili za vedno. — Takrat so udrihali po meni no najnesramnejše načine; celo osebno poštenje bi mi bili radi oblatili, radi česar je bila »Gorica* enkrat že obsojena pred porotniki — a koncem junija se vidimo tam drugič. In prerokovali so v sveti svoji j«»zi: »Ta tkUk bo velika nesreča za »Gor. ljud. pos/ — In danes ?! No danes je ta prvi denarni zavod goriških Slovencev prost klerikalnih huj-skačev. Zato pa na najtrdnejši podlagi. Z občudovanja vredno lahkoto je prebolel vso nesramno, naravnost zločinsko gonjo »kav-cev\ ki bi radi zavod uničili ter spravili s tem v nesrečo na stotine rodbin, — ako bi to le bilo v njihovi moči. Pa ni bilo! Ves lov podlih farških duš na hranilne vloge ni dosegel drugega namena nego te, da je »G. Ij. pos.* popolnoma v redu izplačala ves danar, ki je bil kakorkoli odvisen od »kav-csv*. To kaže veliko denarno moč tega pre-koristnega narodnega zavoda! — Letos ,G. Ij. pos.* zopet veselo napreduje; v prvih 4 mesecih je prejela okroglo 100.000 K hranilnih vlog več nego jih je izdala. V aprilu je imela skoro 400.000 K prometa. V najbližji prihodnosti pa pokaže zopet nov krasen napredek v čast in ponos goriških Slovencev. Tudi takratno prerokovanje o »tem človeku* se torej ni prav nič uresničilo! Vkijub tako slabim prerokovalnim talentom so se zopet lotili tega nehvaležnega posla. — »Gorica* od sobote ni odgovorila na mojo zavrnitev njenih luroparij o »Gor. Ij. pos.", marveč zadovoljila se je revica s smešnim prerokovanjem, da bo za »Gor. ljud. pos." slabo, ker jo je branil —.»ta človek*. Doslej ni bilo slabo, kar je storil ,ta človek*, toliko manj v bodočnosti, kajti vse lumparije zlobne klerikalne bande je prav nič več ne dosezajo. Govorila bodo dejanja tega leta! Mi pri »Gor. ljud. pos." gremo naprej z dejanji, pri »Centrifugi« pa z »Iarifari*. »Prim. Li3t« je že menil, da na tiste oslarije v »Gorici« bo kar načelstvo hitelo s sejami in pripravljalo odgovor. Preveč časti! Načelstvo ve* dobro, da nadzornik A. Ga-bršček že sam v svojem časnikarskem poklicu primerno osvetli klerikalne lumparije, kolikor povsem zadošča. — In da je zadoščalo, dokazuje »Gorica*, ki si hoče pomagati iz zagate z »Galgenhumorjera* najbolj neumne vrste. Z neslanimi »dovtipi* o Gromovniku in Grozovniku itd. ne spravite h sveta blamaže, katero ste doživeli; in ako boste še govorili, ne bo molčal niti gro-movnik niti grozovnik, marveč zagrmi nad klerikalnim lurapom tako, da bo »groza*. — Jaz sem se pošteno podpisal. Zakaj tega ne stori tisti klerikalni mazač, da ga bomo poznali ? Edino stvarna je opomnja, da nisem jaz podal primere med I. 1900. in 1901. Odgovarjam, da sleparovifi v »Gorici« je govoril od 1. 1897. naprej. Razlika med letom 1900. in 1901. je pa brez pomena. L. 1900 je bilo: Članov 1677, vlog 1,263.561, rezervni zalog 58.333; — 1. 1901. j>a: članov 1819, vlog 1,318.965, a reservni zalog — 63.014. Vsako zavijanje v »Gorici* je le nova klerikalna lumparija. Zato bi bilo le prav, da bi tudi tistega lumpa poznali. "Na TJaiirT htienorn-L*rFoliko *»^odgovor! A. G-k. Prepovedane liste čltajo. — Pišejo nam: »Prošlo sredo je neki duhovnik kranjskega značaja v neki stari tukajšnji kavarni čital »Slovenski Narpd« od kortca do kraja, tako da ni nobeden drugi mogel priti na vrsto, potem mu je še »Soča« prišla-vjroke. Isti duhovnik se na ta način malo zmeni za prepoved gospoda škofa Jegliča, kateri je prepovedal pod smrtnim grehom citati take časnike. Ali pa nasprotno: mogoče da je on vender spregledal, da sta ta dva časnika potrebna vsakemu, da jih čita. Pa na vsak način, jaz bi rekel, da ako bi bil omenjeni duhovnik vedel, da njegove blagoslovljene roke kar naenkrat postanejo proklete, namreč po mnenju nekega kaplana, bi bil on gotovo vsaj »Sočo« opustil, kajti tisti kapelan ni preklel samo tiste, kateri »Sočo« tiskajo, temveč tudi tiste, kateri jo čitajo. Isti kapelan mora biti v resnici poštenjak, ker on je prav neutralno preklinjal, namreč vse sploh brez izjeme duhovnikov, katere bi morala v prvi vrsti Wsa kazen zadeti, Ubogi revež, ki je čital »Narod* in »Sočo«, si je nakopal strašno pregreho na svojo glavo, in najbrže bo moral iti v Rim po odvezo. Taki grehi se v Gorici ne odpuščajo !* Moštranca padla na tla. — Dno 4, t. m. je bilo veselje v Št, Petru, ker so inštalirali novega dekana. Umevno, da so se udeležili tega slavlja tudi premnogi duhovniki dekanije, katera je dobila novega poglavarja. D,i jo ob takih prilikah pojedina in da teče zlata vinska kapljica, * to se razume samo po sebi in to tudi drugače no more biti, Ker pa so sedaj smarnice, je moral marsikdo poprej domov, nego bi rad šel. Ali služba je služba, in Smarnice stojijo v prvi vrsti posebne cerkvene službe..... Prišel je domu s šempeterskega slavlja ter šel v cerkev, da bo imel smarnice. Nd, imel jih je, ali nekaj nevoljen je moral biti gospod nune, ker je kar izpred altarja oštel pevce, da slabo pojejo, potem pa ko je hotel opraviti blagoslov, se je pripetilo, da je moštranca padla na tla. Seve, da kaj pade na tla, ni baš tako čudno, tudi z moštranco se lahko pripeli kaj takega, ali hudobni jeziki so spravili ta padec hitro v zvezo s šempetersko pojedino in s pristnim Vipavcem. In glas je šel hitro preko domače vasi, danes pa moramo to govorico kot zvesti kronisti beležiti na tem mestu. AH nikakor ne moremo prav verjeti tej govorici, zato pa vprašamo preč. gosp. nunca gradiščan-skega tam nad novo železnico, če mu je kaj znano o tem in če bi se bilo utegnilo res pripetiti kaj takega kot posledica one vesele pojedine? Kar ne moremo si misliti, da bi mogle fjrovške pojedine imeti za posledico padanje moštranc na tla .... Županom t Sv. Križa na Vipavskem je izvoljen Jožef Vovk iz Dobravelj, mož, o katerem pravi »Gorica«, da je Turnovcem trn v peti. Kjer so klerikalci v odločni večini, tam si zberejo dosledno tak občinski zastop, da je čisto klerikalen, in najrajši postavijo potem na čelo občine človeka, ki je med največjimi J" Sntransigenti klerikalne stranke v občini. Potem v takih občinah kaj lahko gospodarijo politikujoči nunci, ki tlačijo tako vse tiste, ki se jim slepo ne pokorijo. — To omenjamo radi tega, ker so naprednjaki, tudi kjer so v odločni večini, veliko preveč obzirni in popustljivi ter sprejemajo celo iz neznatnih klerikalnih manjšin zastopnike v starašinstvo. Tem kličemo: Ravnajte se po klerikalcih. Oni ne pustijo naprednjakov v občinski zastop, ne puščajte tudi vi klerikalcev, ker so med vami le za ogleduhe in ovaduhe. Kjer so naprednjaki v večini, ne sme priti nijeden klerikalec v starašinstvo. Ravnajte se v tem oziru po tem, kakor postopa klerikalna stranka 1 O »Mattel Slovenski" je napisal mladi hrvatski književnik Stjepan Radič v pražkih »Narodnih List^eh" prav zanimivo raz-pravico. Obširneje govori o Cankarjevih »Tujcih«. Nezrele crešnje. V soboto je tržno nad-zorništvo moralo zavreči zopet 5 kilov črešnja, ker so bile premalo zrele, torej ne spadajo na trg. ¦— Zato opozarjamo ponovno prodajalce sadja, da naj prinašajo na trg le zrelo sadje; kajti drugače Škodujejo le sami sebi. Nezrelega blaga pač nihče ne kupi za zrelo, in ako bi se ponavljalo donašanje nezrelega sadja, v tem slučaju črešenj, pride ta kupčija v slab glas. Kdo" Bolfpel Škodo? Le tisti, ki je neroden, da prinaša na trg nezrelo sadje, kljubu temu, da ve, da ga na trgu ne čaka drugo nego škoda. Torej pozor in pamet! Telo v. društvo »Solkanski Sokol* v Solkanu priredi v nedeljo dne 25. t. m. svoj prvi občni zbor ob 6; uri pop. Vspored po pravilih. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. Razgled po svetu. Državni zbor je nadaljeval včeraj razpravo o pospeševanju obrti, Culo se je mnogo pritožeb ter nasvetov o pospeševanju obrti, Vukovič je interpeliral glede bede na otoku Braču ter glede nekaterih pomorskih zvez, ki tikajo Dalmacijo. Delegacije, — V prorae. odseku v soboto se je razpravljalo o proračunu vojne mornarice, ki je bil tudi sprejet. Vukovič jo povdarjal, da bi moštvo, ki je po večini hrvatsko ter izvrstno, dajalo tudi dobre častnike, ako se mu da pot do izobrazbe. Na pomorski akademiji naj se napravi pripravljalni tečaj, kjer bi se mogli hrvatski mladeniči priučiti nemščine. Nehrvatski častniki naj bi so učili boljo hrvaščine. Admiral bar, Spaun je odgovoril, da on ni načelno proti ustanovitvi pripravljalnih tečajev, ali pomanj-kuje prostorov, in sedaj ni mogoče še to izvršiti. Shod slovanskih časnikarjev v LJubljani. — Večina časnikarjev pride v Ljubljano že v soboto. V soboto zv*čer se udeleže časnikarji koncerta češkega pevskega društva »Smetana", ob 9. uri zvečer pa pri-rede v »Narodnem domu* slovenski časnikarji komers na čast svojim poljskim, češkim, ruskim, hrvatskim, slovanskim in srbskim tovarišem. Binkoštno nedeljo poletd zjutraj na Rožnik, kjer bo ob 7. uri maša. Nato bo skupni zajutrek in ob 9. uri dopoldne IV. shod slovanskih časnikarjev v »Mestnem domu«. O osrednji časnikarski zvezi bo poročal g. Fran Hovorka, urednik »Hlasu Naroda", o slovanski dopisovalniei g. Prokop Grcgr, urednik »Narodnih Listfi*, gosp. dr. V. Preis, urednik »Narodnlch Listu* bode poročal s časnikarskega stališča o stikih slovanskih narodov na narodno-gospodarskem polju, Poljak g. dr. Vlad. Lewicki bode referiral o ustanovitvi »Vseslovenske Matice", Hrvat g. dr. Radič o ustanovitvi Časnikarskih učnih tečajev. Odbor se je potrudil, da nestrokovne razprave ne pridejo na dnevni red in je to stališče zavzel tudi proti nekaterim resolucijam. Tako je upati od shoda popolnega vspeha. Po shodu bo ogledovanje Ljubljane in okolice, zvečer ob 7. uri pa priredi banket občinski svet ljubljanski. Posebno zanimiv bo na binkoštni ponedeljek dn6 19. t. m. izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Tu se bo nudila slovanskim časnikarjem prilika, pobližje ogledati si krasne slovenske kraje in seznaniti se z zavednim našim ljudstvom. Blejska občina priredi časnikarjem na čast ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu hotela »Toplice* na Bledu. Ob četrt na sedem bo povratek v Ljubljano in v Ljubljani sestanek v »Narodnem domu*. Dne 20. maja bo izlet v Postojino in v Trst. Tudi v Postojini in v Trstu se delajo v ta namen obširne priprave. Časnikarski shod v Ljubljani bo eden najbolje obiskanih slovanskih časnikarskih shodov. Pripravljalni odbor je izdal na ljubljansko meščanstvo še poseben oklic, v katerem pozivlje, da se sprejme goste najslovesniše, naj da na razpolago toliko stanovanj, da bo mogoče preskrbeti zborovalcem potrebna bivališča, ter naj okrasi hiše z zastavami. »Politično društvo za istrske Hrvate In Slovence*. — V Pazinu se je dne 7. t. m. vršilo konstituiranje »Političnega društva za istrske Hrvate in Slovence«. Udeležba je bila častna od strani inteligence in kmetov. Predsednikom je bil izvoljen posl. Spinčič, Tatvina t rojsnski cerkvi. — V petek so udrli tatovi v rojansko cerkev. V zakristiji so zavrgli in razmetali cerkveno obleko. Kelihu, ki je bil že pripravljen za sv. mašo, so odtrgali in odnesli zlato kupo. Odprli so predal, iz katerega so pobrali kakih 10 K. Zatem so šiloma odprli vrata, ki vodijo v presbiterij. Odprli so tabernakelj in vzeli funulo, v kateri je bila velika- particula; ciborij pa in najsvetejše so pustili razstrešeno na eni stolici pri zakristiji. Bili so tudi pri al-tarju Matere Božje. Postavili so si stopnico do kipa M. B. in pobrali iznad kipa vso zla-tanino — vredno kakih 120—140 K. Pri vratih zakristije so pustili Se goreti dva svečnika. Tudi so se našli za cerkvijo v blatu štirje ključi, jako čudno izdelani. Izdelovanje piva na Kranjskem pojema v zadnjih letih prav znatno. V- mino— lem letu (1901.) je bilo na.Kranjskem zvarjenih 61.039 hektolitrov, med tem ko je bilo leta 1900, zvarjenih 67.890 hektolitrov, 1. 1889. pa 82.464 hektolitrov. Produkcija se je torej v treh letih zmanjšala za 21.425 hektolitrov, skoro za četrtino. Temu nazadovanu domače industrije je največ kriva zunanja konkurenca, a velik del krivde zadevlje tudi vedno množeče se žganjepitje. Blaznost In pijančevanje. — V zadnjem letu (1900/1901) je došlo v blaznico Daledorf 1000 blaznih moških, in 487 žensk, Mej temi bolniki je bilo 314 moških in 6 žensk, ki so bili udani pijači. 67 moških je prišlo že drugič v zavod, 29 iratjič, 15 četrtič, 10 petič, 21 od šestič do desetič,- 8 dvannj-stič, 3 pa celo šestnajstič, Največ pijancev je bilo v starosti med 31—60 let. Najmlajši pijanec-bolnik Se ni bil 20 let star, najstarejši pa čez 70 let. Zanimive Številke, ki dokazujejo, da je boj proti alkoholu pač potreben. Wolf In Sclialk. — Okrajna sodnija v Lincu je zahtevala od državnega zbora izročitev poslanca Schalka, ker ga toži WoIf, Schalk bo zahteval od dotičnega odseka sam izročitev sodniji, in tako se utegne prati v javnosti še podrobneje vsenemfiko perilo l Mesto 8t. Plerro na otoku Marliniquo v Ameriki, last Francije, je vulkan pokončal. Sprva se jo sodilo, da je poginilo 25.000 oseb, sedaj pa se poroča, da znala Število ponesrečenih okoli 40.000. Rešilo se Je baje komaj kakih 20 oseb. V pristanišču je zgorelo 18 ladij z veoni, kar je bilo na njih. Z vulkanom ae je pojavil zajodno grozovit po* tres, vsled cesar prav je vse pokončano. Katastrofa je podobna oni zgodovinski, pri kateri sta biii zasuti Herkulanum in Pompeji. Tudi na otoku Sv. Vincenca, ki šteje 50.000 prebivalcev, so se pripetili vulkanični izbruhi. Ozračje je polno lave in gorečega pepela, kateri užiga poslopja, kan.or pade. Otok Martinigue je eden največih otokov v otočju Male Antile, ki se nahaja v zahodni Indiji, t, j. skupno vsa otočje, ki se nahaja v zalivu med severno in južno Ameriko. Vulkan Mont Pelče, katerega so že 50 let smatrali pogašenim, je začel zopet bruhati in je mesto Saint Pierre (Sen Pier), ki se nabija ob njega vznožju, uničil popolnoma. Mont Pelče je visok 1350 m.; na otoku Mar« tinique pa se poleg tega nahaja še več drugih vulkanskih gor. Otok Martin?que je bil našel Krištof Kolumb dne 15. junija I. 1502. — L. 1888. štel je ves otok 175,863 prebivalcev, po veliki večini zamorcev in roulatov. V francozko last je prišel otok I. 1664. — Celo mesto je razvalina, med katero leže po veČini na pol naga trupla, ker katastrofa se je izvršila v jutro. Mnogo jih je hitelo ,'proti morju, kjer so našli smrt v valovih. Vročina je bila neznosna. Sedaj so začeli mrliče zažigati, da se zrak ne okuži. Tudi guverner je žrtev katastrofe. Doživljaj Hrvata v Južni Afriki. — »Hrvatsko Pravo* poroča, da so Angleži na Reki najeli nekega Hrvata, da je spravljal konje, ki so jih s parobiodom peljali v Južno Afriko. Določeno je bilo, da se peljejo do Capetovvna, a so se vozili še teden do Dur-bana. Parnik je vozil 1200 konj, izmed katerih jih je poginilo 80. Ljudje na ladji so stradali in dobivali neužitno hrano. V Dur-banu so Hrvata zopet poslali na ladjo ter ga odpeljali na Angleško, v Liverpool, a mu plačali ondi le polovico izgovorjene plače. Vsi ugovori niso izdali ničesar. Konzulat je Hrvata nekoliko podprl, a od Monakovega naprej je moral iti Hrvat peš v domovino. Dospe) je v Trst ves izmučen in tako bolan, da je moral v bolnišnico. V Južni Afriki. — Dne 15. t. m. se je imel vršiti sestanek burskih delegatov, da bi se dogovorilo končno glede mirovnih pogojev, pod katerimi bi imela vojna, nehati. Kakor se sedaj poroča, se je ta sestanek cdgodil na nedoločen čas. Razne vesti. — V zadnjih dneh je bil na več krajih Španije hud potres. Podirale so se celo cerkve in hiše. Potres je napravil premnogo škode, — Španski kralj Alfonz bo dn<§ 17. t. m. star 16 let. S tem dnevom prevzame vladarstvo. Isti dan priseže pred parlamentom, — Novejše vesti. — Poslanska zbornica, dožene proračunsko razpravo bržčas že do sobote. V tem slučaju bodo sklicani deželni zbori že prve dni junija. — Štrajk v Ljubljani se nadaljuje. Mnogo tujih delavcev je odpotovalo. Prišlo je celo do neredov, ko so hoteli nekateri delavci preprečiti delo pri justični palači, ¦ - " Trflmrina modnega blaga! Podpisani priporoča slavnemu občinBtvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SeraeulSki ulici št. 1 v lastai hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*. Čistilna voda > > > # 0 „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Rimske toplice. Tržič (Monffalcone>. Stalna toplina 3S°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni. r^arol praščiK, pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t. d. Friporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Lekarna Cristoleletli t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstveni znamka). ^Varjeni ŽOlodee storž, da zgine v kratkem času omotieain zivoina lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajaj*, se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. E. LEBHERZ Gorica tdv" a r n a užif alte priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst >no izvrstne in zam užigalice w*- Apollo-wi Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veičakom, častnikom, požtnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki ribi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdcne originalne genfske 14-karatne remont ure zlatega - cleklro - pla-que, »sestav glas-htttteV Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnalanfneje regulirane in preskuSene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je .sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdenc amerifcanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vcSčaki jo ne morejo razločevati od prave nre, ki velja 2(X) kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Gena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-._ 5-__ in 8*-- K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje no poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošujati na Razpošiljanja ur »Chronos Basal" (ivlea). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) I glavni dobitek po 50.000 K 1 « > < 5000 • 1 s » » 3000 » 2 glavna dobitka > 2000 ¦ 5 dobitkov » 1000 » 10 » » 500 > 20 » » 200 » 60 ® » 100 100 » » 50 » 300 » » 20 » 3500 » » lO > Srečke po 1 krono priporočajo: O. Geatili, T. A. J« iia, Michelstiidter & Co. in 1. Plneherle menjnhiiee v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Meja. Zaloga slikarskih lii pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. Kafeas^asg 4 »Krojaška zadruga" vpisana zadrug* * omajano z a v o z o v Gorici. Sosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forStajnov (porhet), »Lawn Tennfs« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih slcžkiii tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovicer Jager-srajcer za hribolazce itd., itd. Vse po iiujiiižjtli iti zadnjih cenah brez pogajanja. Na želja se polije tudi uzorce, poštnine proste, Anton Pečenko Vrtna ulica Via fiiardin GORICA priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih. Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhijo v sodih od Tifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. C«n« zmerna. Posfrailta pošt«*« JLda 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka F, Riessuer, v Nniiski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene iveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno, j Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Ffaffrovi šivalni stroji |py so najbolji. ~^(]| To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku iti od v.sakcj.'.i ugenta, ki navadno niti ne ve kaj jo Šivalni stroj, in Že ne ve kako še »pelje nit v Sivaini stroj, ttsm rrtunj kako iati Siva, toda mi smo po naai več kol, 2wl'ti<>t»ripmvitiz«umc,tiove«»njf . riailUTI SIVdlHI illUJI (recainircuje) ter »o poučne l>roz|»Ufu«. ______.y Pfaffovi šivalni stroji ^tzr,oi'rli VMkolovwmi- Nikar naj se no zamudi pred nakupom oglodati Pfafffov« šivalno stroje. ffalfoirih šivalnih in drugih strojev ? Eorici via lunidpio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnlca šivalnih strojev, dvokoies Nunska uliea li. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. de?. 1001. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5Vt*#. na varščino ali zastavo 6%, na menice &%, s Vt% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6*. Stanj« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158.C40. — Hranilnevlogel ,318.905. — P o s o j i 1 a 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). —- Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. m i i Mizarska zadruga i* 1* y Borici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo ||'4|| veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piagza vecchia it. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. * * *! * i* i* * v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naroČilu v najkrajšem času. ------ Cene zmerne. —^¦i.=^; Deli je lični ter dabro isišeni.