VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2019 ........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2019 ......................................................................................................... 29 Podnebne razmere v zimi 2018/19 ........................................................................................................ 35 Podnebne razmere v Evropi in svetu v februarju 2019 ......................................................................... 52 Meteorološka postaja Grm .................................................................................................................... 57 AGROMETEOROLOGIJA 65 Agrometeorološke razmere v februarju 2019 ........................................................................................ 65 HIDROLOGIJA 71 Pretoki rek v februarju 2019 .................................................................................................................. 71 Temperature rek in jezer v februarju 2019 ............................................................................................ 75 Dinamika in temperatura morja v februarju 2019 .................................................................................. 78 Količine podzemne vode v februarju 2019 ............................................................................................ 83 ONESNAŽENOST ZRAKA 89 Onesnaženost zraka v februarju 2019 .................................................................................................. 89 POTRESI 98 Potresi v Sloveniji v februarju 2019 ....................................................................................................... 98 Svetovni potresi v februarju 2019 ........................................................................................................ 101 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 102 FOTOGRAFIJA MESECA 107 Fotografija z naslovne strani: Velika podlasica (Mustela erminea) na sončen in topel februarski dan. Peca (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: A stoat (Mustela erminea) on a sunny and warm day, Peca (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Gregor Sluga Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2019 Climate in February 2019 Tanja Cegnar V najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. V državnem povprečju je bil februar 2019 3,1 °C toplejši od povprečja obdobja 1981−2010, padlo je 129 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 144 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2019 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2019 Povprečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v visokogorju, ponekod je presegel 4 °C, na veliki večini ozemlja je bil odklon od 2 do 4 °C. Območje z Agencija Republike Slovenije za okolje odklonom med 3 in 4 °C je bilo večje od tistega z odklonom med 2 in 3 °C. Neobičajno toplo je bilo v obdobju od 26. do 28. februarja, takrat je bila ponekod tudi zelo nizka relativna vlažnost zraka in velik dnevni hod temperature. Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu države v primerjavi s padavinami na vzhodu Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so padavine presegle 150 mm, na Vojskem je padlo kar 411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju. Na severovzhodu je marsikje le padlo le od 10 do 20 mm. Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 349 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, Mariboru in krajih severno od njega ter na severu Prekmurja, kjer je padlo le od 20 do 60 % dolgoletnega povprečja. Februar je zaznamovalo močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih je v tej padavinski epizodi padlo več kot 200 mm padavin, na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, najopazneje je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena preseglo dolgoletno povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu države in v visokogorju. Na Kredarici so 11. februarja namerili 200 cm snega, v noči na 1. februar pa je snežilo tudi ponekod po nižinah, a se snežna odeja po nižinah ni obdržala. Februarja 2019 so v nižini močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Razen na Primorskem sta bili opazni dve kratkotrajni ohladitvi. Prva se je začela 5. in končala 8. februarja, druga je bila 23. in 24. februarja. Po nižinah Primorske je bila prva omenjena ohladitev manj izrazita, povprečna dnevna temperatura je bila nekoliko nižja od običajne tudi 13. in 14. februarja. V gorah je bilo dni s povprečno dnevno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem sedem, najbolj izrazito je povprečna dnevna temperatura presegla dolgoletno povprečje v začetku druge polovice meseca, ko je bilo kar tri dni zapored več kot 10 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. 15 Ljubljana Temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 -15 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka v Ljubljani Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February 4 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 2 Kredarica Temperatura (°C) -2 -6 -10 -14 -18 -22 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja februarska temperatura zraka na Kredarici Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in February V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 4,9 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. K velikemu presežku nad dolgoletnemu povprečju so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −0,5 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 11,4 °C, kar je 5,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Februar 2019 je bil tudi v visokogorju precej toplejši kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −4,3 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C. Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo mesečno povprečje −2,5 °C. 30 Ljubljana Št. hladnih dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih dni v februarju Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in February Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici in v Ratečah je bilo 27 takih dni, na Obali le 3, v Biljah 15, drugod po nižinah pa večinoma od 20 do 24. V Ljubljani je toplotni otok mesta prispeval k manjšemu številu hladnih dni, bilo jih je 16. Najmanj hladnih dni je bilo v prestolnici februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 pa jih je bilo 5. Največ jih je bilo leta 1956, ko so bili v prestopnem letu hladni vsi februarski dnevi. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Št. ledenih dni 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Število ledenih dni v februarju Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat ledenih dni ni bilo. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo skupaj s tokratnim 27 februarjev brez ledenih dni. 0 Ljubljana Temperatura (°C) -4 -8 -12 -16 -20 -24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 0 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota -5 Temperatura (°C) 1975 -10 -15 -20 -25 -30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Temperatura (°C) -10 1975 1979 1983 1987 Kredarica -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v februarju Figure 6. Absolute minimum air temperature in February Februarja 2019 se je temperatura na večini merilnih postaj spustila najnižje 6. oz. 7. februarja ali pa 23. oz. 24. februarja. Bili sta tudi izjemi, na postaji Portorož je bilo najhladneje 13. februarja, v Postojni pa 18. februarja. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 24 Ljubljana 20 16 12 8 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura (°C) 24 Murska Sobota 20 16 12 8 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Temperatura (°C) 10 Kredarica 7 4 1 -2 -5 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 7. Najvišja izmerjena temperatura v februarju Figure 7. Absolute maximum air temperature in February Slika 8. Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) v okolici Grosupljega, 17. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Galanthus nivalis in surrounding of Grosuplje, 17 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Posebno nizko se tokrat temperatura ni spustila, po nižinah v notranjosti države je bila najnižja izmerjena temperatura med −4 in −10 °C, v Ratečah se je ohladilo na −10,7 °C, na Kredarici pa na −14,7 °C. V 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljani je bila najnižja temperatura −4,8 °C. V prestolnici je bilo najmanj mrzlo februarja leta 2016, ko se je temperatura spustila le na −1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 1956, bilo je −23,3 °C. Temperatura je občutno presegla dolgoletno povprečje v obdobju od 26. do 28. februarja. Ponekod je to obdobje izstopalo tudi z zelo nizko relativno vlažnostjo zraka in velikim dnevnim hodom temperature. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je bila velika zlasti 28. februarja, ko je ponekod na vzhodu Slovenije presegla 25 °C, kar je blizu rekordni vrednosti zadnjih desetletij. Podrobnejša analiza nadpovprečno toplega obdobja je objavljena na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /visoka-temperatura_26–28feb2019.pdf Na Kredarici je bilo najtopleje 18. februarja, izmerili so 8,5 °C. Že dan prej so najvišjo temperaturo izmerili v Postojni, ogrelo se je na 19,2 °C. Na zahodu države je bilo najtopleje predzadnji dan meseca, drugod pa zadnji dan februarja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 19,0 °C, kar je občutno nad dolgoletnim povprečjem. V preteklosti so v prestolnici februarja že dvakrat izmerili višjo temperaturo, februarja 2012 se je ogrelo na rekordnih 21,6 °C, februarja 1998 na 19,7 °C, februarja 1960 pa je bilo enako toplo kot tokrat. Slika 9. Lečasti oblaki nad grebenom Košute, 14. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Mount Košuta, 14 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Povprečna temperatura februarja 2019 je bila povsod v Sloveniji višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v visokogorju, na Krnu je bilo 4,3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju, merilna postaja Topol pri Medvodah pa je poročala o presežku 4,1 °C. Na veliki večini ozemlja je bilo 2 do 4 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Prevladovali so odkloni med 3 in 4 °C. Območje z odklonom med 2 in 3 °C je bilo manjše, za toliko so dolgoletno povprečje presegli na skrajnem severovzhodu Slovenije, v Celju, v južnem delu Slovenije od Obale pa vse do Krško-Brežiškega polja, na Goriškem, v Ratečah in še na nekaterih manjših območjih. Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povprečne dnevne in najnižje dnevne temperature. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Bilje 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 14 10 6 2 -6 1 3 5 7 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 22 Ljubljana 18 Novo mesto 18 14 Temperatura (°C) 14 Temperatura (°C) -5 -15 11 13 15 17 19 21 23 25 27 22 10 6 2 -2 10 6 2 -2 -6 -6 1 3 5 7 9 -10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 22 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 22 Celje 18 Let. Maribor 18 14 14 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 0 -10 -2 6 2 -2 -6 6 2 -2 -6 -10 1 3 5 25 7 9 -10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 22 Murska Sobota 20 Portorož 18 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Kredarica 5 10 5 0 14 10 6 2 -5 -10 1 3 5 7 9 -2 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, februar 2019 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), February 2019 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Temperatura (°C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 10 Temperatura (°C) 8 Portorož 6 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 1983 Temperatura (°C) Celje 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 -2 Temperatura (°C) -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 11. Mean air temperature in February 10 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Odklon povprečne februarske temperature zraka od povprečja 1981–2010 v državnem povprečju Figure 12. Mean air temperature anomaly in February in Slovenia Na vseh prikazanih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2014. Za razliko od februarja 2018, ki je bil opazno hladnejši kot nekaj zadnjih let, zadnjič je bila povprečna februarska temperatura nekoliko nižja leta 2012, je povprečna februarska temperatura tokrat občutno presegla dolgoletno povprečje. Slika 13. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 13. Mean air temperature anomaly, February 2019 Februarske padavine so prikazane na sliki 14. Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu države v primerjavi s padavinami na vzhodu Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so padavine presegle 150 mm. Na Vojskem so namerili 411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju. Na severovzhodu je marsikje padlo le od 10 do 20 mm. V Podgorju je padlo le 11 mm, v Šentilju v Sl. Goricah 14 mm, Mariboru 15 mm, Kančevcih 16 mm, Martinju 17 mm, Cankovi 18 mm in na Poličkem Vrhu 19 mm. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Porazdelitev padavin februarja 2019 Figure 14. Precipitation, February 2019 Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi po trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 349 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, Mariboru in severno od Maribora, kjer je padlo le od 20 do 50 % dolgoletnega povprečja. Od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja so padavine dosegle v Podgorju, Črnomlju, Mariboru, Šentilju in na Sinjem Vrhu. Padavinskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo malo, večinoma od 2 do 6. Slika 15. Višina padavin februarja 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation amount in February 2019 compared with 1981– 2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso prikazane v preglednici 2, a so na območju običajnih obilnih ali skromnih padavin. Ker so dolgoletna povprečja izračunana na podatkih klasičnih meritev padavin, smo prvenstveno upoštevali podatke klasičnih meritev padavin. Med izmerki s klasičnimi instrumenti in izmerki samodejnih merilnih postaj prihaja do manjših razlik, zato se lahko tudi podatki iz različnih virov podatkov med seboj nekoliko razlikujejo. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2019 Table 1. Monthly meteorological data, February 2019 Postaja Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Logarska Dolina Lendava Martinje RR 109 252 251 299 182 269 92 53 237 44 17 RP 166 349 292 310 163 230 103 83 361 121 56 Padavine in pojavi SD 4 4 4 5 5 5 5 LEGENDA: RR RP SS SSX SD 4 3 SSX 2 22 28 23 1 3 16 SS 1 7 25 24 1 1 3 0 0 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SS SSX SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − number of days with precipitation V Ljubljani je padlo 98 mm, kar je 139 % dolgoletnega povprečja, a so bile padavine v preteklosti že večkrat obilnejše. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, nato pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Izmerki padavin s samodejnimi merilnimi postajami in klasičnimi meritvami se lahko nekoliko razlikujejo, zato lahko prihaja pri črpanju podatkov iz različnih baz podatkov do manjših razlik. Slika 16. Odklon državnega povprečja februarskih padavin od povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 16. Precipitation in February compared with the 1981–2010 average in Slovenia Februar v dolgoletnem povprečju spada med manj namočene mesece, tokrat pa ga je zaznamovalo močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih je v tej epizodi padlo več kot 200 mm padavin. V preostalem delu zahodne polovice Slovenije je bilo padavin nad 50 mm, na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. Tako obilne padavine v zahodni polovici Sloveniji so za februar neobičajne. Ponekod je v treh dneh padla dvojna ali celo 13 Agencija Republike Slovenije za okolje trojna običajna februarska količina padavin. Tudi časovni potek padavin je bil med posameznimi območji zelo različen. V Alpah je bila glavnina padavin od 1. februarja čez dan do 2. februarja dopoldne. Marsikje je večurna višina padavin dosegla nekajletno povratno dobo. Več o tem dogodku lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /obilne-padavine-veter_1–3feb2019.pdf Murska Sobota Lendava Povprečje 1981−2010 Ptuj Februarja 2019 Slovenj Gradec Maribor Logarska Dol. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Krvavec 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm februarja 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in February 2019 and the 1981–2010 normals Na sliki 19 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, kar tokratni februar bistveno razlikuje od februarja 2018, ko je sončnega vremena povsod opazno primanjkovalo. Najopazneje je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena preseglo dolgoletno povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu države in v visokogorju. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 200 Padavine (mm) 160 Celje 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 200 Padavine (mm) 160 Portorož 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 350 Padavine (mm) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 18. Februarske padavine Figure 18. Precipitation in February 15 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in February 2019 compared to 1981–2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 160 ur, kar je 48 % nad dolgoletnim povprečjem in druga največja vrednost od začetka meritev. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), na drugo mesto se uvršča tokratni februar, tretji je februar 2000 (149 ur), sledita februarja 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sončnega vremena, februarja 2018 47 ur, v februarju 2016 pa je sonce sijalo 48 ur. Slika 20. Odklon državnega povprečja februarske osončenosti od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 20. Sunshine duration in February compared with the 1981–2010 average in Slovenia Na Obali in v Postojni je sonce sijalo 186 ur, v Biljah 193 ur in Vedrijanu 190 ur. Med kraje z najmanj sončnega vremena so se uvrstili Rateče s 150 urami, Šmarata s 146 urami in Kredarica s 145 urami. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Tokrat je bilo v večini krajev več jasnih kot oblačnih dni. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni (slika 22), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10, od sredine minulega stoletja je 13 februarjev minilo brez jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. V nadpovprečno sončnem februarju 2019 je bilo takih dni večinoma manj kot običajno. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni, februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 200 Murska Sobota 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Ljubljana 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Sončno obsevanje (ura) 200 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Novo mesto 160 120 80 40 0 1962 1966 1970 200 Sončno obsevanje (ura) 1979 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 1996 2000 2006 2010 2014 2018 Kredarica 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 Slika 21. Število ur sončnega obsevanja v februarju Figure 21. Bright sunshine duration in hours in February 17 1988 1992 2004 2008 2012 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Št. jasnih dni 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število jasnih dni v februarju Figure 22. Number of clear days in February 30 Št. oblačnih dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 23. Število oblačnih dni v februarju Figure 23. Number of cloudy days in February Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 3,7 desetin neba. Med najbolj oblačna območja pa so spadale kotline, kjer se je povprečna oblačnost približala 5 desetinam. Slika 24. Visoke vode v Grosupeljski kotlini, 3. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. High water level in Grosupeljska kotlina, 3 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Kredarica 35 25 6 15 10 Padavine (mm) 9 20 10 Ljubljana Osončenost (ura) Padavine (mm) 30 50 12 3 40 8 30 6 20 4 10 2 Osončenost (ura) 40 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 8 12 6 8 4 4 2 0 1 3 5 7 9 Padavine (mm) 16 4 Padavine (mm) 2 0 0 9 2 Bilje 0 3 5 7 12 Murska Sobota 6 6 4 4 2 2 0 10 0 3 5 7 30 6 20 4 10 2 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 40 12 Portorož 35 8 10 8 1 40 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 8 11 13 15 17 19 21 23 25 27 30 Padavine (mm) 50 Padavine (mm) Osončenost (ura) 4 7 4 10 Osončenost (ura) Padavine (mm) 8 5 4 12 6 3 8 1 Let. Maribor 1 6 10 12 10 12 0 8 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 8 0 16 7 16 11 13 15 17 19 21 23 25 27 20 5 Celje 10 Osončenost (ura) 20 3 20 12 Novo mesto 0 1 Osončenost (ura) 5 Osončenost (ura) 3 24 Padavine (mm) 0 0 1 9 25 20 6 15 10 Osončenost (ura) 0 3 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2019 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2019 Table 2. Monthly meteorological data, February 2019 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Letališče Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 TS 3,7 −4,3 0,2 5,8 6,7 4,2 2,2 4,9 4,3 4,3 4,0 3,3 3,8 2,6 3,7 TOD 3,8 3,8 2,4 2,2 2,1 3,4 2,3 2,9 2,8 2,6 2,5 2,4 2,9 3,2 2,9 TX 10,6 −1,1 8,4 13,9 13,0 11,2 10,9 11,4 11,6 11,7 11,9 11,7 11,1 10,5 11,2 TM −2,1 −7,5 −5,2 0,2 2,4 −1,9 −3,1 −0,5 −2,2 −1,4 −2,2 −1,9 −1,8 −3,3 −1,8 Temperatura TAX DT TAM 19,2 26 −6,5 8,5 18 −14,5 16,6 27 −10,7 21,1 27 −4,5 18,9 27 −1,8 19,2 17 −6,5 21,0 28 −9,0 19,0 28 −4,8 21,6 28 −7,3 21,2 28 −7,6 21,7 28 −8,5 21,4 28 −9,2 21,4 28 −7,7 19,8 28 −9,3 22,2 28 −8,1 DT 6 23 7 7 13 18 24 7 7 24 24 24 7 24 24 SM 27 27 15 3 22 24 16 20 21 20 24 21 22 23 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 680 373 442 423 431 Sonce OBS RO 145 150 193 186 186 107 114 141 140 161 160 148 158 149 157 162 160 154 140 144 136 139 449 Oblačnost PO SO SJ 4,5 4 8 3,7 4,1 4,7 4,5 5 5 7 6 7 11 10 8 7 6 4,2 8 13 5 5 7 8 RR 164 178 152 110 67 163 83 98 48 38 25 39 25 38 23 RP 259 212 265 166 125 200 99 139 90 64 32 78 69 88 67 Padavine in pojavi SD SN SG SS 5 4 4 5 5 6 5 3 4 5 2 3 4 3 0 0 0 1 1 8 0 2 3 1 0 1 4 5 0 3 0 0 1 0 28 28 0 0 1 2 1 1 2 0 0 0 2 0 Tlak SSX DT P 200 46 0 0 1 13 2 1 1 0 0 0 4 0 11 749,8 2,5 1022,3 7,0 987,8 5,8 5,7 1 1 11 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD =  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 20 PP Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost m/s Slika 26. Vetrne rože, februar 2019 21 Figure 26. Wind roses, February 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Med močnim južnim vetrom od 1. do 3. februarja so na večini meteoroloških postaj v Sloveniji izmerili veter, katerega največji sunki so dosegali jakost močnega vetra (hitrost 10,8 m/s ali več), viharne sunke je veter dosegal v višinah, po nižinah pa v delih Primorske. Sunki vetra so v tem času dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev ali 17,1 m/s na vseh višinskih meteoroloških postajah in na meteoroloških postajah na Primorskem. V višinah so največje sunke vetra izmerili na Kredarici (32,8 m/s), Ratitovcu (31,3 m/s), Uršlji gori (30,7 m/s), Slavniku (29,7 m/s), Krvavcu (28,1 m/s), Rogli (21,5 m/s) in Zgornji Kapli (21,2 m/s). Na Primorskem je bil največji izmerjeni sunek vetra v tem obdobju v Bovcu (25,0 m/s), na Nanosu (22,0 m/s) in Letališču Portorož (20,3 m/s). Drugod največji izmerjeni sunki vetra niso presegali hitrosti 20 m/s. Najmočnejši sunek vetra v meteorološki mreži ARSO v tem obdobju je bil izmerjen na Kredarici, v nižinah pa v Bovcu. Več o tem dogodku lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /obilne-padavine-veter_1–3feb2019.pdf Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Slika 27. Meteorološka postaja ARSO na Nanosu, 27. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Meteorological station on Nanos, 27 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina februarja je bila nadpovprečno topla. Večina odklonov je bila od 1 do 3 °C, nekoliko večji odklon je bil v Biljah in Postojni. Padavine so bile v večini krajev obilne, ponekod so večkratno presegle dolgoletno povprečje, v Ratečah in Lescah je padlo kar sedemkrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo več kot običajno le na Obali, Postojnskem in Goriškem. Drugod so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem trajanja sončnega vremena, na Brniku je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Osrednja tretjina februarja je bila toplejša kot običajno. Najmanjši je bil odklon na Obali, kjer je bilo le 0,7 °C topleje kot običajno, tudi v Biljah je bil presežek z 1,3 °C skromen v primerjavi z ostalimi kraji. Večina odklonov je bila med 2 in 4 °C. Padavine so bile porazdeljeno zelo neenakomerno. Sončnega vremena je bilo nadpovprečno veliko, na Obali in v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za dve petini, v Mariboru in na Brniku pa je sonce sijalo dvakrat toliko časa kot običajno. Zadnja tretjina februarja je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, ponekod na severu Gorenjske je odklon dosegel ali celo presegel 4 °C, na Primorskem pa je bil odklon med 1 in 2 °C. Padavin v zadnji tretjini februarja praktično ni bilo. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, v Postojni ga je bilo dvakrat toliko kot običajno, na severovzhodu pa so dolgoletno povprečje presegli za polovico. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, februar 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, February 2019 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Letališče Maribor Murska Sobota I. 2,9 3,3 3,3 2,3 0,9 2,5 2,9 1,8 1,8 2,2 1,9 2,3 1,9 2,3 2,4 Temperatura zraka II. III. 0,7 1,4 1,3 1,9 3,5 3,7 1,9 2,1 2,6 4,0 4,3 4,9 2,9 3,7 2,6 3,4 3,6 3,9 3,1 2,8 2,5 2,5 2,8 3,6 2,8 2,7 3,5 3,2 3,3 3,0 M 2,1 2,2 3,4 2,3 2,4 3,8 3,2 2,8 2,9 2,6 2,5 2,8 2,4 2,9 2,9 I. 426 514 200 735 721 318 416 341 128 68 138 127 88 107 Padavine II. III. 70 58 90 97 138 0 94 74 65 30 134 110 117 98 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 1 2 5 M 125 166 200 99 265 259 88 166 139 64 32 90 78 69 67 Sončno obsevanje I. II. III. M 128 139 156 140 110 149 183 141 119 170 202 161 69 140 135 114 82 59 76 67 185 204 187 198 143 168 193 167 136 158 148 149 74 88 77 199 200 182 159 145 159 140 144 139 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Na Kredarici februarja sneg prekriva tla vse dni. Tokrat so na Kredarici 11. februarja namerili 200 cm snega, kar je veliko manj kot leto poprej, ko je bila izmerjena četrta največja februarska debelina snežne odeje. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), sledi mu februar 2018 (460 cm), nato pa februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). Slika 28. Vršni deli Spodnjih bohinjskih gora so bili izdatno zasneženi, 15. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Thick snow cover on the top of the Bohinj mountains, 15 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja višina snega (cm) 80 Murska Sobota 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 120 Novo mesto 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 150 Ljubljana Največja višina snega (cm) 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 250 Rateče Največja višina snega (cm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 600 Kredarica Največja višina snega (cm) 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 29. Največja višina snežne odeje v februarju Figure 29. Maximum snow cover depth in February 24 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje V noči na 1. februar je snežilo tudi ponekod po nižinah, čez dan se je meja sneženja hitro dvigala, popoldne je dosegla 1500 m in v noči na 2. februar ponekod celo 2000 metrov nadmorske višine. V noči na 3. februar je ponovno snežilo v večini alpskih dolin. Snežna odeja je ves februar v gorah ostala skromna in pod dolgoletnim povprečjem. Po nižinah je februar po večini minil brez snežne odeje, le prvi dan meseca je sneg marsikje pobelil tla, a ob otoplitvi takoj skopnel. Tako so v Ljubljani 1. februarja izmerili 2 cm debelo snežno odejo, ki pa je že naslednji dan ni bilo več. V Ljubljani je bila snežna odeja v preteklosti najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. 35 Novo mesto Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 35 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Ljubljana 30 Št. dni s snežno odejo 1983 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 35 1987 Murska Sobota 30 Št. dni s snežno odejo 1983 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 30. Februarsko število dni s snežno odejo Figure 30. Number of days with snow cover in February Samodejne merilne postaje določajo višino snežne odeje drugače, kot so jo opazovalci po navodilih Svetovne meteorološke organizacije, zato se na nekaterih merilnih mestih pojavljajo težave z določanjem višine snežne odeje, podatka o novozapadlem snegu pa na samodejnih postajah nimamo več. Februarja so dnevi z nevihto zelo redki, na nekaterih postajah so poročali o enem takem dnevu. Na Kredarici so zabeležili 8 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki, drugod po državi so opazovalci zabeležili do največ 5 dni s pojavom megle. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 210 50 Kredarica Rateče 40 Višina snežne odeje c(m) Višina snežne odeje c(m) 180 150 120 90 60 30 20 10 30 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 40 3 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Vogel Vojsko 120 30 Višina snežne odeje c(m) Višina snežne odeje c(m) 5 150 20 10 0 90 60 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 31. Dnevna višina snežne odeje februarja 2019 na Kredarici, Vojskem, Voglu in v Ratečah Figure 31. Daily snow cover depth, February 2019 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 32. Februarsko število dni z meglo Figure 32. Number of foggy days in February Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 4 dni z meglo, kar je toliko kot februarja 2012 in manj od dolgoletnega povprečja. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Na sliki 33 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Mesec se je začel z nizkim zračnim tlakom, že 2. februarja je bilo doseženo najnižje dnevno povprečje, in sicer 964,0 mb. Sledilo je hitro dviganje in 26 Agencija Republike Slovenije za okolje med 4. in 6. februarjem je bilo dnevno povprečje med 991 in 992 mb. Po krajšem upadu je se je zračni tlak kmalu spet dvignil, 13. februarja je znašal 999,4 mb. Najvišja vrednost meseca je bila dosežena 24. februarja s 1001,8 mb. 10 1010 Ljubljana 9 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 Ljubljana 8 7 6 5 4 3 960 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2019 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2019 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Že drugega dne je bila izmerjena najvišja vrednost v februarju 2019. Delni tlak vodne pare je dosegel 9,2 mb. Drugi porast vsebnosti vodne pare v zraku je bil 10. februarja, dnevno povprečje je doseglo 7,7 mb. Vsebnost vodne pare se je opazno znižala 12. februarja, spustila se je na 3,9 mb. Najnižji je bil delni tlak vodne pare 23. februarja, ko je bilo dnevno povprečje le 2,1 mb. Zadnje tri dni meseca je bil delni tlak vodne pare med 5 in 6 mb. Slika 34. Topli in sončni dnevi so že v začetku meseca čebele zvabili na plano, 3. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 34. Bees on a warm and sunny day at the beginning of month, 3 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY In the national average was February 2019 3.1 °C warmer than normal. 129 % of the normal precipitation fell, while the sun shone 44 % longer than on average of the 1981–2010 period. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje The average temperature was everywhere higher than the long-term average, the highest surplus was in high mountains, in some places it exceeded 4 °C. On the vast majority of the territory the anomaly was from 2 to 4 °C. The area with anomaly between 3 and 4 °C was larger than the one with anomaly between 2 and 3 °C. It was unusually warm during the days from 26 to 28 February, at that time there was also a very low relative humidity. The difference in the amount of precipitation in the mountains in the west of the country compared to the precipitation in the east of Slovenia was high. The highest precipitation occurred in the area from the northwest of Slovenia across Julijske Alpe, Trnovska planota across Javorniki above Snežnik, but also in the central part of the Karavanke. In this area precipitation exceeded 150 mm; 411 mm fell in Vojsko, in Bovec 366 mm, in Breginj 336 mm, on Krn 332 mm. The most modest was precipitation in Bela krajina, the greater part of Štejerska, Koroška and Prekmurje. In the northeast of Slovenia mostly precipitation between 10 and 20 mm fell. February was marked by heavy rains at the beginning of the month, which caused many problems or damage, and in some places in the north the problems were also caused by strong winds. In the Julian Alps and some other places, more than 200 mm of precipitation fell in that episode, while in many areas of eastern Slovenia less than 20 mm fell. Precipitation exceeded the long-term average in the western half of Slovenia and the KamniškoSavinjske Alpe. On several stations more than three times the normal precipitation fell. Most of the eastern half of Slovenia reported less precipitation than normal. The largest deficit was in the Bela Krajina and the north of Slovenia from Pohorje, north Štajerska and Prekmurje, where only 20 to 60 % of the long-term average fell. Sunny weather noticeably exceeded the normals. On Kras and in the central part of the country the duration of sunny weather exceeded the long-term average by at least half. The smallest surplus was in the far northwest of the country and in the highlands. On February 11, 2 m of snow was observed on Kredarica, and during the night on February 1, snowfall was also recorded in some places in the lowlands, but the snow blanket in lowland melted during the day. Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 28 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapour pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V FEBRUARJU 2019 Weather development in February 2019 Janez Markošek 1.–2. februar Oblačno, občasno padavine, na vzhodu povečini suho Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi do južnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 1–3). Prvi dan je bilo oblačno, predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji so bile padavine. Sprva je snežilo tudi ponekod po nižinah, čez dan se je meja sneženja dvigala in sredi dneva ter popoldne je snežilo le še ponekod v alpskih dolinah. Krepil se je južni do jugozahodni veter. Tudi drugi dan je bilo oblačno s padavinami, suho je bilo v severovzhodnih krajih. Popoldne je veter oslabel. Največ padavin je bilo v obeh dneh skupaj na območju Julijskih Alp in Snežnika, ponekod tudi 250 do 350 mm, najmanj pa v Pomurju, manj kot 1 mm. Toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 12, v vzhodni Sloveniji do 16 °C. 3. februar Spremenljivo do pretežno oblačno, od sredine dneva krajevne plohe Nad severno Italijo in severnim Jadranom ter Panonsko nižino je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, sredi dneva, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe, pozno zvečer je ponekod prehodno tudi rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. 4. februar V osrednji in jugovzhodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno, burja Nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo nad osrednjim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je na vreme pri nas vplivalo s povečano oblačnostjo. Predvsem v osrednji in jugovzhodni Sloveniji je bilo zmerno do pretežno oblačno, drugod delno jasno. Največ jasnine je bilo na Primorskem, kjer je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 11 °C. 5. februar Na zahodu pretežno jasno, drugod pretežno oblačno, burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje v spodnjih plasteh ozračja od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 12 °C. 6.–7. februar Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, sprva burja Nad vzhodno Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan počasi slabelo. Vremenska fronta je drugi dan dosegla Alpe. Pred njo je v višinah nad naše kraje pritekal toplejši in suh zrak (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem 29 Agencija Republike Slovenije za okolje je prvi dan slabela, drugi dan pa ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Goriškem in ob morju do 12 °C. 8. februar Sprva oblačno z rahlim dežjem, čez dan razjasnitve, šibka burja Nad severozahodno in severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je zjutraj ob zahodnih višinskih vetrovih oplazila Slovenijo. Sprva je bilo pretežno oblačno, zgodaj zjutraj je ponekod v zahodni, osrednji in južni Sloveniji občasno rahlo deževalo. Čez dan se je od zahoda jasnilo. Na Primorskem je zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem do 13 °C. 9. februar Pretežno jasno, popoldne občasno zmerno oblačno, jugozahodnik, toplo Nad severno in severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in še razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne občasno zmerno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 13 °C. 10.–11. februar Prehod hladne fronte s padavinami, sprva jugozahodnik, jugo, nato severnik, ohladitev Nad zahodno, severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta je ob jugozahodnih višinskih vetrovih 11. februarja zjutraj prešla Slovenijo (slike 7–9). Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severnimi vetrovi začel pritekati hladnejši zrak. Prvi dan je bilo na vzhodu sprva še delno jasno. Drugod je bilo oblačno, v zahodni, osrednji in južni Sloveniji so bile občasno rahle padavine, ki so se pozno zvečer na zahodu okrepile in ponoči razširile na vso Slovenijo. Drugi dan je bilo sprva oblačno s padavinami, meja sneženja je bila na okoli 500 m, le na Dolenjskem tudi nižje. Popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nastale so še krajevne plohe. V višjih legah in ponekod po nižinah severne in severovzhodne Slovenije je zapihal severni veter. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, krajevno okoli 100 mm, v večjem delu Slovenije pa je padlo 10 do 30 mm padavin. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 4 do 9, na Primorskem do 11 °C. 12.–13. februar Pretežno jasno, na vzhodu zmerno do pretežno oblačno, prvi dan vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo zmerno do pretežno oblačno, drugod pa pretežno jasno. Prvi dan je v severni Sloveniji še pihal okrepljen severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 12 °C. 14.–18. februar Pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal razmeroma topel in suh zrak (slike 10–12). V jutranjem času je bila nad nami močna temperaturna inverzija. Na okoli 1000 m nadmorske višine je bila temperatura okoli 9 °C, pri tleh pa nekaj stopinj pod lediščem. Pretežno jasno je bilo, 14. in 16. februarja je bilo na nebu občasno precej koprenaste oblačnosti. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj kratkotrajna megla. Postopno je bilo topleje, zadnja dva dneva so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 18 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 19.–20. februar Delno jasno, ponekod na jugozahodu nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal razmeroma topel zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan ponekod zmerno oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem pa se je zadrževala nizka oblačnost, ki se je drugi dan popoldne razkrojila. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 17 °C. 21. februar Delno jasno z gosto koprenasto oblačnostjo V območju visokega zračnega tlaka je v višinah nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano koprenasto oblačnostjo, ki se je proti večeru še zgostila. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 17 °C. 22. februar Na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, na vzhodu rahel dež, vetrovno Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. Hladna fronta se je prek vzhodne Evrope pomikala proti jugu in oplazila tudi vzhodne Alpe in Panonsko nižino. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. Ponekod v severni in severovzhodni Sloveniji je zapihal okrepljen severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Goriškem in v Vipavski dolini do 18 °C. 23. februar Pretežno jasno, okrepljen severovzhodnik, zmerna do močna burja Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad južno Italijo in Grčijo pa ciklonsko območje. Z močnimi severovzhodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal hladen in suh zrak (slike 13– 15). Pretežno jasno je bilo, pihal je okrepljen severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 8 °C. 24.–26. februar Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, vetrovno, postopno topleje Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z močnimi severnimi vetrovi pritekal postopno toplejši in razmeroma vlažen zrak (slike 16–18). Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Prvi dan popoldne je ponekod na Štajerskem prehodno rahlo deževalo, količina padavin je bila majhna. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan oslabela, zadnji dan pa ponehala. V notranjosti je pihal veter vzhodnih smeri, zadnji dan pa je v severni in severovzhodni Sloveniji zapihal severni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 21 °C. 27.–28. februar Pretežno jasno, vetrovno, zelo toplo Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo in Balkanom slabelo. V višinah se je veter s severne obračal na zahodno smer, pritekal je zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan je ponekod pihal severni do severovzhodni veter, drugi dan pa je zapihal zahodni do jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature v vzhodni Sloveniji od 20 do 24, drugod od 14 do 19 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 2. 2019 Slika 2. Satelitska slika 1. 2. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 1 February 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 February 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 2. 2019 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 February 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 2. 2019 Slika 5. Satelitska slika 7. 2. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 7 February 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 February 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 2. 2019 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 February 2019 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 2. 2019 Slika 8. Satelitska slika 10. 2. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 10 February 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 February 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 2. 2019 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 February 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 2. Slika 11. Satelitska slika 16. 2. 2019 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 2. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 16 February 2019 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 16 February 2019 at Figure 10. Mean sea level pressure on 16 February 2019 12 GMT at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 2. Slika 14. Satelitska slika 23. 2. 2019 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 2. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 23 February 2019 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 23 February 2019 at Figure 13. Mean sea level pressure on 23 February 2019 12 GMT at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 2. Slika 17. Satelitska slika 26. 2. 2019 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 2. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 26 February 2019 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 26 February 2019 at Figure 16. Mean sea level pressure on 26 February 2019 12 GMT at 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2018/19 Climate in winter 2018/19 Tanja Cegnar D ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V državnem povprečju je bila zima 2018/19 1,3 °C toplejša kot v povprečju primerjalnega obdobja, padlo je le za 68 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 119 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. V prikazu zimskih razmer smo za primerjavo uporabili obdobje 1981–2010. December 2018 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2018 0,9 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavin je močno primanjkovalo, saj je padlo le 23 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo 104 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Razen na Goriškem in Obali, kjer je bilo 0,2 °C hladneje od dolgoletnega povprečja, je bil december nadpovprečno topel. Večina odklonov je bila med 0,5 in 1,5 °C, le v sredogorju je bil odklon nekoliko večji kot v nižini in visokogorju, saj so običajno decembrsko temperaturo presegli za 1,5 do 2 °C. Decembra 2018 so bile padavine skromne. Največ jih je bilo na območju od Čavna proti jugu vse do meje s Hrvaško ter ponekod na Notranjskem, kjer so namerili nad 75 mm padavin. Na območju, ki je segalo od severozahoda države prek Ljubljanske kotline, dela Notranjske, nad Štajersko in Prekmurje je padlo manj kot 20 mm padavin, ponekod so namerili le 5 mm. Slika 1. Pomlad je še daleč (foto: Aljoša Beloševič) Figure 1. Waiting for spring (Photo: Aljoša Beloševič) Na večjem delu severne polovice Slovenije je padla manj kot tretjina dolgoletnega povprečja padavin. V Trenti, delu Gorenjske in ponekod na Koroškem ni padla niti desetina dolgoletnega povprečja decembrskih padavin. Na Krasu, delu Notranjske in manjšem delu Dolenjske ter zahodni Beli krajini je padlo od dve do tri petine dolgoletnega povprečja padavin. Decembra so bila tako območja z nadpovprečno veliko sončnega vremena kot tudi območja z opaznim primanjkljajem osončenosti glede na dolgoletno povprečje. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na jugozahodu Slovenije, Trnovski planoti, v hribovitem svetu Notranjske, na alpskih vrhovih in v 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Karavankah ter na Goričkem v Prekmurju. Največji presežki nad dolgoletnim povprečjem so bili na Dolenjskem (v Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli za četrtino) in Beli krajini ter na Celjskem, kjer je bilo za petino več sončnega vremena kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo v Goriških Brdih, kjer je sonce sijalo 111 ur. Med 50 in 60 ur sončnega vremena je bilo v Šmarati, Ratečah, Mariboru in Ljubljani. Razen na Obali, Goriškem in Ljubljani je decembra 2018 snežna odeja prekrivala tudi nižine, in sicer od 2 do 8 dni, a je bila debelina skromna. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje dosegla 40 cm, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja. Januar 2019 V državnem povprečju je bil 0,1 ºC hladnejši kot v dolgoletnem povprečju, v državnem povprečju je padlo 15 % manj padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 98 % toliko kot običajno. Po neobičajno mrzlem januarju 2017, je bil januar 2018 izrazito toplejši kot običajno, januarja 2019 pa se je povprečna temperatura po nižinah ponovno vrnila v meje običajne spremenljivosti. Odklon povprečne mesečne temperature od dolgoletnega povprečja je bil januarja 2019 v nižinskem svetu v mejah ±1 °C. Opazno hladneje kot običajno je bilo v visokogorju. Na Kredarici je bil zaostanek za dolgoletno povprečno januarsko temperaturo −3,8 °C in povprečna januarska temperatura na tej visokogorski postaji že tri desetletja ni bila tako nizka. Na veliki večini ozemlja je padlo od 30 do 90 mm padavin. Manj kot 30 mm pa so namerili na Obali in severovzhodu Slovenije. V Murski Soboti je padlo le 20 mm padavin. Najobilnejše so bile padavine na merilni postaji Črni Vrh nad Idrijo, kjer so namerili 167 mm, postaja Topol pri Medvodah pa je poročala o 158 mm padavin. Padavine so večinoma zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Na severovzhodu in zahodu Slovenije niso dosegle niti 80 % dolgoletnega povprečja, na manjših območjih pa niti 60 %. V Vedrijanu in Portorožu sta padli le dve petini dolgoletnega povprečja padavin. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na manjših območjih Gorenjske, osrednje Slovenije, Dolenjske, Štajerske in Bele krajine. Za dobro polovico so dolgoletno povprečje padavin presegli na Krvavcu in Topolu pri Medvodah, večinoma pa so bili presežki majhni. Na Kredarici je debelina snežne odeje 28. januarja dosegla 85 cm, kar je tretja najnižja vrednost. Na Obali ni bilo snežne odeje, drugod po državi pa je bila januarja 2019 opažena snežna odeja tudi po nižinah, večinoma le v drugi polovici meseca, debelina pa je bila skromna. Približno polovica ozemlja je bila bolje osončena kot v dolgoletnem povprečju. Vsaj za desetino so dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja presegli na jugozahodu Slovenije, na Goriškem, v delu Notranjske in osrednji Sloveniji. Največji presežek je bil na Obali, kjer je sonce sijalo skoraj za četrtno več časa kot običajno. V Postojni, Ljubljani in Vedrijanu so običajno trajanje sončnega vremena presegli za petino. Za običajno osončenostjo so opazno zaostajali na območju, ki se je začenjalo v Beli krajini in se vzdolž meje s Hrvaško nadaljevalo vse do Prekmurja, večji primanjkljaj je bil opazen tudi v gorskem svetu. Na Lisci in Kredarici je sonce sijalo le sedem desetin toliko časa kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo v Vedrijanu (138 ur) in na Obali (132 ur). Le 70 ur sončnega vremena je bilo na območju Celja, Novega mesta in na Lisci. Na Kredarici je bilo 88 ur sončnega vremena. Med 2. in 4. januarjem smo bili priča epizodi okrepljenega severozahodnega do severnega vetra. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Februar 2019 V državnem povprečju je bil februar 2019 3,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981−2010, padlo je 129 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 144 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Povprečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v visokogorju, ponekod je presegel 4 °C, na veliki večini ozemlja je bil odklon od 2 do 4 °C. Območje z odklonom med 3 in 4 °C je bilo večje od tistega z odklonom med 2 in 3 °C. Neobičajno toplo je bilo v obdobju od 26. do 28. februarja, takrat je bila ponekod tudi zelo nizka relativna vlažnost zraka in velik dnevni hod temperature. Razlika v količini padavin v gorskem svetu na zahodu države v primerjavi s padavinami na vzhodu Slovenije je bila velika. Največ padavin je padlo na območju od severozahoda Slovenije čez Julijce, Trnovsko planoto prek Javornikov nad Snežnik, a tudi v osrednjem delu Karavank. Na tem območju so padavine presegle 150 mm, na Vojskem je padlo kar 411 mm, v Bovcu 366 mm, v Breginju 336 mm, na Krnu 332 mm. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini, večjem delu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju. Na severovzhodu so bile padavine najskromnejše, marsikje le padlo le od 10 do 20 mm. Padavine se presegle dolgoletno povprečje v zahodni polovici Slovenije in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na posameznih postajah je padlo tudi trikrat več padavin kot običajno. V Logarski Dolini je padlo 361 % toliko padavin kot običajno, na Zg. Jezerskem 349 %, v Bovcu 345 %, v Jelendolu 329 %, na Vojskem 325 %, v Breginju 321 %, na Bledu 317 %, v Soči 310 % in na Krnu 304 %. Večina vzhodne polovice Slovenije je bila slabše namočena kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini in na severu na območju od vzhodne polovice Pohorja, na Pohorju in na Štajerskem severno od njega ter na severu Prekmurja, kjer je padlo le od 20 do 60 % dolgoletnega povprečja. Od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja je padlo v Podgorju, Črnomlju, Mariboru, Šentilju in na Sinjem Vrhu. Slika 2. Eden od številnih toplih in sončnih februarskih dni v okolici Ljubljane. 13. februar 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Warm and sunny day near Ljubljana, 13 February 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Februar je zaznamovalo močno deževje v začetku meseca, ki je marsikje po Sloveniji povzročilo težave ali gmotno škodo, ponekod na severu je težave povzročil tudi močan veter. V Julijskih Alpah in še nekaterih drugih krajih je v tej epizodi padlo več kot 200 mm padavin, na številnih območjih vzhodne Slovenije pa manj kot 20 mm. Sončnega vremena je bilo februarja povsod opazno več kot običajno, najopazneje je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Krasu in v osrednjem delu države, kjer je trajanje sončnega vremena preseglo dolgoletno povprečje vsaj za polovico. Najmanjši presežek je bil na skrajnem severozahodu države in v visokogorju. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici so 11. februarja namerili 200 cm snega, v noči na 1. februar pa je snežilo tudi ponekod po nižinah, a se snežna odeja po nižinah ni obdržala. Zima 2018/19 V nadaljevanju so podane značilnosti zime v celoti. Najprej smo prikazali odklon povprečne zimske temperature od dolgoletnega povprečja za celotno državo. Dobro je viden naraščajoč trend povprečne temperature. Slika 3. Odklon povprečne zimske temperature zraka od povprečja 1981– 2010 Figure 3. Mean winter air temperature anomaly Sl. Gradec Let. Maribor Celje Črnomelj Slika 4. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2018/19 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 4. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2018/19 Novo mesto Ljubljana Postojna Godnje Bilje Portorož Vedrijan Vojsko Lesce Rateče Kredarica -1 -0,5 0 0,5 1 1,5 2 Jutra so bila v povprečju zime 2018/19 večinoma nadpovprečno topla, bilo je le nekaj izjem, kjer je bilo povprečje najnižje jutranje temperature nižje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Popoldnevi so bili v povprečju zime 2018/19 toplejši kot običajno. Povprečna temperatura zime 2018/19 je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Na Koroškem in manjšem delu severne Štajerske je temperaturni odklon presegel 1,5 °C. Več kot na polovici ozemlja je bil odklon med 1 in 1,5 °C. V večjem delu zahodne in južne Slovenije je bil odklon manjši, večinoma med 0,5 do 1 °C. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Lesce Sl. Gradec Let. Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Portorož Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Rateče Kredarica Slika 5. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2018/19 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 5. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2018/19 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2018/19 od povprečja 1981–2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly in winter 2018/19 Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Dnevi, ko se je temperatura spustila pod −10 °C, so v nižini zadnja desetletja vse redkejši. Na Obali, v Biljah in Ljubljani se tokrat temperatura ni spustila tako nizko. 50 Ljubljana Št. ledenih dni 40 30 20 10 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 7. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 7. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Tudi taki dnevi so v nižinskem svetu razmeroma redki. Ker postajajo zime vse milejše, so tudi taki dnevi v zadnjih desetletjih postali redkejši, kot so bili v desetletjih sredi minulega stoletja. V prestolnici k upadajočemu trendu prispeva tudi širjenje 39 Agencija Republike Slovenije za okolje mesta in s tem naraščanje intenzivnosti t. i. toplotnega otoka mesta. V Ljubljani je bil le en tak dan, na Obali je zima minila brez takih dni, po 5 jih je bilo v Murski Soboti in na Letališču Maribor, trije v Novem mestu, 17 v Ratečah in na Kredarici 67. Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 10); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. 10 Temperatura (°C) 5 Kredarica 0 -5 -10 -15 -20 DECEMBER JANUAR FEBRUAR JANUAR FEBRUAR JANUAR FEBRUAR 20 Temperatura (°C) 15 Ljubljana 10 5 0 -5 -10 DECEMBER 20 Portorož Temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 DECEMBER Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2017/18 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 (debele črte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2017/18 (thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Dnevni poteki najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature in ustrezna dolgoletna povprečja odražajo hitre temperaturne spremembe v gorskem svetu in razliko v temperaturnem razponu med gorami in nižino, še posebej pa obalnim območjem. -2 Temperatura (°C) -4 -6 Kredarica -8 -10 -12 -14 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 5 Temperatura (°C) 3 Ljubljana 1 -1 -3 -5 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 5 Temperatura (°C) 3 Murska Sobota 1 -1 -3 -5 -7 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 10 Temperatura (°C) 8 Portorož 6 4 2 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 9. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 9. Mean winter temperature Na Kredarici je bila povprečna temperatura −7,2 °C, kar je 0,1 °C pod dolgoletnim povprečjem primerjalnega obdobja. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C, enaka povprečna temperatura kot v zimi 2015/16, in sicer −4,0 °C, je bila v zimi 2006/07. Z uvedbo samodejne meteorološke postaje in ukinitve poklicnega meteorološkega opazovalca na nekaterih referenčnih podnebnih postajah se je spremenil način meritev, kar lahko nekoliko vpliva na izmerke. Žal dveletnih vzporednih meritev nimamo, da bi lahko kakovostno ocenili, kakšne so posledice zamenjave načina meritev. O trendih bomo zato lahko govorili šele po izvedeni homogenizaciji 41 Agencija Republike Slovenije za okolje podatkov. V Ratečah je bila doslej najhladnejša zima 1962/63 s povprečno temperaturo −7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C, tokrat je bila povprečna zimska temperatura −1,8 °C. V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 2,5 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. V Murski Soboti so z 1,5 °C dolgoletno povprečje presegli za 1,5 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Portorožu je termometer v povprečju pokazal 5,3 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s povprečno temperaturo 8,5 °C najtoplejša. 100 Ljubljana Št. hladnih dni 80 60 40 20 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 10. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 10. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Slika 11. Državno povprečje zimskega odklona trajanja sončnega obsevanja Figure 11. State average winter bright sunshine duration anomaly 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Boh. Češnjica Portorož Lavrovec M. Sobota Sl. Gradec Let. Maribor Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica Slika 12. Odklon sončnega obsevanja v zimi 2018/19 v % od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 12. Bright sunshine duration anomaly in % in winter 2018/19 -20 -10 0 10 20 30 40 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2018/19 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Bright sunshine duration in winter 2018/19 compared to the 1981–2010 normals Samo v visokogorju je bilo v zimi 2018/19 manj sončnega vremena kot v povprečju obdobja 1981– 2010. V sredogorju je bilo sončnega vremena toliko kot običajno. Drugod po državi je sonce sijalo več časa kot običajno. Velika večina Slovenije je bila obsijana 10 do 30 % bolj kot običajno, na manjših območjih pa je bil presežek še večji. V Bohinjski Češnjici so dolgoletno povprečje presegli kar za 37 %, v Postojni za 34 %. V Ljubljani je sonce sijalo 302 uri, kar je 33 % nad dolgoletnim povprečjem in četrta najvišja vrednost. Najbolj sončna je bila zima 1999/2000, ko je bilo kar 341 ur sončnega vremena. V Murski Soboti je sonce sijalo 287 ur, kar je 23 % nad običajnim trajanjem sončnega vremena, najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 354 urami neposrednega sončnega obsevanja, tokratna zima se je uvrstila na šesto mesto med najbolj sončnimi. V Portorožu je bila tokratna zima peta najbolj sončna doslej, sonce je sijalo 398 ur. V Ratečah je bilo 284 ur sončnega vremena, kar je 2 % nad dolgoletnim povprečjem. Na ostalih merilnih postajah je bilo več sončnega vremena kot v Ratečah. V Novem mestu je sonce sijalo 296 ur, kar je 27 % nad dolgoletnim povprečjem, najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 379 urami. Na Kredarici je sonce sijalo 314 ur, kar je 15 % manj od dolgoletnega povprečja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ sončnega vremena je bilo v Vedrijanu, tam je sonce sijalo 438 ur. Tudi v Biljah je trajanje sončnega vremena preseglo 400 ur, izmerili so 414 ur neposrednega sončnega obsevanja, kar je 20 % več kot v dolgoletnem povprečju. Sončno obsevanje (ura) 500 400 Kredarica 300 200 100 0 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Sončno obsevanje (ura) 350 300 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Sončno obsevanje (ura) 500 400 Portorož 300 200 100 0 54/55 58/59 62/63 66/67 70/71 74/75 78/79 82/83 86/87 90/91 94/95 98/99 02/03 06/07 10/11 14/15 18/19 Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja Figure 14. Sunshine duration Največ padavin je bilo v delu Julijskih Alp, na Trnovski planoti in Snežniku, kjer je padlo nad 350 mm. Na Vojskem so namerili 570 mm, na Krnu 466 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo 461 mm, v Bovcu 455 mm, v Lokvah 440 mm, v Breginju 435 mm, če naštejemo le postaje z najobilnejšimi padavinami. Med bolje namočena območja spada tudi večji del Karavank in del Kamniško-Savinjskih Alp ter 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Javorniki. Najskromnejše so bile padavine na severovzhodu države, kjer je padlo pod 70 mm. V Cankovi so namerili le 48 mm, v Podgorju 49 mm, v Kančevcih 50 mm. Slika 15. Državno povprečje odklona zimskih padavin od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 15. State average winter precipitation anomaly Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2018/19 Figure 16. Precipitation amount in winter 2018/19 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo najbolj sušno na delu Koroške in na območju severno od Maribora, kjer je padlo od 20 do 40 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V Podlipju so padavine dosegle le 33 % dolgoletnega povprečja, v Mariboru 37 %. Sicer pa je bilo sušno v Prekmurju. Pod tri petine dolgoletnega povprečja padavin je padlo na večjem delu ozemlja vzhodno od linije med Slovenj Gradcem in Črnomljem. Skoraj povsod so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, le v Zgornjesavski dolini in delu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. V Logarski 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Dolini za 13 %, na Zgornjem Jezerskem za 11 %, v Jelendolu za 10 %, na Vojskem za 9 %, majhni presežki so bili tudi na Krvavcu, Planini pod Golico, Bledu in v Ratečah. Slika 17. Višina padavin v zimi 2018/19 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 17. Precipitation amount in winter 2018/19 compared to the 1981–2010 normals M. Sobota Lendava Dolgoletno povprečje Ptuj Zima 2018/19 Slov. Gradec Maribor Logarska D. Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Krvavec 0 100 200 300 400 Slika 18. Padavine v zimi 2018/19 in povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 18. Precipitation in winter 2018/19 and the average of the reference period 46 500 600 Agencija Republike Slovenije za okolje 700 Padavine (mm) 600 500 Kredarica 400 300 200 100 0 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 300 Murska Sobota Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 500 Portorož Padavine (mm) 400 300 200 100 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 19. Padavine Figure 19. Precipitation Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 20). Zimo ocenjujemo tudi po trajanju in debelini snežne odeje. V Ljubljani so v zimi 2018/19 zabeležili 14 dni s snežno odejo; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Ratečah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat pa je snežna odeja prekrivala tla le 52 dni. 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu je bilo 22 dni s snežno odejo, vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Št. padavinskih dni 50 Ljubljana 40 30 20 10 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 50 Kredarica Št. padavinskih dni 40 30 20 10 0 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 50 Portorož Št. padavinskih dni 40 30 20 10 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 20. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 20. Number of days with at least 1 mm precipitation Debelina snežne odeje (cm) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 21. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2018/19 Figure 21. Snow cover depth in winter 2018/19 V Ljubljani je najvišja snežna odeja dosegla 9 cm, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 28 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Novem 48 Agencija Republike Slovenije za okolje mestu je snežna odeja dosegla 12 cm, rekordne 103 cm pa so namerili v zimi 1968/69. Na Obali ni bilo snežne odeje, na Goriškem pa je sneg pobelil tla in kmalu skopnel. Višina snežne odeje (cm) 600 500 400 Kredarica 300 200 100 0 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Višina snežne odeje (cm) 150 120 Ljubljana 90 60 30 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Višina snežne odeje (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 51/52 55/56 59/60 63/64 67/68 71/72 75/76 79/80 83/84 87/88 91/92 95/96 99/00 03/04 07/08 11/12 15/16 Slika 22. Največja debelina snežne odeje Figure 22. Maximum snow depth Razen na Obali je bila snežna odeja prisotna po nižinah, vendar je bila njena debelina skromna, pa tudi dni s snežno odejo ni bilo prav veliko, izjema so Rateče, kjer je sneg tla prekrival 52 dni. Kredarica (slika 21) je reprezentativna za razmere v visokogorju. Zima 2018/19 je bila v visokogorju za razliko od zime 2017/18 v prvi polovici zelo skromna s snežno odejo. Šele februarja je debelina snežne odeje na Kredarici presegla sto cm, največja debelina pa je dosegla 2 m. Pozimi v visokogorju snežno odejo običajno beležijo vse dni; izjema je bila zima 2015/16, ko so bila tla na Kredarici decembra prekrita s snegom le prve 4 dni. V zimi 2016/17 razmere niso bile tako izjemne, vendar je bila snežna odeja debelejša od dolgoletnega povprečja le v prvi tretjini decembra 2016, nato je bila debelina vse do konca zime opazno pod dolgoletnim povprečjem. V preteklosti je največja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 23. Vetrne rože, zima 2018/19 50 Figure 23. Wind roses, winter 2018/19 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Najnižje se je spustil 28. januarja (962 mb), najvišji pa je bil 24. februarja (1002 mb). 1005 1000 Ljubljana Zračni tlak (mb) 995 990 985 980 975 970 965 960 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 24. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2018/19 Figure 24. Mean daily air pressure in winter 2018/19 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2018/19. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2018/19 Table 1. Meteorological data, winter 2018/19 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Let. Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Letališče Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 509 2513 864 55 2 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 TS 1,1 −7,2 −1,8 3,8 5,3 1,9 0,6 2,5 2,0 2,0 2,0 1,3 1,6 0,1 1,5 Temperatura TOD TX TM 1,8 6,7 −3,4 −0,1 −4,0 −9,9 1,1 4,3 −6,2 0,2 10,3 −0,8 0,4 10,5 1,3 1,2 7,0 −2,7 1,0 6,5 1,3 6,8 −1,1 1,3 7,2 1,1 7,4 −2,0 1,2 7,8 −2,3 0,8 7,2 −3,6 1,4 7,0 −2,9 1,5 5,7 −4,7 1,5 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka (°C) TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) TAX TAM 8,5 16,6 21,1 18,9 19,2 21,0 19,0 21,6 21,2 21,7 21,4 21,4 19,8 22,2 −18,4 −14,9 −7,6 −4,4 −11,5 −15,0 −8,3 −11,7 −11,2 −15,0 −13,3 −11,2 −14,4 −11,3 Sonce OBS RO 314 284 414 398 373 85 102 120 120 134 302 133 296 127 296 292 305 287 121 116 114 123 Padavine in pojavi RR RP SS SSX 221 89 255 81 90 200 229 101 52 46 188 67 2 1 121 60 0 0 291 91 17 11 198 69 27 14 176 72 14 9 114 63 10 3 111 57 22 12 157 61 17 14 102 59 19 9 70 52 11 4 97 59 24 10 52 46 LEGEND: OBS − število ur sončnega obsevanja RO − sončno obsevanje v % od povprečja RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY In the national average, the winter 2018/19 was 1.3 °C warmer than normal, only 68 % of the normal precipitation fell, while the sun shone 19 % more time as on average over the period 1981–2010. 51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V FEBRUARJU 2019 Climate in the World and Europe in February 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v februarju 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature februarja 2019 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERAInterim Figure 1. Surface air temperature anomaly for February 2019 relative to the February average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Odklon povprečne februarske temperature je bil v pretežnem delu Evrope opazno nad povprečjem obdobja 1981–2010. Odklon je bil še posebej velik v zahodni Rusiji in južni Finski. Proti koncu februarja so marsikje v Evropi imeli zelo, ponekod celo rekordno, toplo vreme za februar. Hladneje kot običajno je bilo ob Uralu, manjšem delu severne Norveške ter severozahodno od pasu med vzhodno Grenlandijo in Svalbardom. S pozitivnim temperaturnim odklonom je izstopal večji del Aljaske in najbolj vzhodni del Sibirije ter od tam morje proti severu. Nadpovprečno toplo je bilo na območju od osrednje severne Sibirije do severovzhodne Kitajske, na jugovzhodu ZDA, v zahodni Avstraliji in delih Antarktike. Opazno hladneje kot običajno je bilo v zahodni Kanadi, podpovprečna je bila februarska temperatura v vzhodni Kanadi in na severozahodu ZDA. Hladneje kot običajno je bilo tudi na območju od Urala do osrednje Azije, večjem delu severovzhodne Sibirije, jugovzhodni Kitajski, severozahodni Afriki, na območju Afganistana, Antarktičnem polotoku in zaradi padavin tudi na severovzhodu Avstralije. Večina oceanov je bila toplejših kot običajno, čeprav je bilo skoraj na vseh oceanih tudi kakšno območje hladnejše kot v dolgoletnem povprečju. Februar 2019 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je: • 0,47 °C toplejši od povprečne februarske temperature v obdobju 1981–2010; • približno 0,4 °C hladnejši od najtoplejšega februarja, ki je bil leta 2016; • tretji najtoplejši februar in hladnejši od februarjev v letih 2016 in 2017. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018. Povprečna temperatura v Evropi je bila februarja 2019 2,75 °C višja od povprečne februarske temperature v obdobju 1981–2010. V evropskem povprečju je bil februar 2019 sedmi najtoplejši doslej. Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, februarski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to February 2019. The darker coloured bars denote the February values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od marca 2018 do februarja 2019 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,44 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Tretje najtoplejše leto je bilo 2015, vendar je bilo le neznatno toplejše od leta 2018. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, vendar je pokritost območja s podatki večja, zato je negotovost manjša. Dvanajstmesečno povprečje temperature za Evropo je bilo najvišje v letih od 2014 do 2016. Nato se je znižalo, a še vedno ostalo vsaj 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši koledarski leti sta bili 2014 in 2015. Obdobje od marca 2018 do februarja 2019 je bilo več kot 1,0 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to February 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu februarja 2019 manjša kot v februarskem povprečju obdobja 1981–2010. Arktični morski led na atlantski in na tihomorski strani ni segal tako daleč proti jugu, kot je februarja običajno. Še posebej je bila koncentracija ledu skromna v Barentsovem morju med Aljasko in Vzhodno Sibirijo. Antarktični morski led je večinoma segal manj proti severu kot običajno, še posebej je bilo to opazno v Rossovem in zunanjem Weddllovem morju. Nadpovprečno veliko morskega ledu je bilo na notranjem Weddllovem morju in nekaj obalnih območjih vzdolž atlantskega sektorja Vzhodne Antarktike. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Ledeni morski pokrov februarja 2019. Roza črta označuje rob povprečne februarske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for February 2019. The pink line denotes the climatological ice edge for February for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon temperature v februarju 2019 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for February 2019 relative to the February average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend razsežnosti morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni, zadnja leta pa opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Območje arktičnega ledu je bilo februarja 2019 podpovprečno, najmanjša razsežnost pa je bila v februarju 2018. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše kot v dolgoletnem povprečju. Februarja 2019 je bilo območje z morskim ledom četrto najmanjše, februarja je bilo najmanj morskega ledu leta 2018. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v februarju 2019 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for February 2019 relative to the February average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do februarja 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo februarske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to February 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the February values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service 56 METEOROLOŠKA POSTAJA GRM Meteorological station Grm Mateja Nadbath V občini Ivančna Gorica so tri postaje državne meteorološke mreže; samodejna je v Marinči vasi, v Fužini in v Grmu pa sta padavinski. Meteorološka opazovanja v Grmu so se začela sredi marca 1959. Postaja v Grmu je na nadmorski višini 312 m. Stoji na južnem delu vasi. Pluviometer je na opazovalkinem vrtu, na pobočju. V bližnji okolici je hiša in gospodarsko poslopje, greda, travniki in gozd. Opazovalni prostor postaje je na tem mestu od sredine januarja 1983 (slika 1, rdeča pika in slika 2). Opazovalno mesto postaje je bilo pred tem le še na eni lokaciji; od marca 1959 do konca junija 1976 je bilo približno 500 m severovzhodno od današnjega mesta (slika 1, črna pika in slika 3). Slika 1. Geografska lega postaje Grm (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Geographical location of station Grm (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Meteorološka opazovanja so v Grmu stekla sredi marca 1959, ko je bila ustanovljena podnebna postaja. Meritve na tovrstni postaji so v kraju potekale do konca junija 1976. V tem obdobju smo opazovali temperaturo zraka na 2 m po suhem in mokrem termometru ter minimalnem in maksimalnem termometru, temperaturo zraka na 5 cm, višino padavin in snežne odeje, smer, hitrost in jakost vetra, oblačnost, pojave in stanje tal. Od julija 1976 do januarja 1983 v kraju ni bilo meteoroloških opazovanj. 1 2 Atlas okolja. (2007). Ljubljana: Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2016, orthophoto from 2016 Interaktivni atlas Slovenije. (1998). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Sredi januarja 1983 so ponovno stekla, tokrat na padavinski postaji. Nabor meteoroloških spremenljivk se je v primerjavi s podnebno postajo skrčil; vse do danes na postaji opazujemo višino padavin, snežne odeje in vremenske pojave ter fenološke faze rastlin. Slika 2. Padavinska postaja v Grmu, maj 2008 (arhiv ARSO) Figure 2. Precipitation station in Grm in May 2008 (archive ARSO) Slika 3. Podnebna postaja v Grmu leta 1959 (arhiv ARSO) Figure 3. Climate station in Grm in 1959 (archive ARSO) Na podnebni postaji je opazovanja opravljal Avgust Polončič. Na padavinski postaji je bila prostovoljna meteorološka opazovalka Vera Kavšek od leta 1983 do 2012, od maja 2012 pa je Anica Kavšek. Izmerjeni podatki s postaje Grm so digitalizirani za celotno obdobje delovanja. V spletnem arhivu meteoroloških podatkov3 so dostopni digitalni podatki za postajo od leta 1961 do danes, tako kot z vseh meteoroloških postaj državne meteorološke mreže. 3 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Za opis podnebnih značilnosti postaje so uporabljene opazovane vrednosti. Za razliko od prikazov objavljenih v publikaciji Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–20114, kjer so uporabljeni homogenizirani podatki5. Podnebne značilnosti so prikazane s tridesetletnima povprečjema, 1961–1990 in 1981–2010, slednje obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno obdobje. Za potrebe izračuna tridesetletnega povprečja smo interpolirali manjkajoče mesečne vrednosti za višino padavin in trajanje snežne odeje. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja je podana kot petletno drseče povprečje izrisano na grafih in primerjava tridesetletnih povprečij. Slika 4. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981– 2010; Grm je označen s piko Figure 4. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Grm is marked with a circle 1600 padavine (mm) 1400 1200 1000 800 600 400 200 2017 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 0 Slika 5. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1960–2018 ter tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) v Grmu Figure 5. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1960–2017 and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) in Grm 4 Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja II (AP). Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/ Meteoroloska%20opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf 5 Homogenizirani mesečni podatki za obdobje 1961–2011 so dostopni na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ 59 Agencija Republike Slovenije za okolje V povprečju primerjalnega obdobja pade v Grmu na leto 1227 mm padavin (sliki 4 in 5), letno povprečje obdobja 1961–1990 je malo višje, 1236 mm. V obdobju 1960–2018 je bilo najbolj sušno leto 2011, z 846 mm padavin. Največ letnih padavin smo namerili leta 2014, 1549 mm (preglednica 1). V letu 2018 smo namerili 1181 mm padavin, kar ga uvršča na 18 mesto med suhimi leti od vseh 59 let podatkov. 900 209 206 342 375 1961–1990 600 393 364 292 280 1961–1990 1981–2010 2019 300 200 100 300 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter 0 Slika 6. Povprečna višina padavin po letnih časih in tridesetletjih na postaji Grm Figure 6. Mean seasonal precipitation in reference periods in Grm Slika 7. Povprečna višina padavin v tridesetletjih po letnih časih in v zimi 2018/19 v Grmu Figure 7. Mean precipitation in reference periods per seasons and in winter 2018/19 in Grm 2015/16 2011/12 2007/08 2003/04 1999/2000 1991/92 1987/88 1983/84 1979/80 1975/76 1971/72 1967/68 1963/64 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1959/60 padavine (mm) 1981–2010 400 1995/96 padavine (mm) 1200 poletje summer zima winter padavine (mm) pomlad spring jesen autumn Slika 8. Zimska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1959/60–2018/19 ter tridesetletni povprečji (1961/62–1990/91 siva in 1981/82–2010/11 zelena črta) v Grmu Figure 8. Precipitation in winter (columns) and five-year moving average (curve) in 1959/60–2018/19 and mean reference values (1961/62–1990/91 grey and 1981/82–2010/11 green line) in Grm Letni čas6 z najvišjim primerjalnim povprečjem padavin v Grmu je jesen s 375 mm padavin (sliki 6 in 7), ki le za 11 mm presega poletno povprečje. V povprečju obdobja 1961–1990 je bilo poletje najbolj namočen letni čas in je bilo od jeseni v povprečju bolj namočeno za 51 mm. Omenjenima letnima 6 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar; Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 60 Agencija Republike Slovenije za okolje časoma po namočenosti sledita pomlad in zima, slednja je v povprečju najmanj namočen letni čas v obeh tridesetlenih obdobjih z 206 oz. 209 mm padavin. V obravnavanem obdobju smo največ padavin namerili poleti 1989, 672 mm, najmanj pa pozimi 1974/75, ko je v treh mesecih skupaj padlo le 54 mm (preglednica 1). V zimi 2018/19 smo v Grmu namerili 132 mm padavin, kar je manj od primerjalnega povprečja in jo uvršča na 10. mesto sušnih zim na postaji (slika 8). Ob primerjavi letnih časov po tridesetletnih povprečjih (sliki 6 in 7) je v zadnjem tridesetletju opaziti zmanjšanje padavin spomladi in poleti, pozimi ni razlike, jeseni pa se je višina padavin povečala. Od mesecev imata v primerjalnem povprečju največ padavin junij in september, 131 mm, oktober pa za njima zaostaja le za 1 mm. V obdobju 1961–1990 je bil povprečno najbolj namočen junij s 139 mm, sledila sta mu julij in avgust s 128 oz. 126 mm. Najnižje primerjalno povprečje ima januar, 57 mm, takoj za njim je februar s 64 mm. Omenjena meseca sta imela najnižje povprečje padavin tudi v obdobju 1961–1990, vendar sta bili vrednosti malo višji, 64 oz. 65 mm (slika 9). Leta 2019 sta bila prva dva meseca podpovprečno namočena, januarja smo namerili 52, februarja pa 58 mm padavin. padavine (mm) Ob primerjavi mesečnih povprečij po tridesetletjih se je v primerjalnem obdobju zmanjšala višina padavin v sedmih mesecih, povečala se je septembra, oktobra in decembra, brez sprememb pa je ostalo povprečje februarja in maja (slika 9). 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1961–1990 1981–2010 2019 J F M A M J J A S O N D Slika 9. Mesečna povprečna višina padavin po tridesetletjih in izmerjena leta 2019 v Grmu Figure 9. Mean monthly precipitation in 30 year periods and monthly precipitation in 2019 in Grm padavine (mm) 200 150 100 50 2017 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 0 Slika 10. Februarska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1960–2019 ter tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) v Grmu Figure 10. Precipitation in February (columns) and five-year moving average (curve) in 1960–2019 and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) in Grm 61 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjem mesecu meteorološke zime 2018/19 je padlo 58 mm padavin (sliki 9 in 10). V obdobju 1960– 2019 smo največ februarskih padavin namerili leta 2016, 192 mm, le 1 mm manj pa leta 2014. Najmanj padavin je padlo februarja 1993, 2 mm (sliki 10 in 11). Najvišjo mesečno višino padavin do sedaj smo v Grmu namerili septembra 2017, padlo jih je 330 mm. Po drugi strani smo v obravnavanem obdobju zabeležili tri mesece povsem brez padavin, to je bilo januarja 1964 in 1989 ter oktobra 1989 (slika 11 in preglednica 1). 400 padavine (mm) 330 300 200 192 100 Slika 11. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin obdobja april 1959–februar 2019 v Grmu Figure 11. Maximum and minimum monthly precipitation in April 1959–February 2019 in Grm 0 J F M A M J J A S O N D 11 11 15 19 23 25 25 31 38 38 39 41 44 48 58 59 59 67 75 83 92 98 109 109 110 116 130 152 163 178 196 Podgorje Sotinski breg Maribor Tabor Polički Vrh Murska Sobota Dobliče Letališče E. R. Maribor Malkovec Novo mesto Šmartno pri Sl. Gradcu Celje Medlog Letališče Cerklje Lendava Bizeljsko Grm Fužina Marinča vas Letališče Portorož Grosuplje Kočevje Nova vas (Bloke) Ljubljana Bežigrad Letališče J. P. Ljubljana Topol pri Medvodah Bilje Krvavec Babno Polje Rateče Postojna Kredarica Bohinjska Češnjica Vojsko Vogel 411 490 0 100 200 300 padavine (mm) 400 500 Slika 12. Mesečna višina padavin februarja 2019 na izbranih padavinskih, podnebnih in samodejnih ter postajah 1. reda v primerjavi s postajo Grm Figure 12. Monthly precipitation in February 2019 on chosen stations and in Grm 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 12 je prikazana višina padavin februarja 2019 na postaji Grm v primerjavi s postajami po Sloveniji. Grm je bil februarja med manj namočenimi postajami. Od vseh postaj državne meteorološke mreže smo najmanj padavin izmerili na postaji Podgorje (Apače) in Sotinski breg (Goričko), 11 mm. Dobrih 44 krat več padavin smo namerili na samodejni postaji Vogel, 490 mm. Čez 400 mm padavin smo od vseh postaj državne meteorološke mreže izmerili le še na Vojskem, 411 mm. Dnevna7 najvišja višina padavin je bila v Grmu izmerjena 25. septembra 1973, 125 mm (slika 13). Drugi najvišji izmerek je točno 100 mm, izmerjen spet septembra in sicer 19., leta 2010. To ste edina tako visoka dnevna izmerka padavin med razpoložljivimi podatki. Od 19417 dnevnih podatkov smo našteli 85 dni z višino padavin vsaj 50 mm. Največ dni s tako obilnimi padavinami je do sedaj bilo oktobra, aprila pa nismo zabeležili še nobenega (slika 14). Februarja 2019 je bila najvišja dnevna višina padavin 36 mm, izmerjena 3. dne v mesecu. Sicer pa je februarska najvišja dnevna višina padavin 65 mm, izmerjena je bila 10. februarja 1999. 150 99 100 89 87 82 66 65 53 50 47 75 število dni padavine (mm) 125 76 52 0 J F M A M J J A S O N D 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 16 13 10 7 1 8 14 9 3 2 2 0 J F M A M J J A S O N D Slika 13. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobjih april 1959–junij 1976 in februar 1983–februar 2019 v Grmu, razpoložljivi podatki Figure 13. Maximum daily precipitation per month in April 1959–June 1976 and February 1983–February 2019 in Grm, available data Slika 14. Mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobjih april 1959–junij 1976 in februar 1983– februar 2019 v Grmu, razpoložljivi podatki Figure 14. Monthly number of days with precipitation 50 mm or more in April 1959–June 1976 and February 1983–February 2019 in Grm, available data V Grmu in okolici leži snežna odeja8 v povprečju 50 dni na leto, v povprečju obdobja 1961–1990 je ležala 10 dni dlje, torej cela dva meseca. V obdobju od leta 1960 do leta 2018, ko imamo podatke o snežni odeji, je snežna odeja najdlje ležala leta 1962, 119 dni, v letih 1963 in 1965 pa 106 dni, kar so edina leta, s snežno odejo čez 100 dni. Najmanj, 8 dni, pa je bilo s snegom v Grmu pobeljeno leto 1989 (preglednica 1 in slika 15). V prvih dveh mesecih leta 2019 je bilo s snežno odejo 18 dni. Najdebelejša do sedaj izmerjena snežna odeja na postaji je merila 84 cm, zabeležili smo jo 5. februarja 1963 in 10. marca 1976 (slika 15, preglednica 1). Do sedaj je najnižja snežna odeja iz leta 1990, merila je 6 cm. 7 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 8 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje 140 120 100 80 60 40 20 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 0 1961 število dni / snežna odeja (cm) Od 53 božičev, za katere imamo podatke s postaje Grm, je bilo belih 14. Nazadnje je bil božič s snegom leta 2010. Najdebelejšo božično snežno odejo so v Grmu imeli v letih 1963 in 1994, 60 oz. 52 cm. Slika 15. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta, interpolirane vrednosti v obdobju 1976–1982) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1960–2018 v Grmu, razpoložljivi podatki Figure 15. Annual snow cover duration (curve) and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line, interpolated values in period 1976–1982) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1960–2018 in Grm, available data Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Grmu v obdobju april 1959–februar 2019 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Grm in April 1959–February 2019 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1549 2014 846 2011 477 1972 129 1968 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 672 1989 192 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 637 1993 184 1970 392* 2017/18 54 1974/75 330 sept.2017 0 jan. 1964, 1989; okt. 1965, zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 125 25. sept. 1973 — — 84 5. feb. 1963, 10. mar. 1976 6 1990 52 10. feb. 1999 — — 119 1962 8 1989 * v zimi 1976/77 je interpolirana višina padavin 419 mm SUMMARY In Grm is a precipitation station located on elevation of 312 m. Meteorological observations started in March 1959. Observation of precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena are taking place on the precipitation station. Anica Kavšek has been meteorological observer on the station since May 2012. 64 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V FEBRUARJU 2019 Agrometeorological conditions in February 2019 Ana Žust F ebruarja je prevladovalo nadpovprečno toplo vreme, s povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka med 2 in 4 °C, na Primorskem med 5 in 7 °C, kar je 2 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici meseca so bila velika temperaturna nihanja, čez dan se je ogrelo nad 15 °C, ponoči pa se je marsikje ohladilo pod −6 °C. Nenavadno toplo je bilo med 26. in 28. februarjem, ko so maksimalne temperature zraka marsikje presegle 20 °C. Le na obalnem območju so bile minimalne temperature zraka okoli ničle. K temperaturni dinamiki so doprinesle še temperaturne inverzije, ko so bile jutranje temperature zraka v hribih več stopinj Celzija višje kot v nižinah oziroma ob morju. Tudi akumulirana toplota, ki jo izražamo z vsoto efektivne temperature zraka nad temperaturnim pragom 0 °C je presegla dolgoletno povprečje z odkloni, ki so se gibali med 30 in 60 °C. Izjeme z manjšimi odstopanji od povprečja so bila območja v Gornjesavski dolini, kjer je tla pokrivala snežna odeja (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 1,2 0,7 0,8 0,6 0,6 1,2 0,9 0,7 0,7 0,6 0,8 0,6 0,7 0,7 0,8 0,6 1,8 1,3 0,8 0,7 0,4 0,6 0,7 0,7 0,8 0,6 0,7 I. dekada max. 1,8 1,1 1,4 0,9 1,1 1,6 1,5 0,9 1,1 1,0 1,2 0,9 1,3 1,2 1,2 0,9 3,3 2,1 1,3 1,1 0,6 0,7 1,1 0,9 1,4 0,9 1,2 Σ 12 7 8 6 6 11 9 7 7 6 8 6 7 7 8 6 18 13 8 7 4 6 7 7 8 6 7 pov. 1,2 1,1 1,2 0,9 0,9 1,5 1,2 0,9 1,1 1,2 1,2 0,9 1,3 1,1 1,2 1,0 1,8 1,3 1,1 0,9 0,8 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,2 II. dekada max. 1,7 1,6 2,1 2,0 1,1 2,1 1,5 1,2 1,3 2,2 1,5 1,6 2,3 1,4 1,8 1,2 2,3 1,7 1,6 1,1 0,9 1,2 1,2 1,6 1,2 1,4 1,9 65 Σ 12 11 12 9 9 15 12 9 11 12 12 9 13 11 12 10 18 13 11 9 8 10 10 10 10 10 12 III. dekada pov. max. 2,1 3,3 1,7 2,3 2,0 4,2 1,4 2,5 1,3 2,0 2,1 2,5 2,1 2,9 1,3 2,0 1,5 2,2 1,8 2,7 1,9 3,3 1,5 2,7 1,9 3,7 1,8 3,7 1,7 2,9 1,4 2,1 2,5 3,7 2,2 3,9 1,8 2,2 1,5 2,5 1,1 1,4 1,4 1,9 1,7 2,5 1,7 2,2 2,0 3,1 1,6 2,1 2,0 3,5 Σ 17 13 16 11 11 17 16 11 12 15 15 12 15 15 14 12 20 18 14 12 9 11 13 13 16 13 16 mesec (M) pov. max. 1,5 3,3 1,2 2,3 1,3 4,2 1,0 2,5 0,9 2,0 1,6 2,5 1,4 2,9 1,0 2,0 1,1 2,2 1,2 2,7 1,3 3,3 1,0 2,7 1,3 3,7 1,2 3,7 1,2 2,9 1,0 2,1 2,0 3,7 1,6 3,9 1,2 2,2 1,0 2,5 0,8 1,4 1,0 1,9 1,1 2,5 1,1 2,2 1,3 3,1 1,1 2,1 1,3 3,5 Σ 40 31 37 26 26 42 37 27 30 33 35 27 35 32 34 27 56 45 34 28 21 27 30 30 34 29 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Na začetku meseca smo zabeležili obilne padavine, zlasti na severovzhodu države jih je padlo več kot 300 mm, kar je trikratno dolgoletno povprečje. Količina dežja se je zmanjševala proti osrednjemu delu države, kjer jih je padlo od 90 do 100 mm. Še precej manj padavin, le še okoli 25 mm, pa je padlo na severovzhodu države, kjer je bila količina dežja pod dolgoletnim povprečjem. Skoraj vse februarske padavine so padle v prvi dekadi februarja, močno je deževalo ob prehodu deževne fronte med 1. do 3. februarjem, ko so bila izdana opozorila pred močnim vetrom, snežnimi plazovi in obilnimi padavinami. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za februar 2019 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2018 do 28. februarja 2019) Table 2. Ten days and monthly water balance in November 2018 and for the current dormancy period (from October, 2018 to February 28, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2019 I. dekada II. dekada Bilje 81,9 4,0 Ljubljana 67,9 7,6 Novo mesto 16,5 Celje Šmartno Slovenj Gradec Maribor – let. III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec (1. 10. 2018–28. 2. 2019) −16,5 69,4 242,4 −12,0 63,5 251,0 0,1 −13,6 3,0 105,1 12,0 7,1 −13,2 5,9 87,5 30,7 2,8 −13,0 20,6 121,0 1,7 3,1 −14,7 −9,8 33,8 Murska Sobota 4,0 −0,5 −13,4 −9,9 −3,0 Portorož – let. 47,4 −6,3 −17,8 23,3 90,0 Slika 1. Pogled na Podonavje prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca SWI na 28. februar 2019 Figure 1. Soil water Indeks on 28 february 2019 across the region as seen in Drought User Service Razen dveh kratkotrajnih ohladitev v prvi in zadnji tretjini februarja pa so prevladovali nadvprečno topli dnevi ob katerih se je močno povečalo izhlapevanje, ki je ponekod že doseglo 3,7 mm, kar ni redkost niti pozno spomladi. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 20 in 40 mm. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila v osrednji in zahodni Sloveniji pozitivna. Na jugovzhodu države so 66 Agencija Republike Slovenije za okolje se vodnobilančne razmere skoraj uravnotežile, na severovzhodu pa je nastal manjši primankljaj (preglednica 2). Slika 2. Fenološka risanka – animacija, ki prikazuje potek cvetenja malega zvončka (ali katere druge izbrane rastline) po času, porstoru in v primerjavi s statistično ocenjenim povprečjem. Figure 2. Phenological cartoon – animation representing the flowering start of dandelion (or other plants on the choise list) in time and space and compared to the statistical average Razen na severozahodu države, so se drugod po Sloveniji do konca februarja razvile precej sušne razmere (obalno območje, Goriška in Kras, Notranjska, Pomurje, deloma tudi Dolenjska in Posavje) katerim je botrovalo vztrajno pomanjkanje padavin oziroma vodnobilančni primanjkljaj, ki se je iz prvih dveh zimskih mesecev ob nadpovprečno toplem vremenu podaljšal v februar. Zaradi izsušene podrasti se je močno povečala tudi požarna ogroženost naravnega okolja. Sušne razmere pa niso bile omejene le na Slovenijo temveč tudi na sosednje države južno in vzhodno v regiji Podonavja, kar smo lahko spremljali tudi na prikazih vlažnostnega indeksa tal (SWI, slika 1), na spletnem sušnem uporabniškem servisu (projekt DriDanube). Tudi poročevalska mreža v Sloveniji, ki je nastala v okviru tega projekta, je v februarju iz severovzhoda države, deloma tudi osrednje Slovenije in Posavja, poročala o vplivih sušnih razmer na travno rušo in ozimna žita. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, februar 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, February 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 5,4 −0,2 3,0 3,3 3,9 2,3 3,4 1,5 2,5 2,8 3,7 7,2 3,0 0,1 Tz10 5,4 −0,1 3,2 3,4 4,0 2,5 3,5 1,6 2,7 2,8 4,0 7,3 3,0 0,1 Tz5 max 10,2 −0,1 6,2 10,2 6,2 7,2 6,6 3,9 7,0 6,8 8,6 8,4 10,3 2,6 Tz10 max 9,4 0,1 5,5 7,1 5,8 5,4 6,0 3,9 5,9 6,2 7,7 8,4 8,5 1,5 II. dekada Tz5 min 0,9 −0,5 0,8 −0,2 1,9 0,3 0,9 0,3 0,5 0,6 0,7 5,7 0,2 −0,1 Tz10 min Tz5 Tz10 1,8 −0,2 1,3 0,9 2,1 0,8 1,2 0,5 1,0 0,8 1,5 6,0 0,5 0,0 5,4 1,6 3,5 3,2 4,3 3,4 2,6 2,3 3,2 3,9 4,0 7,5 3,4 2,4 5,5 1,7 3,7 3,4 4,4 3,5 2,8 2,4 3,5 3,9 4,3 7,7 3,3 2,3 Tz5 max 10,2 6,2 5,9 10,8 7,1 8,1 4,9 4,2 7,6 7,5 8,7 8,6 17,3 8,9 Tz10 max 9,1 5,4 5,2 7,4 6,5 5,6 4,5 4,2 5,9 6,6 7,2 8,6 17,5 6,4 III. dekada Tz5 min 2,0 −0,2 1,7 −0,1 2,2 0,9 1,0 0,9 1,1 1,6 1,3 6,5 0,2 0,3 Tz10 min Tz5 Tz10 2,7 0,1 2,5 1,3 2,8 1,9 1,7 1,1 1,9 2,1 2,1 6,9 0,6 0,7 6,7 4,1 4,6 4,9 5,0 4,7 3,2 3,5 4,2 4,6 4,9 7,7 4,1 3,2 6,7 4,1 4,7 4,8 5,0 4,7 3,4 3,6 4,3 4,6 5,1 7,9 4,0 3,2 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 68 Tz5 max 12,1 9,3 7,9 13,9 8,5 11,9 5,3 6,4 10,9 10,8 10,5 8,9 11,6 11,6 Tz10 max 10,6 8,1 6,8 10,0 7,5 8,1 4,5 6,4 8,4 9,6 9,0 8,9 7,7 8,8 mesec (M) Tz5 min 2,0 0,6 1,3 −1,5 1,5 0,4 1,3 1,4 0,2 0,5 0,6 6,4 0,1 −0,4 Tz10 min Tz5 Tz10 3,0 1,2 2,4 0,8 2,3 1,7 2,0 1,5 1,4 1,0 1,6 6,8 1,2 0,4 5,8 1,6 3,6 3,7 4,3 3,4 3,1 2,4 3,2 3,7 4,2 7,4 3,5 1,8 5,0 1,0 3,0 3,0 4,0 3,0 3,0 2,0 3,0 3,0 4,0 7,0 3,0 1,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2019 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor I. II. 78 67 38 27 4 22 20 19 35 37 39 28 33 54 47 36 15 5 36 21 23 48 41 40 30 50 Tef > 0 °C III. M 55 50 39 27 24 45 36 36 55 44 45 38 53 187 163 113 69 32 103 77 78 139 121 124 96 136 Vm I. 43 54 55 17 14 64 40 35 62 46 44 31 57 30 20 7 3 0 2 2 1 4 7 8 6 7 II. 7 3 1 0 0 1 0 0 5 2 4 0 5 Tef > 5 °C III. M Vm 15 10 8 4 0 17 7 10 22 14 16 9 22 52 33 15 8 0 20 9 11 31 23 28 15 34 15 13 9 0 0 16 5 8 18 8 8 3 17 I. 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. M 0 0 0 0 0 2 0 1 1 1 2 0 4 3 0 0 0 0 2 0 1 1 1 2 0 4 Vm 1 −1 0 0 0 2 0 1 1 0 0 −1 3 Tef od 1. 1. 2019 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 313 231 139 92 36 123 90 92 179 156 174 126 177 66 37 17 11 0 20 9 12 35 29 39 19 38 4 0 0 0 0 2 0 1 1 1 2 0 4 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 69 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Zamrzoval je le površinski sloj tal v hladnih nočeh. Tla so se podnevi odtalila, kar je lahko povzročilo trganje drobnih koreninic, zlasti pri travah, žitih in tudi pri nekaterih okrasnih rastlinah. Globlje od 5 cm so tla le redko zamrznila. Sicer pa so se povprečne mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm večinoma gibale med 3 in 5 °C, le na obalnem območju so bile nekoliko višje (preglednica 3). Zgodaj smo lahko opazili cvetenje malega zvončka, leske in tudi jelše. Ob koncu februarja je marsikje zacvetela tudi iva. Prezgodnje prebujanje spomladanskih rastlin je v preteklem desetletju skorajda postalo že pravilo, saj so bile redke pomladi, ko so jih nizke zimske in zgodnje spomladanske temperature zraka pustile mirno spati. Taki sta bili na primer spomladi leta 2010 in 2013. Na spletni strani meteorološkega portala pod področjem agrometeorologija smo pripravili aplikacijo, ki smo jo poimenovali »fenološka risanka« (slika 2). Na njej prikazujemo začetek cvetenja malega zvončka in leske po fenoloških postajah v Sloveniji, po času kakor tudi v primerjavi s statistično ocenjenim povprečjem od leta 2000 do 2019 (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/pheno/). S fenološko risanko želimo promovirati fenologijo in jo čimbolj približati splošni javnosti. V nadaljevanju rastne sezone bodo dodane še druge splošno razširjene rastline, ki jih opazujemo v fenološki mreži ARSO. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In February warm weather prevailed, average monthly air temperatures ranged between 2 and 4 °C, in the Primorska region between 5 and 7 °C, or 2 to 4 °C above the long-term average. In the second half of the month, high temperature fluctuations were observed, from above 15 °C maximum temperature to −6 °C minimum temperature. The only exception was the coastal region where minimum air temperature ranged around zero. Precipitation was below the long-term average, with the exception of the northwest of the country. It was raining only at the beginning of the month. Therefore the precipitation deficit recorded in the first two winter months prolonged to February, when in the second half of the month the soil rather dried out. On the Coastal region, Karst, Goriška, Notranjska, Pomurje and partly also in Dolenjska and Bela Krajina the signals of drought conditions in the surface layer of the soil were detected. Due to drained undergrowth the fire risk of the natural environment was greatly increased. 70 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V FEBRUARJU 2019 Discharges of Slovenian rivers in February 2019 Mojca Sušnik F ebruar se je začel z malimi pretoki. Že 2. in 3. februarja so pretoki rek v večjem delu Slovenije močno narasli in dosegle največje mesečne pretoke. Kasneje je bil še en manjši porast pretokov, med 11. in 12. februarjem, sicer pa so se pretoki rek ves mesec počasi zmanjševali. Ob visokovodni situaciji v začetku februarja so bili največji pretoki zabeleženi na Reki, Idrijci, Vipavi in rekah v osrednji Sloveniji, kjer so mnoge reke tudi poplavljale. V dveh dneh so se ojezerili Ljubljansko barje in kraška polja na Notranjskem, ki so ostali ojezerjeni še dlje časa. V vzhodni polovici Slovenije so pretoki rek večinoma ostali mali, le ponekod so narasli do srednjih pretokov. V povprečju je bil februar za dobri 90 % bolj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. GORNJA RADGONA 1,19 DRAVOGRAD 1,45 VIDEM RADOVLJICA 0,69 2,83 SUHA SOLKAN 2,48 2,89 2,45 HRASTNIK 1,98 VELIKO ŠIRJE 1,38 RAKOVEC 0,63 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB 2,03 PODBOČJE 1,45 3,07 ČATEŽ 1,77 1,90 CERKVENIKOV MLIN 2,83 METLIKA 1,51 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2019 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of Slovenian rivers were ninety percent higher if compared to the long-term period 1981– 2010. The highest discharges were between 2nd and 3rd of the February, when many rivers flooded. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v februarju 2019 Figure 2. The average daily discharges of Slovenian rivers in February 2019 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki februarju 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in February 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki februarja 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in February 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Februar 2019 m3/s dan Qn MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC 74,4 125 3,27 15,1 1,99 23,5 49,9 99,0 130 7,11 17,6 21,9 34,1 47,8 3,91 2,38 1,69 Qs 102 197 6,4 44 6.0 57 129 269 376 36 66 102 100 164 23 21 25 Qvk 189 433 29.8 316 27.6 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 465 964 1368 1742 366 227 560 257 1492 203 215 291 Februar 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 4 3 11 3 4 47,9 70,7 2,06 7,51 1,28 5,56 20,7 50,3 51,9 3,15 7,04 7,23 5,02 12,1 1,88 1,04 0,87 nQs 60,6 91,7 4,7 11,7 2,0 12,6 28,2 57,8 90,5 4,6 10,6 14,2 10,3 20,8 2,4 1,8 1,0 nQvk 77,4 121 9,7 12,8 2,2 68,6 105 3,72 16,0 3,14 11,0 33,6 78,3 119 7,30 19,8 24,7 22,1 27,3 3,89 2,25 2,27 sQs 85,9 135,6 9,4 32,0 9,5 20,0 52,7 136,0 212,3 14,6 45,4 67,4 49,1 56,9 12,2 6,8 9,0 sQvk 163 224 47,2 129 40,9 90,5 177 6,7 31,0 5,7 22,5 53,2 117 214 12,7 36,3 46,7 42,0 50,5 7,2 5,0 5,6 vQs 132 215 21,2 76,1 33,3 41,5 103 260 426 32,5 102 134 105 132 31,7 20,4 27,6 vQvk 595 353 99 359 197 2 3 3 3 3 4 2 3 2 3 2 3 24,1 51,5 90,8 116 5,3 16,6 18,4 15,7 50,0 3,6 2,2 1,7 58,0 173 348 511 59,0 125 306 128 293 60,4 42,9 65,1 166 476 837 1434 233 294 881 241 857 190 146 266 1 10 24 28 28 14 1 1 26 28 28 28 28 25 27 28 28 74 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji pretok v mesecu Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V FEBRUARJU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila februarja 2019 v povprečju za 1,3 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,2 °C in Blejsko jezero 0,5 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek se je v prvih dneh februarja hitro zvišala, nato pa v parih dneh prav tako hitro znižala. Pri večini rek je sledilo še dvakrat povišanje temperature, ki mu je sledilo prav tako dvakrat znižanje temperature. Pri nekaterih rekah so bili ti dvigi in spusti temperature bolj, pri drugih manj izraziti. Po ohladitvi 24. februarja so se temperature rek do konca meseca še enkrat povišale. Na severu, severovzhodu in v osrednji Sloveniji se je temperatura rek v splošnem počasi dvigovala. Drugje ni bilo opaznega trenda. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila v februarju 2,7 °C. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo so imele reke Krka, Kolpa in Vipava med 24. in 25. februarjem, druge reke pa v prvi dekadi meseca. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo so imele reke zahodne in južne Slovenije 4. oz. 3. februarja, druge reke pa večinoma med 27. in 28. februarjem. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera in Blejskega jezera se je v februarju počasi dvigovala. Najnižja srednja dnevna temperatura obeh jezer je bila izmerjena 1. februarja, najvišja pa 28. februarja. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo Blejskega jezera je bila 1,8 °C, Bohinjskega jezera pa 2,5 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v februarju 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average February 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C FEBRUAR 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 4,9 3,8 3,5 2,2 1,4 1,6 Drava - Ptuj * 3,2 2,7 0,5 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 4,6 3,9 0,7 Sava - Radovljica 5,5 3,6 1,9 Sava - Šentjakob 5,9 4,6 1,3 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 7,8 6,3 1,5 Kolpa - Metlika 7,2 6,5 0,7 Ljubljanica - Moste 6,7 6,0 0,7 Savinja - Laško 5,6 3,1 2,5 Krka - Podbočje 8,0 5,8 2,2 Soča - Solkan 6,2 5,7 0,5 Vipava - Dolenje * 8,4 7,9 0,5 Nadiža - Potoki * 5,3 4,4 0,9 postaja / location Reka - Cerkvenikov mlin 6,6 3,9 2,7 Bohinjsko jezero 4,2 2,0 2,2 Blejsko jezero 4,5 4,0 0,5 *obdobje krajše od 30 let / period shorter than 30 years 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v februarju 2019, v °C Figure 1 .Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in February 2019 in °C 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v februarju 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in February 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in February 2019 was 2.7 °C. The average observed river’s temperature was 1.3 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.2 °C higher as a long-term average and Bled Lake 0.5 °C higher as a long-term average. 77 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V FEBRUARJU 2019 Sea dynamics and temperature in February 2019 Mojca Sušnik M ed 2. in 3. februarjem je morje trikrat poplavilo nižje ležeče dele obale. Najvišja plima je bila 2. februarja, ko je gladina morja na mareografski postaji v Kopru dosegla višino 327 cm. Srednja višina morja 215 cm je bila 9 cm višja kot februarska v primerjalnem obdobju 1961– 1990. Srednja temperatura morja v Kopru je bila februarja 9,4 °C, kar je za 1,4 °C več, kot je dolgoletno povprečje. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2019. Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2019. Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v februarju 2019. Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in February 2019. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja V prvih dneh februarja je bilo ob znižanju zračnega tlaka in južnem vetru plimovanje morja povišano. Residualne višine so bile od 1. do 3. februarja od 35 do 55 cm. Najvišja je bila jutranja plima v soboto, 2. februarja, ko je morje na mareografski postaji v Kopru doseglo višino 327 cm in poplavilo nižje dele obale. Srednja mesečna višina morja na mareografski postaji v Kopru je bila 215 cm, kar je 9 cm višje od povprečja med leti 1961 in 1990. Najnižja višina morja 134 cm je bila 23. februarja. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v februarju 2019. Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in February 2019. Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v februarju 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in February 2019. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v februarju 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of February 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Februar Februar 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 215 180 206 230 NVVV 327 232 281 344 NNNV 134 102 127 164 A 194 130 154 180 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v aprilu 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in April 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Februarja je bila srednja mesečna temperatura morja 9,4 °C, kar je za 1,4 °C višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010. Morje je imelo najvišjo temperaturo 27. februarja, 10,6 °C, najvišjo srednjo dnevno temperaturo pa je imelo 21. februarja. Po 21. februarju se je morje precej ohladilo in doseglo najnižjo srednjo dnevno temperaturo 24. in 25. februarja, nato pa se je do 27. februarja ponovno segrelo. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v februarju 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in February 2019 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in February 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar Februar 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 8,6 6,0 6,4 7,0 9,4 10,6 7,2 9,0 8,0 9,9 8,8 10,7 SUMMARY The average monthly sea level in February was 215 cm and 9 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. The average sea temperature in February was 9.4 °C, what is for 1.4 °C higher as average of long-term period 1981–2010. 82 KOLIČINE PODZEMNE VODE V FEBRUARJU 2019 Groundwater quantity in February 2019 Urška Pavlič F ebruarja smo v medzrnskih vodonosnikih po državi spremljali različno količinsko stanje podzemne vode, ki se je gibalo v razponu od zelo nizkih do zelo visokih vodnih gladin. Zelo nizke vodne gladine so prevladovale v osrednjem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline, zelo visoke gladine pa smo v tem mesecu spremljali v delu Dravskega, Murskega in Ljubljanskega polja ter na območju Krškega in Brežiškega polja, kjer režim nihanja podzemne vode ni naraven. Na več merilnih postaj vodonosnikov Pomurja, Dravske kotline, doline Kamniške Bistrice in Sorškega polja so prevladovale nizke količine podzemne vode, ostali medzrnski vodonosniki pa so februarja v primerjavi z dolgoletnimi vrednostmi gladin odražali normalno vodno stanje. Na območju kraških izvirov smo na večini merilnih mest v prvih dneh spremljali izrazit dvig vodnatosti, ki mu je sledilo obdobje postopnega zmanjševanja vodnih količin. Slika 1. Kraški izvir Kroparice - vodni vir pitne vode, Februar 2019 Figure 1. Kroparica karstic spring – drinking water source, February 2019 Padavine so februarja mestoma presegle dolgoletno mesečno povprečje, mestoma pa smo jih zabeležili manj kot je običajno. Padavinski presežek je bil največji na območju medzrnskih vodonosnikov Vipavsko Soške doline, znašal je približno eno tretjino običajnih količin. Več padavin kot je značilno za februar so izmerili tudi v prispevnem zaledju kraških izvirov Veliki Obrh in na območju Ljubljane, vendar presežek ni bil izrazit. Najmanj napajanja z infiltracijo padavin so v tem mesecu prejeli kraški vodonosniki na skrajnem jugovzhodu države, ki se drenirajo skozi izvire Krupe, Dobličice in Lahinje – v Črnomlju mesečna vsota februarskih padavin ni dosegla niti tretjine običajnih vrednosti tega meseca. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Na skrajnem severovzhodu in na območju vodonosnikov spodnje Savinjske doline so vodonosniki prejeli nekaj več kot polovico običajnih februarskih količin vode z infiltracijo padavin. V prvih treh dneh je padlo največ padavin, dnevna vsota je mestoma presegala 50 L/m2. Po nižinah je večinoma padal dež, v višjih legah pa se je kopičil sneg. Vodnatost kraških izvirov je bila februarja v prvi polovici meseca nadpovprečna, v drugi polovici pa so se izdatnosti postopoma zmanjševale. V prvih dneh meseca smo spremljali izrazit porast pretoka, ko se je na vseh merilnih mestih, mestoma tudi po več zaporednih mesecih, gladina dvignila nad dolgoletno povprečje. Najmanj izrazit dvig vodnatosti smo spremljali na izvirih s prispevnim zaledjem v visokogorju, kjer so se padavine odlagale v obliki snega. Specifična električna prevodnost (SEP) izvirske vode se je v času padavin v prvih dneh februarja znižala povsod z izjemo vodonosnika v prispevnem zaledju izvira Veliki Obrh. Temperatura izvirske vode je v februarju nihala različno v odvisnosti od merske lokacije. Temperatura vode izvirov Bilpe in Studene se je v času padavin v začetnih dneh meseca izrazito znižala ter do konca meseca nihala nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, voda izvira Kamniške Bistrice pa je po februarskih padavinah postajala čedalje bolj topla in do konca meseca po več mesecih dosegla dolgoletno povprečje. Slika 2. Globoka dolina, Brestovica – merilno mesto podzemne vode v vodonosniku Krasa v 2019 Figure 2. Globoka dolina, Brestovica – groundwater monitoring site of Karst aquifer in 2019 Povprečne mesečne gladine podzemne vode v medrznskih vodonosnikih po državi so bile februarja mestoma višje mestoma pa nižje od meseca pred njim. Gladina se je februarja znižala predvsem na delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije, kjer smo februarja spremljali izrazit primanjkljaj padavin. V ostalih vodonosnikih smo spremljali izboljšanje količinskega stanja podzemne vode ali pa je le-to v primerjavi z mesecem januarjem ostalo nespremenjeno. Najnižje stanje gladin smo beležili v osrednjem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline, kjer mesečne vrednosti niso dosegle 95. centila dolgoletnega niza meritev (slika 6). Podpovprečno stanje z gladinami med 95. in 90. centilom dolgoletnih vrednosti meritev je februarja zaznamovalo količinsko stanje vodonosnika Ptujskega polja. Od normalnih gladin so februarja v pozitivno smer najbolj odstopale vodne razmere vodonosnikov zahodnega dela Dravskega polja in jugovzhodnega dela Murskega polja, pretežni del vodonosnikov Krškega in Brežiškega polja ter del Ljubljanskega polja, kjer so bile povprečne mesečne gladine v 84 Agencija Republike Slovenije za okolje območju med 25. in 10. centilom dolgoletnih obdobnih vrednosti. V primerjavi povprečnih gladin podzemne vode letošnjega februarja s povprečnimi dolgoletnimi vrednostmi tega meseca je bilo količinsko stanje februarja letos na večini merilnih mest neugodno (sliki 4 in 5). Od običajnih februarskih vodnih količin so letos najbolj odstopale gladine podzemne vode na območju vodonosnikov Apaškega in Prekmurskega polja, spodnje Savinjske doline in doline Kamniške Bistrice. Bolj ugodno kot običajno je bilo februarsko stanje količin podzemne vode letos na območju Ljubljanskega polja, neizrazit odklon pa smo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem letos spremljali na območju vodonosnikov Dravskega, Kranjskega in Šentjernejskega polja. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med decembrom 2018 in februarjem 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between December 2018 and February 2019 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode februarja 2019 od mediane dolgoletnih februarskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in February 2019 in relation from median of longterm February groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity prevailed in February in alluvial aquifers in Slovenia as the infiltration due the precipitation was not uniformly spatially distributed. Very low groundwater levels prevailed in Spodnja Savinja valey aquifer and high water status was obtained in parts of aquifers in North Eastern Slovenia. Karstic springs were water abundant in first days of February while groundwater levels were decreasing afterwards. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu februarju 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in February 2019 in important alluvial aquifers 88 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V FEBRUARJU 2019 Air pollution in February 2019 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bila v februarju visoka, zaradi neugodnih vremenskih razmerah, ki so onemogočale razredčevanje izpustov tako iz malih kurilnih naprav kot tudi drugih virov delcev PM10. Kakovost zraka se je pa februarja močno izboljšala ob treh večjih spremembah vremena, prve dni februarja, 11. februarja in 23. februarja, ko so Slovenijo zajele padavine ali močan veter, ki je ozračje dobro premešal. Ravni delcev PM10 so februarja zaradi izrazitih temperaturnih obratov, ki so onemogočali razredčevanje izpustov, skoraj na vseh merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. Največ, 17 preseganj je bilo izmerjenih na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski. Do preseganj dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 pa ni prišlo le v celinski Sloveniji ampak tudi na Primorskem predvsem zaradi dotoka zračnih mas iz močno onesnažene severne Italije. V koledarskem letu je dovoljenih 35 preseganj mejne dnevne vrednosti in v letu 2019 vsota teh preseganj do konca februarja še na nobenem merilnem mestu ni bila presežena. Največ, 34, jih je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila februarja nad dovoljeno povprečno letno vrednostjo le v Ljubljani Bežigrad. Onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila februarja nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih oziroma opozorilnih vrednosti. Najvišje ravni dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so v februarju zaradi temperaturnega obrata, ki je preprečeval razredčevanje izpustov na večini urbanih merilnih mestih večkrat presegle dnevno mejno vrednost 50 µg/m3. Največkrat na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski, kjer je bila prekoračena kar 17 dni. Prav tako je bila na tem merilnem mestu 21. februarja zabeležena najvišja dnevna vrednost (97 µg/m3). V februarju sta bili dve epizodi povišanih ravni delcev. Prva je trajala med 7. in 10 februarjem, ko so bile v celinski Sloveniji povišane ravni zaradi temperaturnega obrata. Najvišja dnevna raven PM10 je bila v tej epizodi zabeležena 8. februarja na prometnem merilnem mestu v Celju (82 µg/m3). 10 februarja je prešla Slovenijo hladna fronta, ki je premešala ozračje in ravni delcev PM10 so se povsod razen na Goriškem močno znižale. Na Goriško je 9. in 10. februarju z zahodnimi vetrovi prišel onesnažen zrak iz severne Italije. Takrat je do preseganja mejne dnevne vrednosti PM10 prišlo na vseh štirih merilnih mestih na Goriškem: Nova Gorica, Nova Gorica Grčna, Morsko in Gorenje Polje. Zvečer 10. februarja so se padavine na zahodu okrepile in posledično so se ravni delcev tudi na Goriškem močno znižale. Druga epizoda povišanih ravni delcev je bila daljša. Trajala je od 14. do 22. februarja. Ravni delcev so v tem obdobju presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 na vseh urbanih merilnih mestih tako v celinski Sloveniji kot tudi na Primorskem. V jutranjem času je bila nad nami močna temperaturna inverzija. Na okoli 1000 m nadmorske višine je bila temperatura okoli 9 °C, pri tleh pa nekaj stopinj pod lediščem. 23. februarja je zapihal močan severovzhodni veter, ki je premešal ozračje in povsod znižal ravni delcev. Tako kot ravni delcev PM10 so bili tudi delci PM2.5 v februarju povišani. Najvišja povprečna mesečna vrednost 31 µg/m3 je bila zabeležena v Ljubljani Bežigrad. Podatki z merilnega mesta Nova Gorica so zgolj informativni zaradi prenizkega izplena veljavnih meritev, ki so posledica težav z delovanjem merilnika. Za delce PM2.5 je predpisana le mejna letna vrednost, ki znaša 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V februarju so bile ravni ozona nizke. Na Iskrbi je bila 19. februarja enkrat presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). V tistih dneh je bilo za to obdobje leta zelo toplo, najvišja dnevna temperatura je dosegla 18 °C. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 151 µg/m3 je bila februarja izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost znaša 200 µg/m3. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja povprečna mesečna raven (56 µg/m3) tega onesnaževala. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 4. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila februarja na vseh merilnih mestih nizka. Tudi v okolici Termoelektrarne Šoštanj nismo zabeležili višjih ravni SO2, najvišja izmerjena urna vrednost je bila 38 µg/m3. Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 5. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečne mesečne ravni benzena so bile februarja na vseh merilnih mestih nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. V februarju je bila najvišja povprečna vrednost benzena 3,2 µg/m3 izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v februarju 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna DMKZ Salonit Mesec / Month Postaja/ Station % pod Cp 100 100 100 100 100 100 100 100 86 96 96 100 100 100 100 100 100 39 33 50 34 37 44 49 33 25 11 26 32 31 36 27 44 39 UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT Cmax 75 61 86 63 92 88 93 73 83 22 44 66 58 70 52 85 96 >MV 9 4 14 6 7 11 14 6 4 0 0 3 2 5 1 13 7 >MV ∑od 1.jan. 14 9 19 12 8 11 24 7 4 0 0 6 7 10 1 18 8 CE Mariborska UT 100 55 97 17 34 MS Cankarjeva UT 100 44 80 10 25 LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 99 99 99 97 100 95 100 51 33 20 19 29 43 25 87 57 39 33 55 78 47 15 2 0 0 1 12 0 28 2 0 0 1 24 0 TB 100 47 79 14 27 UB RB RB RB 100 79 100 86 36 25 28 36 67 45 89 95 7 0 4 5 12 0 4 6 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v februarju 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod Cp Cmax 24 ur 100 96 100 54 31 9 21 26 63 18 44 80 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v februarju 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja/ Station Mesec/ month Podr. % pod DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB 1 ura / 1 hour Cp 100 100 100 100 100 100 100 98 100 95 99 100 100 98 100 95 30 27 40 38 33 26 38 54 74 94 54 46 78 41 66 72 8 ur / 8 hours Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 108 107 116 105 116 106 115 111 119 124 127 100 123 112 118 109 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 99 94 91 91 110 88 106 90 112 115 121 94 116 91 115 101 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v februarju 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 99 100 99 99 100 100 100 100 94 95 44 38 42 21 39 30 31 24 56 16 8 11 9 30 25 130 113 118 80 124 108 89 72 151 51 29 32 29 100 82 92 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 89 81 92 26 79 55 58 28 168 21 9 12 10 65 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v februarju 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 100 100 100 99 99 100 100 99 98 99 100 99 100 95 5 3 5 3 2 4 3 6 4 4 4 3 3 5 6 6 Cmax 23 26 12 7 11 19 38 20 21 23 29 11 17 27 13 25 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 7 8 4 4 15 8 8 8 12 7 6 7 9 7 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v februarju 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 100 100 100 95 0,5 0,4 0,9 0,2 1,2 1,1 2,3 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v februarju 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in February 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. % pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 96 100 99 94 3,2 1,7 3,0 2,7 2,7 6,7 5,3 10,4 93 Etil-benzen 0,4 2,2 0,6 0,7 M,p-ksilen o-ksilen 0,7 7,0 4,5 1,0 0,2 2,8 0,4 0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v februarju 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in February 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v februarju 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in February 2019 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v februarju 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in February 2019 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v februarju 2019 Figure 4. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in February 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences. Slika 5. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v februarju 2019. Figure 5. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in February 2019. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 4 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY High air pollution with PM10 and PM2,5 particles has continued into February 2019. The limit daily pollution level of PM10 was exceeded at all urban and traffic monitoring sites. Maximum 17 times in traffic monitoring site Celje Mariborska. At locations Celje Mariborska, Ljubljana Center, Celje, Zagorje, Miklavž na Dravskem polju, Celje Gaji, Ljubljana Gospodarsko razstavišče, Trbovlje and Murska Sobota Cankarjeva the number of exceedances was equal or more than 10 in February. Till the end of February there were 34 exceedances at the traffic station of Celje Mariborska (annual limit value is 35 exceedances). PM2,5 pollution level in Ljubljana Bežigrad exceeded annual limit value in February. Ozone in February was higher than in previous month but its real season will start in April when air temperature and sunshine will increase. The 8-hour target value was exceeded once in Iskrba. Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 97 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V FEBRUARJU 2019 Earthquakes in Slovenia in February 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2019 zapisali 331 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 79 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je februarja 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, februar 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, February 2019 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, February 2019 h UTC m Zem. širina °N km EMS-98 MLV 2019 2 1 0 19 45,65 14,26 12 čutili 1,4 Bač 2019 2 1 0 28 45,66 14,26 11 1,1 Bač 2019 2 1 0 29 45,65 14,26 12 1,3 Bač 2019 2 1 0 48 45,65 14,26 12 1,1 Bač 2019 2019 2 2 1 1 0 1 48 41 45,65 45,65 14,26 14,26 10 13 1,1 1,3 Bač Bač 2019 2 1 2 0 45,64 14,26 13 III 1,5 Bač 2019 2 1 2 7 45,65 14,26 12 čutili 0,8 Bač 2019 2 1 2 12 45,65 14,25 10 1,0 Bač 2019 2 1 2 15 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2019 2 2 1 1 2 2 19 19 45,65 45,65 14,26 14,25 12 11 1,4 1,0 Bač Bač 2019 2 1 2 21 45,65 14,26 9 čutili 0,7 Bač 2019 2 1 2 45 45,65 14,26 12 čutili 1,1 Bač 2019 2 1 2 56 45,65 14,25 11 1,0 Bač 2019 2 1 3 13 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2019 2 2 1 1 3 3 14 28 45,65 45,65 14,27 14,26 11 12 čutili 1,1 1,3 Bač Bač 2019 2 1 3 41 45,65 14,26 12 čutili 1,3 bač 2019 2 1 3 44 45,65 14,25 12 III 1,2 Bač 2019 2 1 3 44 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2 1 4 9 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2019 2 2 1 1 4 5 9 8 45,65 45,65 14,25 14,26 10 12 1,2 1,0 Bač Bač 2019 2 3 0 53 45,65 14,26 11 2019 2 4 11 1 46,06 15,59 5 2019 2 4 15 17 46,15 13,64 16 1,8 2019 2 4 15 21 46,14 13,63 15 1,4 2019 2 4 16 41 46,00 15,21 11 2019 2 6 21 6 45,64 14,25 14 III 2019 2 7 2 23 45,65 14,26 11 III 1,1 Bač 2019 2019 2 2 7 7 2 2 34 35 45,65 45,65 14,26 14,26 11 11 1,0 1,4 Bač Bač 2019 2 7 2 43 45,65 14,26 13 1,5 Bač 2019 2019 2 2 7 7 3 6 55 28 45,65 45,65 14,26 14,25 12 10 1,0 1,0 Bač Bač 2019 2 7 6 29 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2019 2 2 7 7 6 7 42 0 45,65 45,65 14,26 14,26 12 13 1,3 1,6 Bač Bač 2019 2 7 7 24 45,65 14,26 11 1,0 Bač 2019 2 7 8 21 45,65 14,26 10 1,0 Bač 2019 2 7 10 4 45,64 14,26 11 2019 2 7 10 14 45,65 14,26 2019 2019 2 2 7 7 10 11 41 30 45,64 45,64 2019 2 8 6 54 2019 2 8 8 43 2019 2 8 9 2019 2 8 2019 2 8 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda čutili IV III čutili III Področje 1,2 Bač 2,6 1,1 Gradiše Tribil Superiore (Gorenji Trbij), Italija Tribil Superiore (Gorenji Trbij), Italija Kamenica 1,4 Bač 1,1 Bač 11 1,4 Bač 14,26 14,25 11 10 1,0 1,0 Bač Bač 46,59 15,10 11 1,3 Sv. Danijel 45,65 14,26 10 1,0 Bač 4 45,66 14,26 11 1,1 Bač 9 8 45,66 14,26 12 1,3 Bač 9 35 45,65 14,27 11 1,2 Bač 99 čutili III III Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Žariščni čas h UTC Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV Področje 2019 2 8 10 0 45,65 14,26 11 1,1 Bač 2019 2019 2 2 8 8 10 15 18 20 45,65 45,66 14,26 14,26 11 11 1,0 1,1 Bač Bač 2019 2 10 2 37 46,15 13,61 15 1,0 Clodig (Hlodič), Italija 2019 2 11 4 45 46,23 13,45 12 1,2 Logje 2019 2 12 13 19 45,57 15,32 1 1,3 2019 2 12 16 59 45,26 14,51 9 2019 2 12 22 55 46,07 15,19 11 1,4 Ertić, Hrvaška pod moskim dnom, blizu Urinja, Hrvaška Radeče 2019 2 14 2 48 45,65 14,27 15 1,8 Bač 2019 2 14 8 47 46,07 15,78 13 2019 2 14 9 18 45,65 14,26 12 2019 2 14 9 19 45,65 14,27 2019 2019 2 2 14 14 9 9 25 26 45,65 45,66 14,27 14,26 2019 2 14 16 20 46,50 2019 2 14 22 54 2019 2019 2 2 15 15 2 4 6 24 2019 2 15 4 2019 2 15 4 2019 2 15 2019 2 17 2019 2 2019 2 2019 2 22 8 2 2019 2 22 14 55 2019 2019 2 2 24 24 14 14 17 47 45,51 46,01 2019 2 25 8 50 2019 2 26 12 56 2019 2 27 20 43 2019 2 28 17 11 2019 2 28 19 32 III* 1,0 III 1,6 Tuheljske Toplice, Hrvaška 1,6 Bač 11 1,2 Bač 12 11 1,1 1,0 Bač Bač 13,66 8 1,0 45,40 15,47 18 45,65 45,65 14,26 14,26 14 13 24 45,66 14,27 10 26 45,65 14,25 4 38 45,65 23 21 45,52 20 6 25 46,28 14,39 16 21 20 3 45,94 14,90 11 46,18 14,80 12 1,0 Veliki Jelnik 46,59 15,15 7 1,2 Dravče 15,80 14,23 15 2 III−IV 2,8 1,5 Prkos Lasinjski, Hrvaška Podlipa 45,65 14,26 13 1,0 Bač 45,55 15,34 8 III* 1,5 Lipnik, Hrvaška 45,65 14,26 12 čutili 46,64 15,18 10 46,23 13,44 14 III 2,2 Fusine del Valromana (Bela Peč), Italija Mihalić Selo, Hrvaška III III 1,3 1,7 Bač Bač 1,2 Bač 14 III 1,5 Bač 14,26 14 III 1,3 14,46 15 Bač Cabarske police, meja Hrvaška-Slovenija Suha pri Predosljah 1,2 1,1 III III 0,9 0,7 Bač 1,6 Sv. Trije Kralji 1,5 Logje * največja intenziteta v Sloveniji V mesecu februarju so prebivalci Slovenije čutili vsaj 30 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Po preliminarni oceni je najmočnejše učinke (IV EMS-98) povzročil potres pri Kozjem, ki se je zgodil 4. februarja ob 11.01 po UTC z magnitudo 2,6. Najmočneje so potres zaznali prebivalci naselij Gorjane, Kozje, Podsreda in Poklek pri Podsredi. Čuteči so potres opisali, kot bi s strehe padla ogromna količina snega. Konec januarja 2019 (glej januarski bilten) se je začel roj potresov z nadžariščem pri Knežaku, ki se je nadaljeval tudi februarja. Prvega februarja so ljudje čutili vsaj 9 potresov pri Knežaku, v nadaljevanju meseca pa še vsaj 14. Po intenziteti potresi niso presegli III. stopnje po evropski potresni lestvici, največja magnituda pa je bila 1,8 (14. februar ob 2.48 po UTC). V ožjem nadžariščnem območju smo dodatno postavili začasne potresne opazovalnice, nekaj jih je bilo nameščenih že po potresu, ki je to območje stresel 5. decembra 2018 (MLV=3,4). Vsi ti podatki so nam omogočili bolj natančen izračun potresnih parametrov in tudi analizo tistih potresov, ki so si sledili časovno zelo blizu. 100 SVETOVNI POTRESI V FEBRUARJU 2019 World earthquakes in February 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, February 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 1. 2. 16.14 14,68 N 92,45 W 6,7 66 22. 2. 10.17 2,20 S 77,02 W 7,5 132 1 provinca Pastaza, Ekvador 25. 2. 5.15 29,50 N 104,63 E 4,9 10 2 Weyuan, Kitalska pod morskim dnom, blizu Puerta Madera, Mehika V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, February 2019 101 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2019 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V januarju ni bilo dovolj dolgih otoplitev, da bi se začela letošnja sezona pojavljanja cvetnega prahu. V zraku so bila večino časa le posamezna zrna leske, jelše in cipresovk. Izstopala sta dva dneva 16. januar v Primorju z nekoliko več cvetnega prahu cipres in 21. januar v Ljubljani na račun jelše. Drevesa in grmi so že bili pripravljeni na cvetenje, vendar je prenizka temperatura zavirala rastne procese v rastlinah. Sezona se je začela v začetku februarja z lesko in jelšo, na Obali s cipresovkami. Začetek sezone cvetnega prahu je določen empirično, sezona se je začela na prvi dan, ko se je cvetni prah obravnavane rastline pojavljal v zraku 4 dni zaporedoma. Največ cvetnega prahu smo namerili v Mariboru, našteli smo 11.505 zrn, kar 77 % je bilo cvetnega prahu jelše. V Izoli smo našteli 5.201 zrn, v Ljubljani je bilo najmanj cvetnega prahu, le 4.810 zrn. V Lendavi smo našteli 7.601 zrn, vendar manjkajo podatki za teden dni od 18. do 24. februarja v obdobju visokih obremenitev z lesko in jelšo. Na celini je v zraku prevladoval cvetni prah jelše in leske, v Primorju cipresovk in tisovk. 4000 Izola 3500 Lendava Ljubljana Maribor 3000 Število zrn/m³ 2500 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu februarja 2019 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2019 Februar se je začel z oblačnim vremenom in padavinami, prva dva dneva jih je bilo najmanj na severovzhodu Slovenije. 3. februarja je še prevladovalo oblačno vreme, predvsem v notranjosti države so bile še padavine. Naslednji dan je bilo največ sončnega vremena na Obali. 5. februar je bil na Obali sončen, drugod je prevladovalo oblačno in hladno vreme. Sezona cvetnega prahu leske se je začela v Mariboru in Lendavi na začetku meseca, par dni kasneje še v Izoli in Ljubljani. Tudi cipresovke na Obali in jelša v Lendavi so začele sezono v začetku februarja. Neugodno hladno vreme je 5. februarja prekinilo sproščanje cvetnega prahu. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Od 6. do 9. februarja je bilo na Obali po večini sončno, vremenske razmere so bile ugodne za sproščanje cvetnega prahu cipresovk, drugod je bilo nekaj sonca in nekaj oblakov, cvetnega prahu pa je bilo v zraku malo. 10. februar je bil oblačen s padavinami, najmanj dežja je bilo na Obali, kjer se je začela sezona jesena. Naslednji dan je bilo na Obali nekaj sončnega vremena, drugod je bilo oblačno. Dež je prinesel zmanjšanje obremenitve zraka s cvetnim prahom. V Ljubljani je bilo od 12. do 23. februarja sončno s hladnimi jutri in toplimi popoldnevi, izmerili smo visoko koncentracijo cvetnega prahu leske in jelše. Sledila je krajša ohladitev brez padavin, bilo je deloma sončno. 23. in 24. februarja se je ohladilo in sledilo je kratkotrajno znižanje obremenitve zraka, nato pa se je ozračje ponovno ogrelo, jutra so bila hladna, popoldnevi pa za februar neobičajno topli in močno obremenjeni s cvetnim prahom. Cvetni prah sta začela sproščati brest in topol. Na Obali je je bilo od 12. do 18. februarja sončno, brez padavin in razmeroma toplo, v zraku je bil cvetni prah leske, cipresovk in jelše, pridružila sta se še topol in brest. 19. in 20. dne je bilo malo sonca pa zato več oblakov. Do konca meseca je bilo dokaj sončno, 24. februarja je bilo kratkotrajno zmanjšanje obremenitve zraka. Padavin ni bilo, najtopleje je bilo zadnje tri dni meseca, ko je bila največja obremenitev v mesecu, predvsem na račun cipresovk in tisovk. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, februar 2019 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, February 2019 Izola L e n d a va Ljubljana Maribor jelša leska 26,0 66,6 49,6 76,8 15,4 11,7 32,2 13,3 c i p r e s o vk e t i s o vk e 45,8 17,3 15,7 7,5 jesen topol brest 3,7 0,0 0,2 0,0 2,0 3,4 0,7 1,7 5,2 0,4 0,6 0,1 Na severovzhodu Slovenije je bilo 12. in 13. februarja deloma sončno, od 14. do 19. je bilo sončno s hladnimi jutri in toplimi popoldnevi. Leske in jelše so na tem področju pogosti grmi in drevesa, ki sproščajo v zrak velike količine cvetnega prahu ter visoko obremenijo zrak. 20. februarja je bilo na nebu nekaj oblakov, sledil je sončen dan. 22. februarja je bilo precej oblačno z manjšimi padavinami, opazno se je ohladilo, tudi naslednji dan je bil hladen, vendar sončen. 24. februarja je bilo dokaj oblačno, nekaj več sonca je bilo nato 25. in 26. dne, ko se je temperatura dvigala. Toplo in sončno je bilo zadnja dva februarska dneva. V zraku so bile visoke obremenitve s cvetnim prahom leske, jelše in cipresovk/tisovk, začela je cveteti tisa. V rutinskih aerobioloških analizah s svetlobnim mikroskopom zaradi prevelike morfološke podobnosti zrn cvetnega prahu cipresovk in tisovk med seboj ne ločimo, uvrščamo jih v enotno skupino. Z opazovanjem prašenja rastlin in njihovo razširjenostjo lahko do določene mere opredelimo vrsto cvetnega prahu v zraku. Preglednica 2. Februarski indeks cvetnega prahu v Ljubljani, Mariboru in Izoli v obdobju 2008−2019 Table 2. Monthly index of pollen in Ljubljana, Maribor and Izola in the period 2008−2019 leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Ljubljana 5144 272 359 1614 1148 223 2449 611 9382 916 443 4810 Maribor 9140 — 635 — 638 291 — 1052 11231 1647 1149 11505 Izola 2342 1102 965 — 906 1355 4225 1288 3128 1057 103 4263 5201 Agencija Republike Slovenije za okolje 3000 Izola Lendava Ljubljana Maribor 2500 JELŠA Število zrn/m³ 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2019 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2019 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 250 LESKA Število zrn/m³ 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2019 Figure 3. Average daily concentration of hazel (Corylus) pollen, February 2019 900 Izola 800 700 Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE 600 Število zrn/m³ Lendava 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk februarja 2019 Figure 4. Average daily concentration of Cypress family (Cupressaceae) pollen, February 2019 104 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m³ JESEN 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena februarja 2019 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, February 2019 180 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 TOPOL Število zrn/m³ 120 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola februarja 2019 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, February 2019 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor 100 BREST Število zrn/m³ 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta februarja 2019 Figure 7. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, February 2019 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v aprilu 2019 April je v povprečju s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec. Za ljudi preobčutljive na cvetni prah je zrak v tem času tudi močno obremenilen za zdravje. Istočasno so v zraku zrna večjega števila vetrocvetnih domorodnih vrst dreves, v urbanem okolju se jim pridruži še cvetni prah okrasnih tujerodnih vrst. Nekatere vrste rastlin imajo visoko potentne alergene kot na primer breza. Druge vrste s sorodnimi alergeni in manjšo potentnostjo lahko dodatno obremenijo zrak zaradi možnih navzkrižnih povezav in odzivov alergičnih oseb. Breza in sorodni gaber bosta aprila sočasno sproščala cvetni prah, ki bo predvidoma v zraku ves april. Cvetela bosta tudi hrast in bukev ter dodatno obremenila zrak z alergeni sorodnimi brezi in gabru. Cvetni prah, topola in vrb z alergeni manjšega pomena za zdravje, bo še vedno v zraku, sezona se je začela že marca. V Pomurju pričakujemo večje obremenitve z vrbo zaradi velike razširjenosti rastline. Cvetni prah jesena bo v zraku ves mesec. V prvih dveh tretjinah bo prevladoval cvetni prah velikega jesena, konec meseca se bodo začela pojavljati prva zrna malega jesena. Pri nekaterih osebah preobčutljivih za oljko se lahko pojavijo simptomi senenega nahoda. V mestih, kjer je sajena platana, bo njen cvetni prah v zraku v drugi polovici meseca, v Primorju že kak teden prej. Večje količine cvetnega prahu bodo sproščali iglavci (bor, smreka), v Primorju tudi visoko alergene cipresovke (brin, tuja, pacipresa), ki so na celini prisotne le v manjših količinah. V Primorju bo aprila v zraku že nekaj zrn trav, v celinski Sloveniji pa se bodo pojavila konec aprila. Začel se bo pojavljati tudi cvetni prah krišine, obremenitev zraka bo nizka. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in Prekmurje, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the current month is included in the article. 106 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Plavček (Cyanistes caeruleus) v pričakovanju pomladi