19 Reimmichlova povest podoma.ena — Z dovoljenjem z__o_be Habakiik je ta hip prebledel, nato pa zardel feakor kuhan rak. Jezno se je zadrl na starca: »Kaj veste o mojem očetu?c »Ničesar, ničesar ne,« se je Luka prestrašil, >nič pravega ne vem — le to, kar mi je Cenca pravila.« »Kaj je pravila?« »Nič — nič — edino to — da je tvoj oče nekoga ubil in da je zaprt.« »Torej le ni držala besede, kakor mi je obljubila!« je zarohnel Habakuk. »Povejte ji, da je grdo naredila — fej!« Luka je zmajal z glavo in je polagoma stiščal iz sebe: »Ni' vse tako. — Tisto o tvojem očetu mi je Cenca že davno prej povedala — že pred skoraj tridesetimi leti, takrat, ko si k nam prišel. Čudil sem ee ji namreč, kako to, da ti je tako dobra.« Habakuk je starega prebadal z očmi in se še ni pomii-l: »Pozneje pa vam je vse povedala, kajne ? Vse: kdo je bil moj oče in kako se je zgodilo?« »Ni res!« je zatrjeval Luka. »Ničesar mi ni poiVedala; pozneje je celo vse preklicala. Ko sem jo nekoč spet izpraševal, se je zagnala vame in mi rekla, da eem neumen bik in da sem vse narobe čul. Rekla je, da ne gre za tvojega očeta, ampak za sinu očeta tvojega očeta ali za brata tvojega očeta — Bcg sd ga vej, jaz ne vem. Saj si še misliti ne inoreš, kako zvita je Ccnca in kako tolsto čuje, kadar se ji zdi.« Tedaj se je Habakuk pomiril. Čez nekaj časa je vprašal: -oAJi mi imate še kaj drugega od doma povedati?« »Prav za prav nič več. Le to še bi Cenca rada vedela, kake misli kaj imaš za prihodnost.« s>Za prihodnost? Kake misli? Nobenih. Ali povejte materi, naj Maričke nikar ne drži, da bi name čakala! Ne bom se ženil, z Maričko pa prav gotovo ne. Sicer pa sem učitelj pri Svetem Juriju in bom tu ostal, razen ee mi pride na misel, da bi postal duhovnik.« »Bog ti požegnaj!« je dejal Luka slovesno. »Le nikar se ženskam ne daj v kremplje, potem bo vse dobro in boš zares gospod doma in pri delu!« Preden se je Luka podal spat, je potegnil še fcrepek požirek svojega »zdravila«, potem pa je postal mehek in nežen kakor raztopljeno maslo. Ginjen je rekel: »Habakuk, pobič moj, nič mi ne zameri iii nikar me ne zabi!« »Zabiti? Kaj mislite?« je odgovoril učitelj. »Saj na vsem svetu nimam človeka, ld bi mi bil tako blizu ikakor vi.« »Jaz pa na vsem svetu nimam človeka, ki bi ga tmel rajši od tebe. Prej sem imel Maričko rajši, zdaj pa si mi ti mnogo Ijubši od dekliča. Če ti morem kdaj kaj dobrega storiti, kaj ustreči, če kdaj kaj potrebuješ, pridi vedno k meni! Midva morava skup stati — na skupni fronti posebno proti ženskemu Btanu.« Ko je izcedil te besede, .ie šel spat. Drugo jutro «5§ je navsezgodaj vrnil in odkoleslal proti Tržiču. XII. Tri tedne pozneje se je Habakuk spet enkrat peljal v Ljubljano, da bi se udeležil učiteljskega zborovanja in si nakupil to in ono. Zborovanje je bilo Jprav živo in Habakuk se je večkrat oglasil in povedal ikako pametno, ki so jo tovariši odobrili. Habakuku je dobro delo, ko se je srečal s toliIkimi tovariši in sošolci; posebno vesel je bil svidenja fz ufiiteljem Kraljem Ls Kort. Drug drugega sta s ItaMm veseljem pozdravila, kakor da se že celo večJiost nista videla. Najbolj živaJino pa je bilo zvečer na družabnem Eestanku y restavraciji. Učitelji so vzbujali spomine na svoja študrjska leta, spc*_a_nja_i so ae raznih smešnih doživljajev, posnemali svoje profesorje, se mz-ogo smejaJi in veselo peJi. Ceprav se je Habakuk spočetka branil, je moral sesti s pevd k eni miza. Polagoma se je tudi on ves raztajal ia bil židane volje, kakar že davno ne več, Ko je pozna ura ločBa tovariše, mu je bilo žaJ, da je večer tako hitro miiiul. Drugi dan je dopoldne spremljal prijateLja Kralja na postajo. Sla sta po KolodvorsM ulici in sta bila tako zatopljena v razgovor, da se za okolico nista zmenila in da sta se večkrat skoraj v koga zaletela. Habakuk se je pravkar na glas zasmejal, ker je prijatelj neko smešno zLnil, pa se je v hipu zdrznil. Nasproti sta jima prihajali dve ženski, prva stara, sključena in bolehna, druga mlada, ki je stanko podpirala. Bili sta v črnem, obleka pa je bila uboga. Sveta Marija, saj to sta Milka in mati! Habakuk je maknil klobuk z glave in je brez besede pozdravil. Milka je prebledela, potem je zagorela, bolestno je pokimala in — šli so drug mimo drugega. Ko je bil kakih deset korakov dalje, se je Habakuk obrnil in ozrl za dekletom. Tudi ta se je v tem hipu ozrla. Ali se naj vme? Ali naj ji vošči besedo? Za božjo voljo, nikar! Beseda bi dala besedo — kaj vse bi se mogio zgoditi tu sredi ceste! Po vsem tem, kar se je zgodilo, ne sme z Milko več govoriti. Nič drugega bi ne bilo, kakor njegova sramota bi se razglasila. »Kaj ti je kar naenkrat?« je vprašal KraJj tovariša. »Ves razburjen si.« »Nič — nič. — Znance sem vided, ki... ki si nismo več,« je zajecljal Habakuk. Na postaji je bilo polno u.iteljsv. Tedaj se je Habakuk poslovil od prijatelja in se je vmil v mesto.  Kaj je za božjo voljo z Milko in njeno materjo? Kako prideta v Ljubljano? Ali sta tu? Kakor je videti, jima ni dobro. Morda sta celo v bedi in revščini... Kaj naj stori? Nič. Saj ne more nič, če do njih ne more. Ne, k njima ne more. Saj bi moral vse povedati, kaj je bilo, kar ju je ločilo. Če bi jima to povedal, bi izgubila Milka še zadnjo trohico spoštovanja, ki ga morda še ima do njega. Pa vendar — če sta v potrebi, mora kaj storiti zanju. Preudarjal je sem in tja, nazadnje pa se je odločil in šel na policijo ter vprašal, če ne stanuje neka gospa Trebnik s hčerko v Ljubljani. Povedali so mu, da res prebiva neka Terezija Trebnik, vdova po gozdarju, s svojo samsko hčerjo Milko na Šentpetrski cesti št. ... v podstrešju; priselila se je semkaj iz Maribora. V kakih razmerah ti dve ždvita, to bi mogel vedeti socialnopolitični urad mestne občine, ki za reveže skrbi. Na mestnem socialnem uradu je Habakuk izvedel, da živita Trebnici od čisto majhne pokojnine, ki bi že za zdravega človeka bila dvakrat prepičla, kaj šele za to ženico, ki je večidel bokia in ji je treba zdravila; mestna občina jima sicer daje nekaj podpore, ali te je s pokojninico vred komaj toliko, da jiraa vsaj stradati ni treba. Ko je take reči čul, se je v Habakukovem usmiljenem srcu zganilo in vzbudila se je stara ljubezen, ki je itak nikoli ni mogel zadušiti, in je zagorela še bolj ko kdaj poprej. Revicama mora pomagati! Ali kako? Dolgo je razmišljal; tedajci se mu je posvetilo in že je našel skl&p. šel je k frančiškanom, k nekdanjemu svojemu spovedniku patru Dominiku. Ta se je starega znanca, ki ga je že kot resnega, krščanskega študenta čislal, zelo razveselil in ga je jel spraševati, kako se mu kaj godi. Habakuk ni na to nič odgovoril, ampak je kar začel: »Ljubi pater Dominik, z veliko prošnjo prihajam danes k vam. Je pa bolj sitna zadeva.« (Dalje sledl)