http://www.mandrac.si, u red n istvo@mandrac.si tednik ČETRTEK, 19.JULIJ 2012 / ŠTEVILKA 968, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR Adrija U NALOŽBENO SREBRO www.adrija-ag.com e: adrijaag@gmail.com m: 040 539 385 srnobil iko Drv /cii nnl/ol Irmnno Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Mtri'** POOBLAŠČENI PRODAJALEC 'kdBvajeiVho po domoče RESTAVRACIJA Bariera-lzola 05/ 6414105 030 239 790 Povest o dobrih ljudeh Roman Miška Kranjca s tem naslovom je pravljična povest o ljudeh, ki živijo ločeni od ostalega sveta v idiličnem zatišju slamnate hišice na samotnem otoku ob Muri. Tja bi se radi preselili tudi nekateri prebivalci naše občine, oziroma bi najraje tja preselili celo izolsko občino. (Mef) Vem, da mi bo marsikdo zameril naslednje vrstice, toda zapisati jih moram že zato, da o tem spregovorimo na glas, si pogledamo v oči in ocenimo ali živimo v kraju po naših željah ali ne. Začel bom s svojo težavo. Tudi mene marsikaj moti. Poleg vsega, kar je povezano z našo državo, občino, pravom, medčloveškimi odnosi in ostalim me najbolj motijo skuterji. Alergičen sem nanje. Ko zaslišim tiste visoke obrate, ki ne gredo nikamor se zdrznem in postanem slabe volje. Zaslišim ga že z druge strani mesta, tudi takrat, ko drugi ne slišijo ničesar. Včasih sem skakal na okno in mahal za njim, zdaj se zadržim. Zanimivo je, da celo življenje živim v hrupu. Zrasel sem na dvorišču s tovornjaki, igral v bendih in hodil na koncerte, živim ob gostinskem lokalu, v vseh sobah stanovanja igra najmanj radio. Pa me to nič ne moti. Skuterji pa. Razložili so mi, da gre za nekakšno fobijo, da slišim določene zvoke glasneje od drugih in da se tega lahko rešim le s samoobvladovanjem. Zdaj skuterje še vedno slišim, a se zadržim, čeprav me ima, da bi zbrcal mulca, ki brez izpuš-nika navija pod oknom. Mene motijo skuterji, nekatere pa bolj komplicirane stvari, od glasbe in hrupa nasploh do dobre volje drugih ljudi. Prebiram o tem, kako nekatere in vedno iste stanovalce Jagodja moti glasba iz Simonovega zaliva, pod-belvederja, Hangarja, luna parka, morda celo s svetilnika in pravijo, da jim ni živeti. Ne njim ne njihovim gostom. In pomislim na Barbaro, ki z možem in tremi otroci živi dobesedno na Manziolijevem trgu, v jedru vsega tistega, kar moti dobre ljudi iz Jagodja. “Imamo termopan stekla pa okna enostavno zapremo, če nas ravno moti,” pove. In pomislim, da bi si morda tudi v Jagodju omislili kaj takega, saj vendar živijo v turističnem kraju. Ali pa se poleti preselijo v idilično hišico ob Muri. Če obstaja. WWW.NAKUPI.NET □ BANKA KOPER MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev. Zavrtite 040 211 434/05 M 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si Počitnice v molu Mittendorferjeva Ana je čelistka priznana, čeprav še nima dosti let in komaj vstopa v glasbe svet. Letos je zlati ključ dobila, ker se je pridno učila a bolj kot slave in luči si zdaj počitnic želi. Počitnice so pač zato, da človek šolo pozabi, da prste obnovi, še prej kot jih obrabi, da hrbet zravna, razmiga kosti, in tako kot vse sošolke, tudi fanta dobi. Dopust širokih ust Uredništvo se za nekaj dni odpravlja na morje - v Izolo. Zjutraj bomo pospravljali arhiv, dokončali knjigo o izolskih vodnih virih, vmes pa skočili na svetilnik. Naslednji Mandrač bo zato izšel šele v četrtek 2. avgusta. Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend ‘‘doma’’ v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) VSE NAM JE BLIZU Ko so vojaki tretje ameriške armade (general Georg S.Patton) osvobodili Buchemvald, niso verjeli svojim očem - več tisoč mrtvih, na pol živih in živih okostnjakov je umiralo pred njimi. Vojaki niso spoštovali Pattonovega ukaza, da gredo naprej. Ko je general (po telefonu) izvedel za nepokorščino, je ves razjaren i odločen, da, če ne drugače pa s streljanjem nepokornih vojakov uvede red. Ko pa je na licu mesta videl, kako njegovi vojaki kuhajo juhe in hranijo preživele, ki so potem umirali od prepolnih želodcev, je ustavil je premike armade in zaukazal, naj vse essesovce na licu mesta pobijejo postrelijo ali obesijo. Preživele okostnjake je naložil na vojaške tovarnjake in jih prepeljal do najbližjih ameriških vojaških bolnišnic in se razjokal. Potem je vse prebivalce Buchemvalda nagnal, naj vidijo to kar so videli njegovi vojaki. Vsi so govorili, da niso nič vedeli. Uniformirani in civilni funkcionarji Reicha v mestu, pa so govorili, da so samo izpolnjevali ukaze. Nihče ne more biti odgovoren, če samo izpolnjuje ukaze - ne Eichman, ki je »izpolnil ukaz« in naredil strateški in logistični načrt Endlosung den Judenfrage, končne rešitve judovskega vprašanja, v katerega so bili umeščeni tudi Slovani, komunistti, Cigani, pisatelji, umetniki in drugi stvarni in možni nasprotniki tretjega Reicha. Zgolj izpolnjevali so ukaze in niso odgovorni essesovci in esajevci, ki so jih po pripravljenih seznamih vodili na železniške postaje in transporte, niso odgovorni vlakovodje, ki so vozili te transporte, ne stražarji in komandanti v koncentracijskih taboriščih. Vsak od njih je samo izpolnjeval ukaze in naredil svoj del zla. Samo ukaze so spoštovali, ker je zakon pač treba spoštovati. Zakon o zaščiti nemške krvi in rasne čistosti. In ukaze višjih. Rezultat - šest milijonov mrtvih. Načini udejanjanja »teorije krvi in zla« so različni. Vse je možno urediti tako kot so to naredili v Hitlerjevem Reichu, ali pa bolj nežno, na papirju. Pomembno je samo, da je ukaz nadrejenih izvršen. Še posebej je pomembno, da vsi, predvideni za »čiščenje«, ne vedo za tta ukaz. Poznati ga morajo samo zadolženi za njegovo izvršitev. Tako je sekretar za notranje zadeve v zadnji sestavi Izvršnega sveta Republike Slovenije in prvi vladi imenovani 16. maja 1992, Igor Bavčar napisal interno navodilo, da se drugačnim preluknjajo dokumenti in - ven z njimi. Ven iz službe, iz stanovanj, iz države, ki je to postala tudi zaradi Izjave o dobrih namenih, kot sestavnem delu zakonodaje in Ustave. Rezultat - več kot 25 000 novodobnih taboriščnikov. Petnajst odstotkov prebivalcev Slovenije, ki so jim ukradli prebivališče. In, če nimaš prebivališča, ne moreš dobiti službe, če nimaš službe in prebivališča ne obstajaš in nimaš pravice na nobeno pravico. Uslužbenci notranjega ministrstva, ki so luknjali dokumente so takrat, kot danes, govorili, da so »samo izpolnjevali navodila«. Vas to na kaj spominja? V tisti vladi je bil predsednik Lojze Peterle, ki ni pomemben, ker je bil samo figura v rokah notranjega sekretarja (Bavčarja) in sekretarja za obrambo. Takrat je to bil današnji predsednik vlade Janez Ivan Janša, ki je obtožil Cirila Zlobca, člana predsedstva, da je izdajal državne tajne. Kako je to zvedel, je pojasnil sam - prisluškoval mu je. Nihče do danes ni vprašal, ali je prisluškoval samo Zlobcu, članu predsedstva, ker je vedel, da bo »izdajalec«, ali vsem članom predsedstva po vrsti, kot tudi drugim, njemu nepodobnim državnim funkcionarjem. Pa to sploh ni pomembno, tako kakor niso pomembni objavljeni dokumenti o trgovini z smrtjo, zaradi katere zdaj predsednik vlade in njegovi čakajo rezultate sojenja v treh državah. Rezultat - več kot 200 000 mrtvih, samo v eni od držav, ki so jim obrambni in notranji sekretar prve slovenske vlade v demokratični Sloveniji prodajali orožje. Trgovci in zaslužkarji zla in smrti. Za manjše zlo je pred sodiščem samo še en predsednik vlade na svetu, pakistanski predsednik vlade. Nepoštovanje, posmeh, cinični komentari predsednika in ministrov naše vlade ob sodbi ESČP so samo dokaz, da se zlo nadaljuje. Slovenija je, piše v sodbi ESČP, kršila tri člene evropske Deklaracije o človekovih pravicah, dva sodnika pa sta v ločenom mnenju celo napisala, da je izvršila administrativno etnično čiščenje. Ali, kakor je napisal Ali Žerdin: »Od Ljubljane do Srebrenice ni daleč. In od Strasbourga do Haaga tudi ne.« Buon dorno ni dovolj Občina Izola zadnje čase uvaja kadrovsko noviteto, ki bi ji lahko rekli, separativna kvalifikacijska vrednotenja ali po domače več je manj. Govora je o pogoju, ki ga morajo na jezikovno mešanem območju izpolnjevati delavci v javni upravi in javnih funkcijah nasploh, namreč, da uporabljajo oba jezika okolja, v našem primeru slovenski in italijanski. Dokazano obvladanje italijanskega jezika je eden pomembnih pogojev zaposlovanja v javni upravi in predstavniki narodnosti so bili v preteklosti zelo občutljivi glede izpolnjevanja tega pogoja. Vsi se spominjamo hudih pripomb in kritik, ko je na mesto direktorja občinske uprave kandidirala Monika Sečnik, ki ni izpolnjevala tega pogoja, eden od svetnikov pa je celo želel uradno komunicirati z njo v jeziku narodnosti, seveda neuspešno. Tudi nova občinska uprava se je srečala s podobnimi problemi ob zaposlovanju svojih kadrov, vendar tokrat ni bilo tako hudih reakcij in praksa razpisov za delovna mesta v občinski upravi, kjer se za nižja delovna mesta zahteva višja stopnja znanja italijanskega jezika kot za vodilna delovna mesta, se brez hudih pretresov, nadaljuje. Tako se je v torek iztekel 8-dnevni rok za prijavo na javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Podsekretar - Vodja Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj. Gre za delovno mesto, ki ga je doslej zasedal Rado Gomizelj, ki se menda seli nazaj na Komunalo, kdo ga bo nasledil pa bo jasno v kratkem. Glede na to, da gre za mesto vodje Urada je prav presenetljivo, da je za zasedbo tega mesta potrebna univerzitetna ali najmanj visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem /druga bolonjska stopnja, zadošča pa že osnovna raven znanja italijanskega jezika. V nasprotju z njim pa mora kandidat, ki se je prijavil na Javni razpis za zasedbo prostega strokovno tehničnega delovnega mesta “Poslovni sekretar V-II" (po domače tajnica) imeti vsaj srednjo strokovno izobrazbo ali srednja splošna izobrazba, vendar pa višjo raven znanja italijanskega jezika. V uredništvu smo iskali razloge tega nenavadnega oblikovanja javnih razpisov in če odmislimo možnost, da gre za zaposlovanje željenih kandidatov obstaja tudi druga razlaga: Očitno se oblast počasi ločuje od ljudstva in ji zato ni treba več komunicirati z vsem in vsakim. Za to bodo poskrbele tajnice. Mef Živahno gradbišče pri Danteju Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, Dante Alighieri, bo bogatejša za štiri učilnice za nivojski pouk, ki jih urejajo na 220 kvadratnih metrov terase v drugem nadstropju. Tako bodo lahko razmejili šolo in vrtec, ki bo tako dobil nekaj dodatnih površin. Na ta način bodo lahko sprejeli nekaj več otrok, namesto 126 jih bo septembra 132. V šoli, kjer je zdaj 93 učencev, pa jih bo potem 105. Sicer pa so otrokom letos prvič omogočili poletno varstvo v okviru projekta Popestrimo šolo. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Komun Dela mesta se ne da enostavno zapreti Interesni zbor krajanov najbolj severnega dela starega mesta je pokazal, da imajo kar nekaj težav z urejanjem prometa in posebej parkiranjem, saj je plaža na svetilniku v neposredni bližini pa tudi tamkajšnji prebivalci so aktivni sobodajalci. Soočata se javni in zasebni interes, to pa ni vedno dobro. V četrtek se je sestal zbor krajanov Krajevne skupnosti staro mesto, natančneje krajani območja pri “šanpieru”. Prva in edina “uradna" točka interesnega zbora je bilo urejanje prometnega režima na območju med Delamarisom, plažo na Svetilniku in cerkvijo Svetega Mavra. Krajani že dlje časa opozarjajo na improvizirano kampiranje na tem območju, posebej na parkiriščih ob plaži slepih, kjer ni ne časovne omejitve parkiranja, niti zahteve po posebnih dovolilnicah, zaradi česar to območje izkoriščajo “low budget” turisti. “Mnogi v avtomobilih tudi prespijo”, je dodal eden od prisotnih krajanov. Nekaterim pa težave povzročajo tudi deskarji, ki se v pretežno spomladanskih in jesenskih mesecih podajo na iskanje za deskanje primernih pogojev in ob tem izkoristijo to območje za parkiranje. S tem pa menda zaparkirajo vstop v nekatere od hiš. Zaradi tega so krajani predlagali, da bi se parkiranje za tiste, ki nimajo dovolilnice, na tem območju omejilo na 15 minut. To pa je dovolj časa, pravijo, da gostje iz avtomobila odnesejo vse potrebno za na plažo in vozilo nato preparkirajo tam, kjer je to dovoljeno. O težavah s parkiranjem seveda največ vedo stanovalci in nedvomno bo treba nekaj urediti, začenši z že predlaganimi intervencijskimi potmi, ki bi, če ne drugo, vsaj preprečile parkiranje ob ožjih predelih. A dejstvo je, da Izola ni samo turistično mesto, kar pomeni, da tako ali drugače moramo domačini, za skupno dobro, nekoliko potrpeti v poletnih mesecih. Predvsem bode v oči, da bi na ta način krajani lahko preprečili dostop do tega dela Izole tudi ostalim Izolanom. Na misel pa pridejo najprej deskarji, ki niso samo iz kontinenta in bi tako, kljub pretežno praznim parkirnim mestom izven sezone, bili postavljeni v nekoliko nerodno situacijo. Deskanje pa spada v kategorijo športnega turizma, svetilnik pa je tudi edina primerna lokacija, kjer si lahko dajo duška ob jesenski burji. Domačini so si, med drugim, zaželeli tudi večjo strogost redarske službe do na nepravilen način parkiranih avtomobilov. Spomnimo naj, da je na zboru krajanov mogoče le pripraviti predloge, ki jih mora nato sprejeti še občinska uprava, ali občinski svet. Psi niso zaželjeni Neuradno pa so krajani razpravljali tudi o novi pasji plaži, za postavitev katere občinska uprava menda ni vprašala nikogar za mnenje. Egidio Krajcar je povedal, pasja plaža nima kaj delati na tem območju, ki je edino primerno za majhne otroke. “Otroci ne morejo v morje niti na Svetilniku, niti na plaži slepih, saj so tiste betonske plošče nevarne. Ostane jim le območje, ki pa je zdaj namenjeno pasji plaži. ” Krajcar, ki je na interesnem zboru imel veliko podporo ve- čine ostalih prisotnih krajanov, se boji tudi masovnega prihoda psov iz celotne Slovenije in sosednjih držav, predvsem zaradi velikega medijskega pompa okoli izolske pasje plaže. Krajani so se strinjali, da otroci in psi ne sodijo na isto plažo, ter našteli še nekaj nevšečnosti, od umazanije pa do hrupa. Zaradi tega so se krajani odločili, da bodo zbirali podpise za peticijo proti pasji plaži na tem območju. am Dom za mačke Neuradno smo izvedeli, da v Izoli urejamo dom za potepuške mačke. Govorice je potrdila tudi odgovorna za stike z javnostjo Občine Izola Martina Miklavčič-Šuman-ski, ki pravi, da je postavitev zavetišča v vsaki občini tudi zakonsko določena. Zaenkrat je sicer v načrtu postavitev začasnega, oziroma prehodnega doma za mačke, kako pa bo problematika rešena v bližji prihodnosti, pa bo jasno, ko se bodo sestali odgovorni vseh treh Obalnih občin in našli skupno rešitev. Dejstvo je, da zavetišče v Kopru zadošča skoraj izključno pasji populaciji, mačke pa so prepuščene same sebi, ulici in tisti peščici prostovoljcev, ki z lastnimi močmi skrbijo zanje. Prehodni dom za mačke, oziroma mačja hiša, pa bo dobrodošla za vse tiste potepuške mačke, ki ne najdejo toplega doma. Da bi preprečili naval na dom lokacije zaenkrat ne objavljamo. Z Občine pa so nam tudi povedali, da postavitev prehodnega doma ne bo obremenilo občinske blagajne. am Pasja plaža: sobivanje človeka in njegovega najboljšega prijatelja Ekonomija ni ekologija piše: Franc Kranjc Gostinstvo lani v globoki izgubi Gostinske gospodarske družbe (232 jih je) s sedežem na obalno-kraš-kem območju z 2.090 zaposlenimi so v poslovnem letu 2011 izkazale 130.317 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje (to predstavlja le 3,35 delež prihodkov vseh gospodarskih družb, ki jih je 3.899) in kar 26,235 milijona evrov neto čiste izgube. To pomeni tudi največji delež izgub vseh gospodarskih družb na omenjenem območju. Večino izgub je bilo v piranski, najbolj turistični občini (24,835 milijona). Izgubo na Obali in Krasu je izkazalo skoraj polovica gostinskih gospodarskih družb. Problem, ki se vleče že kar nekaj let, sta tudi visoka zadolženost obalnih gospodarskih družb s področja gostinstva in posledično stroški za plačilo obresti. Večina gostinskih nastanitvenih hotelov v piranski občini je namreč tudi pod bančno hipoteko. V strukturi neto čistih izgub na obalno - kraškem območju v letu 2011 vodi gostinstvo s 23,6% in je celo večji izgubaš od gradbeništva (17,3%), prometa in skladiščenja (13,5 %), finančnimi in zavarovalniškimi dejavnostmi (11,0%) in trgovina (10,3%). Gostinstvo v Sloveniji je v letu 2011 zabeležilo 1,080 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in 70,155 milijona evrov neto čiste izgube. Delež prihodkov gostinske panoge na obalno-kraškem območju v primerjavi s Slovenijo tako znaša 12%, delež neto čiste izgube pa kar 37,40% ! Poslovni izidi vseh gospodarskih družb obalno kraškega območja kažejo, da so ustvarile 4,148 milijarde evrov prihodkov in so leto 2011 zaključile s pozitivnim rezultatom, Od treh obalnih občin so gospodarske družbe Mestne občine Koper ustvarila za 2,933 milijarde evrov prihodkov (indeks 103), tiste s sedežem v piranski občini so zmanjšale prihodek za več kot 30 milijonov (skupaj ustvarjenih 315.500 milijonov Eur), gospodarske družbe v izolski občini pa so zmanjšale prihodek za 5,5 milijonov Eurov in ustvarile 243.991 milijonov Eurov. Zanimiv je še podatek, da Izola in Koper lani nista zabeležili neto čiste izgube, zato pa so v piranski občini zabeležili slabih 25 milijonov čiste izgube, večino tega pa so pridelali prav v gostinstvu. Mobilnost Izola je kolesarjem neprijazno mesto Seveda smo tudi Izolani za zmanjševanje izpustov in za bolj zdrav način življenja ter s tem v zvezi za uporabo koles. Tukaj pa se tudi konča, saj za kolesarje dejansko nismo naredili ničesar, imamo le nekaj metrov kolesarskih stez, tudi vožnja po območjih z omejenim prometom ni preveč varna. Za povrh pa imamo še povsem neurejeno signalizacijo in kopico praktičnih problemov. Pred letošnjo turistično sezono smo Izolani dobili urejeno Paren-cano, ki vabi tako sprehajalce, kot tudi kolesarje, da se predajo naravnim lepotam izolskega okoliša. Težava je le v tem, da taisti kolesarji, ko pridejo v Izolo, ne vedo kje bi se lahko vozili, kako in do kam. Izolske kolesarske poti so namreč kar kreativno načrtovane. Kar nekaj bralcev nam je namreč poročalo o neurejenosti kolesarskih poti, zato smo se odločili pristojne organe povprašati kakšna je urejenost kolesarskih poti po Izoli z vidika “zakona". Redarska služba žal ni bila zgovorna, na izolski policijski postaji pa so bili zelo prijazni in so nam odgovorili na vsa vprašanja. Naš sogovornik je bil Peter Leban, odgovorni za promet. - Nam lahko pojasnite, kje v Izoli se je dovoljeno voziti s kolesom? - Kolesarskih stez v Izoli ni prav veliko. Imamo tisto, ki pelje od Livad do Jagodja in Parenzano, vse osalo pa je bolj improvizirano. - Kdaj bo dokončana kolesarska steza, ki se zaključi pri Jagodju? - Po mojih informacijah, bo cesta povezana s krožiščem ob novem študentskem kampusu in bo speljana vse do centra pri starem zdravstvenem domu. - Nekateri občani so nam povedali, da se po Kosovi ulici ne sme voziti s kolesi, saj da jim tam grozi kazen. Je to res? - Ne ,na Kosovi ulici je dovoljena vožnja s kolesi, saj znak tega ne prepoveduje. Res pa je, da je treba biti zelo previden, saj se tam zaradi vrtca veliko otrok zbira na ulici. Mi bi raje videli, da je pot zaprta za ves promet, oziroma, da se uredi posebna pasova za kolesarje. Slednji sicer ne predstavljajo večjih težav, težave predstavljajo bolj motoristi na takoimenovanih “petindvajsetkah”, ki naj ne bi dosegle višje hitrosti od 25 km/h, a po izkušnjah vem, da jim večina odstrani limitator in dosežejo tudi do 60-70km/h. Pri taki hitrosti pa je prehod po Kosovi ulici predvsem zaradi otrok zelo nevaren. A zakon izenačuje motorje z oznako 25 in kolesa. -Kaj pa po ulicah starega mesta, je dovoljena vožnja s kolesi? - Za ulice velja povsem druga zgodba. Po ulicah lahko hodijo le pešci, saj prometni znak prepoveduje vožnjo s kolesi in ostalimi vozili. Domačinu, ki se pripelje do doma seveda ne bomo komplicira-li, za vse ostale pa to ne gre. Paradoks Južne ceste, kjer na kolesarski poti ni dovoljeno kolesariti, verjetno zato, ker se tako zaključi. - Zakaj je v Izoli tako pomanjkanje kolesarskih stez? - V Izoli se ob gradnjah cest in pločnikov ni razmišljalo o kolesarjih, zato je sedaj vsaka rešitev zgolj improvizacija, ki pa ljudi rada zmede. Kolesarska steza bi morala biti dobro označena, da ljudje vedo kam jih pelje, pri nas pa se velikokrat nenadoma konča brez opozorila in oznake, kam naprej. Naprimer, kolesarji se zapeljejo po Parencani do Cankarjevega drevoreda in ko pridejo do pokopališča se pot konča. Ce bi se želeli ravnati po zakonu, bi morali s kolesa in ga potiskati vse do naslednje kolesarske steze. - Kako ravna policija, glede na to, da je praktično nemogoče prevoziti Izolo, ne da bi kršili zakon?. - Nekaj seveda toleriramo, nikakor pa ne bomo tolerirali tistih, ki divjajo po peš poteh. - Katera od treh obalnih občin je kolesarjem najbolj prijazna?. - Koper je dobro opremljen s kolesarskimi stezami, očitno so to imeli v mislih pri pojektiranju cest, v Izoli in Piranu pa ni bilo vizije in so na kolesarje pozabili. - Prej ste omenili problematiko predelanih 25. Kako ravnate v primeru suma, da je motor predelan? -Če sumimo, da je motor predelan, ga odpeljemo na tehnični pregled in v primeru, da lahko vozi več kot 25km/h motor zaplenimo in voznika kazensko ovadimo oz. obvestimo starše, če je oseba mladoletna. Marsikje bi postavili “panetone" in tako umirili promet skuterjev a kaj, ko na ta način onemogočimo gibalno oviranim normalen prehod. Tako, da pravo rešitev še iščemo. - Zakaj menite, da je pri nas taka “kultura” divjanja po ulicah? - Del krivde gre vsekakor staršem, ki dopuščajo da otroci nespametno vozijo Res pa je , da že sami velikokrat niso najboljši vzor, saj redno videvam starše, ki pripeljejo otroke v šolo na mopedu, čeprav to vse do otrokovega 12 leta starosti ni dovoljeno. - Kakšna je vaša pristojnost glede urejanja kolesarski poti? - Mi lahko zgolj poročamo in predlagamo Občini kaj bi bilo smotrno narediti. Primož M. Bodo gostinci stavkali? V medijih je zaokrožila novica, da se turistični delavci pripravljajo : na stavko, najprej tiho, če pa ne bo zaleglo, pa tudi aktivno. Sindikati opozarjajo na nemogoče delovne pogoje, kjer v kuhinjah temperature dosegajo tudi do 40 stopinj celzije, zaradi pomanjkanja kadra pa so delavci preobremenjeni. Ob tem pa so se plače v j turizmu, za razliko od slovenskega povprečja, ki se je v zadnjem letu nekoliko dvignilo na dobrih 1500 eur, še nekoliko znižale na 1000 eur, kljub temu, da turistični delavci delajo ob vikendih, za praznike in pogosto tudi v nočnih izmenah. Stavka se bo začela z naslednjim tednom na Bledu, v Bohinju in na slovenski obali. Zaenkrat se bodo turistični delavci le pisno opravičili gostom, ki so prišli na zaslužen dopust, “za vse nehote storjene napake, za utrujenost zaposlenih, za nepotrebno čakanje na storitve, za slabo voljo, kisle nasmeške, oznojene uniforme in vse druge neprijetnosti, ki jih lahko doletijo", so povedali predstavniki sindikatov. A to je le prvi korak, saj če “tiha” stavka ne bo zalegla, bodo naslednjo “pravo” stavko pripravili za novoletne praznike, kar bi, če gledamo zelo lokalno, za občino, kot je Izola, ki v turizmu vidi rešilno biljko, predstavljalo katastrofo. Dejstvo je, da delavci v turizmu veliko delajo za malo denarja, kar je tudi razlog za pomanjkanje kadra kljub visoki stopnji brezposelnosti, dober pokazatelj trenda pa so tudi maturanti na izolski SGTŠ, ki se praviloma po končanem šolanju odločijo za drugačno poklicno pot. Tudi staro mesto bo imelo hostel Dobili smo novico, da se v starem delu Izole (končno) odpira prvi mladinski hostel. Gre za projekt dveh Izolanov, ki v Dvoriščni ulici preurejata staro mestno hišo v sodoben hostel. Projekt je že v polnem teku, papirji so že na mizi, postavljajo pa že prve pograde. To pa so zaenkrat tudi vse informacije, do katerih smo se uspeli dokopati. Mladinski hostli v središču mesta so stalnica v vseh turističnih krajih, ki nekaj pomenijo. Namenjeni so predvsem mlajšim obiskovalcem, ki načrtno ali pa tudi naključno pridejo do kraja in radi prespijo v središču mestnega dogajanja, ne pa, da večji del dneva preživijo v iskanju primernega prenočišča. Seveda pa so pogosti uporabniki hostlov tudi mlade družine, včasih pa tudi izkušeni popotniki. Skratka, podpiramo! ur vi YXimx< 5 Paviljon izbrisanih v spin na žrtve birokracije? Izbrisani so slovenska posebnost, s katero se verjetno še noben Slovenec ni pohvalil v tujini. V Izoli so v nedeljo izbrisani organizirali srečanje, na katerem se sicer ni zbralo veliko ljudi, a so imeli kljub temu veliko povedati. Med drugim pa je padla tudi pobuda za preimenovanje paviljona. V nedeljo je v parku Pietro Coppo v Izoli Stojan Bubanja organiziral srečanje izbrisanih obalno kraške regije. Srečanje, ki je imelo podobo javne tribune, je vodila dolgoletna borka za pravice izbrisanih Uršula Lipovec Čebron, kulturno noto dogodku pa so dodali najprej Eva in Matjaž z dvema angažiranima popevkama, nato pa še sodelujoči na ..pravljičnem" festivalu HISTeRIA v Gračišču. A Glavno vlogo na prireditvi so imeli izbrisani. Prisotne je najprej nagovoril Stojan Bubanja, ki je še enkrat opozoril na politično nasilje nad 25.000 državljani Slovenije, ki so jim bile odvzete vse pravice. Povedal pa je tudi, da kljub temu, da število prisotnih izbrisanih ni veliko, je treba upoštevati, da je izpostavljanje za ljudi, ki nimajo ničesar, niti osebnih dokumentov, vedno izjemno nevarno, zaradi česar si vsak izbrisan, ki se je v nedeljo pojavil v parku Pietro Coppo, zasluži pohvalo. Bago iz Kopra je prebral zahteve izbrisanih, med katerimi izstopa zahteva po kazenskem pregonu vseh, ki so odgovorni za izbris ter odstop vlade: »Pozivamo h kazenskemu pregonu vseh, ki so odgovorni za izbris. V prvi vrsti so to bili Lojze Petrič, predsednik Demosove vlade, Igor Bavčar, takratni notranji minister, Slavko Debelak, Bavčarjev državni sekretar, Janez Janša, takratni obrambni minister, Dimitri Rupel in še drugi, ki so nam znani. Zahtevamo, da sedanja vlada takoj odstopi, saj jo vodijo ljudje, ki so neposredno odgovorni za izbris, zahtevamo, da se spoštuje sodba evropskega sodišča za človekove pravice in v treh mesecih naj se izplačajo odškodnine za šest izbrisanih, ki so zmagali na sodišču, v enem letu pa naj vlada pripravi načrt izplačila odškodnin vsem drugim žrtvam izbrisa. Zahtevamo, da politiki, ki so nas izbrisane vsa ta leta javno žalili in psihično trpičili, takoj, nemudoma prenehajo z žalitvami, ksenofobnimi in šovinističnimi govori zoper žrtve izbrisa. “ Bomo imeli paviljon izbrisanih? Na oder je bila povabljena tudi podžupanja Breda Pečan, ki je povedala nekaj besed v podporo izbrisanim. “Poznam nekaj izbrisanih, ki so živeli v Izoli, nekateri med njimi pa so že umrli, tako, da ne bodo nikoli doživeli zadoščenja. Vendar mislim, da sta obe sodbi ustavnega sodišča in seveda sodba sodišča za človekove pravice v Strasburgu pravzaprav končni odgovor na vse tisto, kar so izbrisani v teh časih pretrpeli. Eni so si status uredili, ker so imeli nekoga, ki jim je lahko pomagal, nekateri pa še do danes niso uspeli priti do pravice. jm S ; :* m M M? '~7y11 V imenu Občine Izola povem, da vodstvo Občine Izola stoji izbrisanim ob strani in je pripravljeno pomagati, če bi rabili pomoč, kolikor je to v pristojnosti in moči Občine Izola", je povedala Breda Pečan in dodala, da bo pobudo o preimenovanju paviljona v parku Pietro Coppo v “Paviljon izbrisanih” prenesla občinskim svetnikom ob naslednji redni seji, predvidoma v septembru. Izbrisani so povedali svoje zgodbe Sledile so zgodbe nekaterih od prisotnih izbrisanih, ki so si skupne tako v dramatičnosti, kot tudi v absurdnosti celotne zadeve. O Milanu Makucu, pi-rančanu, rojenemu slovenskim staršem, ki so mu odvzeli državljanstvo in vsako pravico in je kasneje umrl zaradi posledic nezdravljenega raka smo že pisali v prejšnji številki Mandra-ča. Njegova zgodba je verjetno najbolj tragična in ob spominu nanj sta mu pesem posvetila Eva in Matjaž. A tudi ostale ne zaostajajo veliko. Tanja Duronič je bila stara vsega 7 mesecev, ko so jo izbrisali, do dokumentov pa je prišla šele čez 18 let, do takrat pa je živela v strahu, da jo bodo kje legitimirali. Ali pa Slobodan, ki v Izoli živi in je stalno prijavljen že trideset let in je še kot izbrisan, paradoksalno, tekmoval za reprezentanco Slovenije. "Tekmoval sem tudi za vojne veterane Slovenije, bil pa sem tudi svetovni prvak v vlečenju vrvi. Na srečo sem poznal veliko ljudi na policijski postaji v Izoli, tako da so bili do mene korektni. Leta 2000 sem po različnih tožbah vendarle dobil državljanstvo, a neverjetno je, kako se je celoten proces vlekel. ” Slobodan je med tistimi, katerim so iz takšnih ali drugačnih razlogov zavrnili vlogo za državljanstvo, za kar, kot je povedala Uršula Lipovec Čebron, je bilo dovolj že, da si imel v kartoteki zapisano, da si kalil javni red in mir. “Do tega pa pride že, če vas sosed prijavi na policiji, ko doma poslušate glasbo preglasno”, je še povedala Lipovec Čebronova. Ganljiva je tudi zgodba Ane Mezga iz Kopra, ki je med tistimi šestimi, ki so dobili tožbo na evropskem sodišču za človekove pravice. Ana Mezga se je rodila v Čakovcu na Hrvaškem, a že od mladih let stanuje v Sloveniji. Ker pa ni oddala prošnje za državljanstvo je najprej izgubila službo, dodatek za porodniško, njeno stanovanje v Ljubljani so zapečatili s plombo. Slovenske oblasti pa so ji onemogočile prehod meje s Hrvaško, do staršev, kjer je pustila tudi svoja dva otroka medtem, ko si je poskusila urediti status v Sloveniji. Ko sta starša umrla so njena otroka dali v rejo, sama pa ni mogla storiti ničesar, saj preprosto, ni obstajala. Zgodbe prisotnih izbrisanih so imele, neko rdečo nit. Predvsem pa, kot je poudaril Stojan Bubanja, pri izbrisanih ne moremo in ne smemo govoriti kot o okupatorjih, ali pa ljudeh, ki so izvajali agresijo na Slovenijo. Ljudi ni bilo veliko Javna tribuna sicer ni privabila toliko ljudi, kot bi si to zaslužila, so pa prisotni lahko slišali tudi drugo plat zgodbe, ki jo v zadnjih tednih politična elita poskuša prodati samo, kot nekakšno nepravičnost, ki se je zgodila naši državi, zaradi česar bomo morali plačati davkoplačevalci iz naših žepov. Bubanja tudi to zavrača in pravi, da bi odškodnine morali izplačati tisti, ki so ta zločin tudi zakrivili. Za konec so nekaj angažirane glasbe predstavili še sodelujoči na etno pravljičnem glasbeno, gledališko umetniškem festivalu v Gračišču, HISTeRIA. Odigrali so nekaj Istrskih, pa nekaj irskih, mimo “balkanskih”, španskih in fracoskih ljudskih skladb, pod paviljonom pa se je kljub vsemu plesalo in pelo. Kot je tudi treba. AM vi vxiirtxf 6 _________g*WC(N£ Prenovljeno zanimanje za nogomet Izolski nogometni klub je v zadnjih dvajsetih letih doživel več padcev, kot pa uspehov. V zgodnjih devetdesetih je odlično kazalo, a so hitro sledila temna leta, od propada prve ekipe, do ustanovitve mladinskega nogometnega kluba, MNK Izola, ki pa je hitro moral ustanoviti tudi člansko ekipo, sicer izolski mladi žogobrcarji ne bi imeli nekega posebnega motiva pri nogometni rasti. Sledila so leta borbe v nižjih ligah, pa nič kaj podjetno in športno uspešna spojitev s koprsko Bonifiko ter ponovno prisiljeno igranje v naj nižjem regijskem tekmovanju, kjer je klub, ki je nekoč gostil portugalsko Benfico, na istem stadionu igral proti Košani, Gažonu in Cerknici. Ravnokar končano sezono so naši fantje odigrali v 3. SNL zahod, kjer so po 26. krogih zasedli 7. mesto med 14 prijavljenimi ekipami. Po koncu sezone pa je prišlo do roša-de v vodstvu kluba, niso pa manjkale niti špekulacije. “Ulica” je o prenoveljenem velikem interesu za vodenje kluba, ki je na vodstveni ravni zadnja leta slonel predvsem na plečih dveh ali treh entuziastov, imela veliko povedati. Prvi zbor članov so pri MNK Izola imeli že pred dobrim tednom, ko pa člani ob imenovanju novega predsednika in upravnega odbora niso našli skupnega jezika. Sejo so nadaljevali v ponedeljek, ko je eden od kandidatov, Aleš Bohinc, od kandidature odstopil, ter tako sceno prepustil drugemu kandidatu, Alešu Frančeškinu. Ta je na kratko predstavil program dela za naslednja štiri leta, ki predvideva najprej kritje že zapadlih obveznosti v višini nekaj več kot 30.000 evrov, nato pa počasi naskok na drugo slovensko ligo, tekmovanje, v katerem bi Izola, po mnenju večine domačih strokovnjakov, morala nastopati že zaradi tradicije, prestiža in kakovostnega mladinskega pogona. Za dosego tega cilja je Frančeškin omenil prihod štirih nogometašev, seveda pa bo klub, kot je MNK Izola, moral največ računati na lastni rezervoar igralcev. Poudaril je tudi, da si prizadeva, da bi klub lahko ponovno računal na podporo domače navijaške skupine Ribari, iz finančnega vidika pa si prizadeva, da bi k nogometu privabili nekaj pokroviteljev. Omenil je tudi povišane dotacije Občine ter donacije javnih zavodov. Člani MNK Izola so takorekoč soglasno izvolili novega predsednika ter novo upravo v sestavi Ismet Dizdarevič kot podpredsednik ter Miran Opara, Franko Peroša in Marko Treskavica. Na skupščini odbora je bil prisoten tudi direktor Komunale Denis Bele, ki je na prvi seji tudi kandidiral za člana uprave. Bele je izbiro novega predsednika pozdravil, ter pohvalil poslovne ideje v prepričanju, da so pravilne. Aleš Frančeškin je ob izvolitvi povedal še to: - Kako, da ste se odločil za kandidaturo predsednika klub, ki ni v najlažji situaciji? - Sem Izolan, oče pa je od vedno nogometaš. Zgodovino poznam odkar sem še sam hodil na stadion in dobro poznam problematiko, ne samo nogometa, temveč tudi drugih društev. Predvsem pa v ta projekt verjamem. Sestavili smo dobro ekipo in se zavzeli, da zadevo najprej dobro preštudiramo, nato pa primemo za lopato in se lotimo dela. - Tega pa ni malo. Omenili ste več kot 30.000 eur dolgov. - To so samo zapadli dolgovi in kot sem že povedal, naš namen je, da to luknjo zakrpamo najkasneje do konca letošnjega leta. - Bodo pri temu pomagali sponzorji? - V ekipi smo tudi podjetniki, poznamo ljudi in vemo, kako je s sponzorskimi sredstvi. Kot dodatek pa računamo tudi na to, da usposobimo lokal Nikoli več in tako lažje izpolnimo ta cilj. Vsaka stvar mora biti transparentna, seveda. - Kako pa je z ureditvijo statusa vzhodne tribune? - Čakamo na upravno dovoljenje za drugo stran tribune. Vemo kako počasi delujejo te javne službe in vseh informacij še ne poznam, a do konca meseca bo kaj več znanega, ko bomo sklicali še eno skupščino. - Kdo pa bi upravljal s to tribuno? - Zankrat z njo upravlja CKŠP. Je pa sestavni del kluba. Če ostane pod upravljanjem Centra za šport, kulturo in prireditve bo verjetno težje, saj že tako ali tako imajo mladi nogometaši samo trikrat na teden po dve uri termina za treninge. Vzdrževanje stadiona je tudi velik zalogaj, a zaenkrat bo tako, kot je, vsekakor pa bo prišlo do pogajanj z Občino, Centrom in ostalimi sogovorniki. Omenimo naj, da s športnimi objekti trenutno upravlja Center za kulturo, šport in prireditve, župan Igor Kolenc pa si že dlje časa prizadeva, da bi upravljanje teh objektov prešlo na javno po-djete Komuna. Mnenja o takšni potezi so sicer mešana, a prisotnost direktorja Komunale na skupščini vendarle ni šla mimo neopažena. am Reaktor Boljša rešitev kot avtobusi To pisanje je odgovor obeh izolskih društev upokojencev, DU Izola in DU Jagodje - Dobrava, na javno zastavljeno vprašanje v Mandraču 12. julija letos. Organizator protesta pred poslopjem Vlade RS v Ljubljani je bil Sindikat upokojencev, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Mi smo izvedeli iz časopisov dva dni prej, da organizirajo ta protest. Tudi če bi organizirali avtobuse, bi povzročili samo težave, ker je zaradi zakonskih zahtev potrebno ob prijavi shoda izpolniti celo vrsto zahtev, ki so vezane na velike stroške. Organizatorji pa so tudi sami izjavili, da nimajo denarja, da bi pripravili množični shod, zato so se zbrali v manjšem številu, ki pa je bilo ravno tako učinkovito, saj so vsi mediji poročali o shodu. Da pa smo učinkovito kot del civilne družbe stopili v bran pravicam upokojencev, dokazuje predvčerajšnja izjava Ustavnega sodišča, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za vseh cca 26.500 upokojencev, ki jim je bil odvzet del pokojnine, izdati upravne odločbe, ki morajo vsebovati poleg izreka in obrazložitve spremembe prvotne odločbe tudi pravni pouk, ki omogoča pravico do pritožbe. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so že v času, ko je bil sprejet ZUJF, zaprosili za pomoč več vrhunskih pravnikov in pravnic, ki so brezplačno pomagali pripraviti dva dokumenta: »Ugovor na odvzem dela pokojnine« in »Zahtevo za povrnitev odvzetega dela pokojnine«, s katerima se prizadeti upokojenci lahko pritožijo na ZPIZ. Tudi v Izoli se je oglasilo na DU Izola in pri poverjenikih DU Jagodje - Dobrava kar nekaj upokojencev, ki jih je prizadel nepravični in diskriminator-ni 143. člen ZUJF in smo jim pomagali ta dva dokumenta izpolniti ali pa dali, da jih izpolnijo sami in pošljejo na ZPIZ v Ljubljano. Kolikor nam je znano, je ZPIZ do konca prejšnjega tedna prejel že več kot 3000 teh zahtev. Zahtevek temelji na 158. členu Ustave RS, ki govori o načelu pravnomočnosti. Ustavno sodišče je povedalo, da je poseg v pravico, ki temelji na pravnomočni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, kršitev načela pravnomočnosti. Še vedno je čas, da se prizadeti oglasijo na obeh društvih in pošljejo svoje pritožbe. Uradne ure DU Izola so ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in ob sredah od 15. do 17. ure na Plenčičevi 3. Oba obrazca lahko dobijo pri poverjenikih DU Jagodje - Dobrava. Seveda to ni vezano na članstvo v obeh društvih. Na koncu morava zavrniti očitke o tem, da ne kažemo nobenega zanimanja za aktivno reševanje problemov upokojencev, kar demantira tudi gornji opis dela naših aktivnosti. Seveda pa je to le enkratna akcija v okviru pestre dejavnosti obeh društev, ki počiva na prostovoljnem delu naših aktivistov, pa o tem morda kdaj drugič. DU Izola, Alojz Pečan, DU Jagodje -Dobrava, Jožica Radujko Evropski plesni viceprvak! Jana Germani 15. po prvem dnevu Po včerajšnjem prvem dnevu in dveh izpeljanih plovih na Svetovnem prvenstvu v razredu Optimist so se naši jadraci v konkurenci 230 tekmovalcev uvrstili takole: 15. mesto Jana Germani - 14., 2. 30. Peter Lin Janežič 15., 9. 37. Toni Vrščaj 13., 13. 63. Liam Orel 21., 14. 102. Lara Poljšak 34., 20. Takole so zapisali na facebook strani OptiWorlds Santo Domingo 2012 Team Slovenia: “Danes je bil veter bolj šibek in spreminjal je smer, tako da je bilo jadranje še kar zahtevno. Prvi sta štartali Lara in Jana v rumeni skupini. Jana je solidno jadrala do boje (gate) na krmi, ko ji je močen dan bojo premaknil stran in se je boje dotaknila. Takoj je izvedla penal ter končala prvi plov na 14. mestu. Lara je imela manj sreče in je končala na 34. mestu. Peter je dokončal prvi plov na 15. mestu, Toni pa na 13. v lastnih skupinah. Trenutno kaže, da je bil Liam čez štartno linijo in na lestvici ima OCS, a je vložil »request« po popravilu, saj je po mnenju trenerja štatral pravilno. Čakamo na odločitev sodnikov. V drugem plovu je v rumeni skupini Jana štartala slabo, a se je skupaj z Singapurko Vuki Vokohama potegnila iz grupe in skupaj sta jadrali do cilja, ko je bila Jana druga, Vuki pa prva. Tretja je bila na cilju Odile Van Aanholt. Lara je lepo jadrala in prišla v cilj na 20. mestu. Peter je poskušal izboljšati prvi plov in je končal na 9. mestu. Toni je ponovil solidno 3. mesto, Liam pa je ubral levo stran polja, ker pa je proti koncu regate dajalo bolje na desni, mu ni uspelo preprečiti, da bi ga nekateri jadralci prehiteli in je končal plov na 14. mestu.” Jan Kosmina na svetovnem prvenstvu deveti Na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski, ki se je med 10. in 15. julijem odvijalo v Torbolah na Gardskem jezeru, se je Jan Kosmina v konkurenci 44 najmlajših surfačev uvrstil na zelo dobro 9. mesto. Čestitamo! Prvenstva IFCA Junior Vouth and Masters Slalom Worlds se je v nestavilnem vetru in zahtev-mih razmerah udeležilo rekordno število tekmovalcev, kar 147 jih je prišlo iz 23 držav. Dublin-ISAF Vouth VVorlds -po tretjem regatnem dnevu Dublin, ISAF Vouth VVorlds: danes so jadralci ponovno odpeljali dve regati. Kirn Pletikos je prvo zaključila na 29. in drugo na 21. mestu ter je trenutno skupno 24. Vid Lah je danes dosegel eno 25. in eno 28. mesto in je trenutno skupno 39._________ Ples Tej Jenko je evropski podprvak V dneh od 12.-15. Julija je bilo v Kopru evropsko Prvenstvo v Hip hop-u, Break dance-u in Electric boogie-ju. Tekmovanja se je udeležilo 2.100 plesalcev iz 28 držav, rezultate vseh kategorij pa si ljubitelji plesa lahko ogledate na spletni strani Plesne zveze Slovenije, in sicer: www. pzs-tekmovanja.si/mtp-rez/ko-per. Prvenstvo v Kopru sta zastopala kot slovenska reprezentanta tudi Izolana Tej Jenko in Sandra Grlj, člana plesnega kluba Titty Dance Izola, ki ga že 15 let ponosno vodi in svoje plesalce vzgaja v vsestranske športnike, Mirna Veselinovič, z 20 letnimi izkušnjami kot tekmovalka v različnih kategorijah (akrobatski rock’n’roll, mixing blues in akro mbdng blues, break dance in hip hop), danes pa kot sodnica Modernih tekmovalnih plesov. Od leta 2000 se v izolskem plesnem klubu posvečajo predvsem najpopularnejšima plesnima disciplinama, to sta Hip hop in Break dance in poleg odličnih rezultatov, ki jih člani plesnega kluba dosegajo na domačih tekmovanjih, se je tokrat na najvišja in najboljša mesta povzpel Tej Jenko, ki je dosegel "legendarni rezultat”, 2. mesto in tako postal evropski podprvak v kategoriji break dance solo mladinci. Tej se je s plesom srečal prvič pri 3. letih in dokazal je, da se z redno vadbo in vztrajnostjo doseže tudi vrhunski rezultat. V močni konkurenci 80-tih tekmovalk je tudi hip hoparka Sandra Grlj potrdila, da je odlična plesalka in z 9. mestom priplesala najboljše mesto med slovenskimi solistkami v kategoriji Hip hop solo otroci ženske (pionirke). Za samo 2 mesti je zgrešila finale, ima pa Sandra še eno možnost nastopati v pionirski konkurenci , in sicer na Svetovnem prvenstvu v mesecu oktobru. Držimo pesti, da bo na Svetovnem prvenstvu tudi v tako odlični "formi” kot je bila na Evropskem prvenstvu v Kopru. Plesni klub Titty dance v novem šolskem letu 2012/2013 vabni, da se jim pridružite v čimveč-jem številu in skupaj z njimi "praznujete 15 let delovanja”. Informacije za vpis dobite od 24.avgusta dalje na tel. 031 579 214 (10h-14h) ali na e-mail: mirna, dance@gmail.com! Minimoto EP Minimoto 2012 28.in 29.julija se bo odvijalo evropsko prventvo iz minimo-ta. Letošnja preizkušnja se bo odvijala na španskem dirkališču Circuito Internacional de Zuera v Zaragozi. Na tekmovanju bodo našo državo zastopali trije vozniki, od tega kar dva Primorca. Za Slovenijo se bosta borila Jani Medoš, s številko 40 in Jan Poropat s številko 42. Oba tekmovalca bosta vozila na minimotu znamke Medoš, proizvajalca Jožeta Medoša iz Medošev. Tekmovala bosta v najmočnejši kategoriji, ki se imenuje Open 50. V tej kategoriji bo konkurenca najmočnejša, saj se bodo na Startu pojavili najboljši vozniki stare celine, to pa so predvsem italijani in Španci. V tej kategoriji ni starostne omejitve in niti omejitve glede na težo. Tekmovalci se bodo prvič srečali s progo že v sredo 25.7.2012, ko bodo sledili prosti treningi, ki se bodo nadaljevali tudi v četrtek. V petek sledijo kvalifikacije. Naša voznika bosta s seboj imela tudi svojo ekipo, ki je sestavljena iz mehanikov in navijačev. Kot zanimivost naj povemo, da je za evropsko prvenstvo 2013 prijavljena tudi slovenska proga na Vranskem, ki je trenutno najpopularnejši kandidat za izvedbo tega eventa v prihodnjem tekmovalnem letu. Tenis V torek se je v Portorožu zaključilo odprto prvenstvo v tenisu za dečke do 12 let. V dvojicah sta si Rok Komac (TK Igor) in Aleks Grlj (TK Koper) priborila mesto v polfinalu, v igri posameznikov pa je Rok Komac dosegel drugo mesto. Premagal ga je le Matic Podlipnik (Mb Br). Na turnirju so se vsi odlično odrezali: tako tekmovalci s svojimi igrami kot tudi organizator z izvedbo turnirja! ZM gr Matic Podlipnik in Rok Komac Tako so se pred objektiv postavili tečajniki jadralne šole JK Olimpic. Tečaj so opravili z odliko in kdo ve, morda se med njimi skriva novi Vaško. SMEROKAZI Petek 20. julij 2012 Manziolijev trg - ob 21.00 3 BIG BAND ORCHESTRA & RUDI BUČAR koncert Sobota - 21. julij 2012 Lonka - ob 21.00 MANOUCHE koncert - Electroswing, ki se giblje v elektronskih ritmih in se spogleduje z etnoglasbo. Nedelja - 22. julij 2012 Lonka - ob 20.00 IZOLAFOLK Folklorna skupina Lendava Torek 24. julij 2012 Park Pietro Coppo - obl9.30 MIŠJE ZGODBE, gledališče Bobe/t Manziolijev trg - ob 21.00 SERGE LOPEZ TRIO 1™, Sreda 25. julij 2012 Lonka - ob 21.00 JAZZ WORLD ORCHESTRA koncert ( udeleženci mednarodne jazz-ovske šole iz Grožnjana) sobota 21.julij - Ljubljanska uliC3, Od 10.30 do 14.00 Umetnost na cesti: Dare Brezavšček “Lutke