Termit - sanacija, ki to ni / str. 4 Prebivalci obcine Moravce so se na referendumu opredelili proti odlaganju odpadkov na obmocju izkopnih jam podjetja Termit, a je bila njihova volja preslišana. Tokrat želimo narediti konec s trgovino z nevarnimi odpadki, ki nekaterim prinaša dobicek, drugim pa bolezni. Seja Obcinskega sveta / str. 10 Pred obcinsko upravo in obcani je cas pospešenih izvedb projektov, ki so predolgo cakali na uresnicitev. Svetniki se tega zavedajo, kakor tudi dejstva, da je veliko odvisno od nji­hovega sodelovanja in tvornega dela. Kulturni praznik / str. 15 Obcina Moravce je pripravila osrednjo obcinsko prireditev na predvecer kulturnega praznika. Za odlicen program so zaslužni tako izvajalci kot umetniški vodje. Komorni zbor Limbar je vodil Tomaž Pirnat, umetniški vodja Peškega okteta je Peter Pirnat, dirigent Tamburaškega orkestra pa Milan Kontarcek. Castni gost je bil Ivan Sivec, ki je na prireditvi na zanimiv nacin na kratko predstavil manj znana dejstva o Prešernu. Novice iz 1 / 2019 Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / FEBRUAR 2019 / ŠTEVILKA 1 / LETNIK XX “Smo tisto, kar delamo veckrat. Odlicnost torej ni dejanje, ampak je navada.” Aristotel FEBRUAR Nedelja 16 Glasbeni izlet; Vecer slovenskih in dalmatinskih ljudskih in za­bavnih pesmi Ženska klapa Kamelije Tamburaški orkester Vrhpolje Cerkev sv. Jožefa na Viru, 19.00 FEBRUAR Nedelja 17 Redni obcni zbor Cebelarsko društvo Moravce Avla Kulturnega doma Moravce 9.00 FEBRUAR Torek 26 Ustvarjalna delavnica - izdelava lutk v KD Moravce KŠD Pece Kulturni dom Moravce, 10.00 MAREC Sobota 2 Pustovanje v Moravcah Sprevod maškar od cerkve sv. Martina do Kulturnega doma, rajanje maškar na tržnici in v Kulturnem domu Turisticno društvo Moravce 11.00 MAREC Sobota 9 100-letnica ustanovitve Cebelarske podružnice za brdski sodni okraj Cebelarsko društvo Moravce Cebelarski center na Brdu pri Lukovici: ob 10.00 simpozij in ob 17.00 svecana akademija MAREC Petek 15 Letni dogodek Mažoretno društvo Moravške Lilije Kulturni dom Moravce, 19.00 MAREC Sobota 16 10. Marjanov spominski pohod PD Moravce Odhod z avtobusne postaje v Moravcah ob 8.00 MAREC Sreda 20 Predstavitev društva v Knjižnici Domžale KD Tine Kos Moravce Knjižnica Domžale, 19.00 MAREC Nedelja 24 Pohod želja na Pivkelj Turn Društvo krajanov Dešen Planinski dom, 13.00; na vrhu kulturni program ob 14.00 Predavanje o travnatih povr­šinah od semena do košnje; sodelovanje s kmetijo Pr' Ma­tick in Boštjanom Luznarjem: Turisticno društvo Moravce Kulturni dom Moravce, 19.00 MAREC Ponedeljek 25 Materinski dan KID Limbar Cerkev sv. Martina, Moravce, 19.00 MAREC Petek 29 Nune (za)pojejo - muzikal Pevska šola mag. Alenke Gotar, Glasbena šola Logatec Kulturni dom Moravce, 20.00 MAREC Sobota 30 Zbiralna akcija starega papirja Skavti Kontejner bo ta dan stal na parkirišcu avtobusne postaje MAREC Nedelja 31 31. pohod po nagelj na Limbarsko goro DK Limbarske gore Novice iz Moravške doline FEBRUAR 2019 ŠTEVILKA 1 LETNIK XX Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Trg svobode 4 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Naslovnica Ribniki Foto: Marko Soderžnik Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 21. marca. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 1. marec. Pisci sami jamcijo za verodostoj­nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Zaceli smo z delom Drage Moravcanke, spoštovani Moravcani. N ajprej bi se želel še enkrat iskreno zahvaliti za vaše zau­panje. Spoštujem tudi voljo tistih, ki so volili drugace. Vse skupaj vabim, da se mi pridružite na poti sprememb in razvoja Moravške doline. Žu-pan bom za vse. Vsem želim služiti, da s skupnimi mocmi stopimo v novo prihodnost vseh dobrih ljudi v obcini Moravce. Berlinski zid se je podrl tudi v naši dolini in kar smo zagledali, nam ni bilo všec. Naša obcina DR. MILAN BALAŽIC Župan Obcine Moravce zaostaja v razvoju na skoraj vseh podrocjih družbenega življenja. Že v prvih dveh mesecih po volitvah je zapihal svež veter. Demokraticne spremembe so odprle pot novemu razvoj­nemu zagonu. V casu volilne kampanje sem vam dal nekaj zavez, povezanih z oblikovanjem dostopne, ustrežljive in ucinkovite obcinske uprave, vlaganjem v razvoj podjetni­štva in nova delovna mesta, uveljavljanjem turisticne vizije, okolje-varstveno obnovo itd. Zaceli smo z delom. Ustanovili smo projektne delovne skupine, katerih naloga je pospešiti izgradnjo naših najpomembnejših razvojnih projektov: za dom za starejše obcane, za obvoznico in obnovo trškega jedra, za obrtno cono, za okolje, za opticno omrežje, za športni park in igrišce, za turizem in za mlade. Vodijo jih naši zavzeti in strokovni ljudje, ekipa mladih pa pripravlja vse potrebno za zagon moravške televizije. Statut naše Obcine nameravamo spremeniti tako, da bo omogocil vzpostavitev ucinkovite lokalne samouprave, ki bo izhajala iz novih vaških skupnosti. Da bi še bolj odprli duri naši bogati športni in kulturni dejavnosti, Obcina povsod ukinja najemnine objek­tov. Moravški novorojenci bodo odslej prejemali denarno darilo, dijaki in študentje pa štipendije za najbolj nadarjene. Širili bomo šolo in vrtec. Mlade bomo zbrali v mladinskem centru. K nam se trudimo pripeljati nove investicije, ki bodo poudarile turisticno vizijo: v Moravcah potrebujemo hotel, obnovili bomo skakalni center, na našem najvišjem vrhu (Pivkelj turn) pa zgradili razgledni stolp. Kar je izdelanega v naši dolini - od medu do žganja - bo dobilo skupno pre­poznavno znamko, ki bo zagotavljala nezgrešljivo kakovost. Obiskovalcem bomo poleg naše izborne hrane in pijace ponudili gostoljubje in iskrive prireditve. Projekt Nove Moravce pa bo odprl prostor za manjša podjetja s cisto tehnologijo. Trdo bomo delali, da prebudimo moravško Trnuljcico. Ta naša dolina, ki je naš dom, je eden najlepših kotickov Slovenije. Dobili smo jo v dar od naših prednikov in ohraniti jo moramo za naše zanamce. Na nas je, da spet postane to, kar je bila: biser predalpskega hri­bovja. Na nas je, da jo ocistimo umazanije, ki se je proti volji ljudi tukaj nabrala v preteklih letih. To preteklost pušcamo za seboj. Prvi korak smo že storili: zbrali smo pogum za spremembe na bolje. Sporno in umazano je! GOSTUJOCE PERO: DR. JURIJ KOCAR, MAG. MATJAŽ MAROLT P a smo ga doživeli, smo si mislili, zgodovinski dan, ko se je odprla desetletje dolga gnojna rana, ki je prikrito skelela v srcih tistih Moravcanov, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja v Termitovih opušcenih peskokopih v Drtiji. Ni treba biti niti strokovnjak, niti pretirani filozof, da spregledaš, da je Termitovo pocetje v naši dolini, milo receno, sporno z vidika ohranjanja tako narave kot zdravja ljudi. Naj si omenjeno podjetje ob podpori svojih partnerjev še tako prizadeva dokazati, da je z njegovim pocetjem pravno-formalno vse v redu, se ne more slepiti pred dejstvom, da obcani zavracamo vnašanje tuje umazanije v Moravško dolino, kakor smo se z veliko vecino izrekli na referendumu pred dobrim desetletjem. Malo starejši se še dobro spominjamo ogrevanja s premogom. Nakopicen pepel nikoli nismo stresali na vrtove, saj med drugim vsebuje žveplo, arzenik, v vecjih kolicinah pa je celo radioaktiven. V medijskem tornadu, ki smo ga doživeli v preteklih tednih, smo med števil­nimibucami, na katere nismo imeli vpliva, slišali tudi, da odlaganje elektrofiltrskega pepela iz ljubljanske toplarne ni sporno saj ima podjetje zanj ustrezna dovoljenja. Enako je bilo receno tudi za metalurško livarske peske z visoko vsebnostjo težkih kovin. Mi pa pred vesoljno Slovenijo izjavljamo, in ce bo potrebno, bomo tudi kricali: »ZA NAS JE SPORNO! DOVOLJ NAM JE!«. Opravka imamo namrec z okoljsko nepravicnostjo, saj Moravcani placujemo okoljski davek za dejavnosti, od katerih nimamo neposredne koristi. Ce pa že je naša dolžnost skrbeti za obci blagor, pa smo zanj že zdavnaj preplacali. Konkretno – ce se Ljubljancani grejejo s pre­mogom, naj za njim tudi pospravijo – v resnici jim tega na Barju že dolgo ne pustijo vec. Kako je mogoce, da še naprej dopušcamo, da se cisti beli kremenov pesek, bogastvo naše doline, razvaža po celi Sloveniji – nedavno celo na portoroške plaže – k nam pa se vraca vseslovenska umazanija. In še, kje je moralna odgovornost pešcice lastnikov oz. upravljavcev podjetja, ce že ne do sokra­janov pa vsaj do svojih otrok? Vedite, denar pridobljen na tak nacin, je umazan, kakor so zaradi njega umazani okolje in odnosi v lokalni skupnosti. PREKO BLATA DO ZVEZD BESEDILO: DR. JURIJ KOCAR O b dogodkih iz preteklih tednov, ko se je Moravška dolina znašla kot osrednja tema vseh pomembnejših slovenskih medijev, je primerno, da osvetlimo ozadje delovanja Ljudske iniciative Moravce (LIM) in okolišcine problema, zaradi katerega je sploh nastala. V medijskem tornadu je bilo prirejenih kar nekaj naših izjav, za katere predstavniki LIM ne jamcimo. Mediji so odreagirali razlicno, nekateri bombasticno, drugi spet bolj racionalno. Vsaj pri prvih je bilo iz celote vzetih kar nekaj naših izjav ali pa so jih po svoje razlagali. Veliko je bilo tudi zmešnjave glede izvora ali avtorstva posamezne izjave. Predstavniki LIM odlocno stojimo za svojimi izjavami, ki prihajajo neposredno iz naših ust ali izpod našega peresa ter bomo temu principu ostali zvesti tudi naprej. Po tem nas, prosim, tudi sodite. Prispevki, kot je ta pred vami, se nam zato zdijo še kako pomembni. Ne glede na vse, pa izrekam zahvalo vsem medijem, ki nam znajo prisluhniti in nam v dobri veri pomagajo v našem boju proti samovolji kapitala. Moravška dolina ni vec zelena Kmalu bosta minili dve leti od objave prispevka Moravška dolina ni vec zelena v oddaji Tednik, ki ga je za nacionalno televizijo pripravila novinarka Jelena Ašcic. V prispevku je razkrila sporno pocetje, ki ga podjetje Termit d.d. izvaja pod krinko tako imenovane sanacije opušcenega peskokopa v Drtiji. Prispevek je v javnosti dvignil precej prahu tudi zara di nespretnega nastopa bivšega župana. Kmalu po snemanju oddaje se je iz potrebe po ukrepanju zoper spornemu pocetju podjetja prebudila civilna inicia tiva. Za cilj si je postavila, da s svojim delovanjem prebudi kriticno javnost in pristojne državne organe, da ustavijo sporno pocetje podjetja. Pobudnikom ustanovitve iniciative se je v zelo kratkem casu s svojimi podpisi pridružilo skoraj 200 polnoletnih obcanov. Z zahtevo po celostni in neodvisni raziska vi, ki smo jo poslali na Obcino in na razlicne državne organe, smo prisilili bivšega župana k ukrepanju. Država je kljub odlocni drži proti delovanju inicia tive, kar je obicajno tudi v drugih delih Slovenije, po letu in pol le popustila in je mednarodno nevladno organizacijo Alpe Adria Green vkljucila v postopek izdaje dovoljenj za nadaljnje obratovanje podjetja. LIM z omenjeno organizacijo tvorno sodeluje. Ne zahtevamo zaprtja podjetja Izdaja novega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) je trenutno na mrtvi tocki, kar je na ravni dokumentov za zdaj naš najvecji uspeh. Vse naše aktivnosti so usmerjene k dokoncnemu prenehanju odlaganja spornega materiala in ne k zaprtju podjetja, kar nam nasprotniki skušajo ves cas podtakniti. Naš kljucni "Vse naše aktivnosti so usmerjene k dokoncnemu prenehanju odlaganja spornega materiala in ne k zaprtju podjetja, kar nam nasprotniki skušajo ves cas podtakniti." interes je, da podjetje prisilimo k sonaravnemu, trajnostno naravnanemu ravnanju, z odgovornostjo do širše lokalne skupnosti, ki je primorana z njim sobivati. Nasprotno pa v praksi aktualni upravljalci podjetja hlastajo za dobickom za vsako ceno, tudi za ceno zdravja sokrajanov in stabilnosti okolja. Ob tem mora biti nedvomno, da je primarna dejavnost, zaradi katere si je podjetje v preteklosti pridobilo sloves in spoštovanje lokalnega prebivalstva, iz kopavanje kremenovega peska in ne trgovina z odpadki. V prihodnje odpadki na še širšem obmocju Malo je znano, da namerava podjetje v prihodnosti kolicino odlaganja odpadkov celo enormno poveca ti, ob tem da razpolaga z rudarskimi pravicami na širokem pasu, ki danes objema naselje Moravce kot (še) zeleni venec. Te svoje namere je pokazalo tudi v že prej omenjeni vlogi za izdajo novega OVD, ki ga je vložilo na Agencijo RS za okolje (ARSO). 1 2 3 5 5 1 / Termit naj bi vse odpadke predelal v naravi in ljudem nenevarno umetno zemljino in le z njo polnil opušcene izkopne jame. Slike so dovolj zgovorne, da to ni res. 2 / V blatu v deponiji so jasno vidni deli nepredelane plastike, na površini pa barvaste in oljne mlakuže. 3 / Prizor, ki jasno kaže, da se na Termitovem odlagališcu najdejo tudi cele vrece razlicnih materialov, ki zanesljivo ne sodijo v naravo. 4 / Odlagališce tovarne Termit se nahaja na obmocju zajetja pitne vode za moravško dolino. Moravcani težko verjamejo, da je vse v redu, ko vidijo takšne prizore. 5 / V zadnjem casu je vedno vec dovoza termo-filterskega pepela iz ljubljanske toplarne, ki nepredelanega ob vsakem vremenu in delu dneva stresajo na deponijo. Slednje predstavlja neposredno grožnjo za okoliške krajane, dolgorocno pa mocno onesnažuje zemljo in podtalnico. V vlogi je zaprosilo za povecanje letnih vnosov spornega materiala s 100.000 na 125.000 ton. Že preprost izracun pokaže, da se je v zadnjem de­setletju v Drtiji in na Plesu nakopicilo, pazite, preko milijon ton odpadkov; pretežno pepela, žlindre in livarskih peskov. Po trditvah pric pa še vrsto drugih tudi strupenih materialov, ki so se znašli na deponiji nelegalno. A kot da to ni dovolj! Podjetje ima vizijo za od­piranje novih in novih okoljskih »ran« na številnih krajih v zaledju Moravc. Sporno pocetje, ki smo mu že danes prica v Soteski, grozi še naslednjim kra­jem: Hribce, Cešnjice, Zalog pri Moravcah (Nograd), Straža itn. Ali kdaj pomislite, da so Moravce obdane s privlacnimi zaplatami gozda samo zato, ker so ta obmocja izvzeta od pozidave z namenom, da so po "Primarna dejavnost, zaradi katere si je podjetje v preteklosti pridobilo sloves in spoštovanje lokalnega prebivalstva, je izkopavanje kremenovega peska in ne trgovina z odpadki." "Sporno pocetje, ki smo mu danes prica v Soteski, grozi še naslednjim krajem: Hribce, Cešnjice, Zalog pri Moravcah (Nograd), Straža itn." obstojecem obcinskem prostorskem nacrtu (OPN) namenjena bodocim rudarskim dejavnostim? Ali z drugimi besedami, gozdovi, ki danes predstav­ljajo »pljuca« Moravc, so namenjeni popolnemu unicenju. Najprej jih nameravajo izsekati, potem izkopati ogromne jame in na koncu prikrito sanirati z navažanjem spornih materialov. Že videni scenarij iz Drtije! Ali bomo to dopustili in še naprej prelagali ukrepanje na zanamce? Z uresnicitvijo namer podjetja se bo obcina znašla še višje na seznamu degradiranih obmocij Slovenije, kar nam bo prineslo ne le ogromno okolj­skih problemov, temvec tudi zdravstvene težave, sloves umazane obcine in posledicno padec cen nepremicnin, da o zmanjševanju kakovosti življenja sploh ne govorimo. Na tem mestu ugotavljam, da je položaj naše lokalne skupnosti primerljiv s položajem kakšne skupnosti iz držav v razvoju, ki so v nemilosti neoko­lonialisticnega izkorišcanja multinacionalk. Težko je verjeti, da smo v dobrem desetletju dopustili, da se nam je tako rekoc pred lastnim pragom zgodila »Afrika«. Stanje je že nekaj casa zastrašujoce, saj se v Drtiji danes navažajo nesprejemljivi odpadki iz vse Slovenija in celo nekaterih sosednjih držav. Temu bomo naredili konec. Vrniti moc odlocanja Obcini! Prva ustanova, ki je poklicana, da skrbi za stanje v okolju in za zdravje ljudi, je Obcina. Ta ima škarje in platno pri izdajanju raznovrstnih dovoljenj za rabo površin, kar ve vsak najmanjši podjetnik. Vsako podjetje, ceprav je veliko ali celo multinacionalka, je v obcini gost. V demokraticnem sistemu obcino predstavljamo njeni prebivalci, ki imamo vso moralno pravico in dolžnost odlocati o naši skupni usodi. Po zakonu je obcinska uprava na celu z županom prva, da ka­pitalu postavlja meje z namenom, da prepreci, da se le-ta ne povzpne nad interese nje same. Vodstvo Termita je s svojim dosedanjim ravna­njem pokazalo, da ga pri njegovem poslovanju vodi le sla po dobicku in mu je ob tem le malo mar za okolje, oziroma mu je le toliko, kolikor je v to prisiljeno. Logika kapitala pac – kdo mu lahko to zameri? A kaj je v zvezi s tem storil bivši župan v zadnjem desetletju? Zanemarljivo malo, mislim reci, koristnega še manj. Preslišana volja obcanov Po uspelem referendumu je na cuden nacin obrnil plošco, omogocil sporno ravnanje Termita in slepil javnost s svojimi cinicnimi izjavami. V boju za vecji nadzor podjetja s strani države je Ljudska iniciativa Moravce naletela na vsemogoce nacine njegovega nasprotovanja. Pred ocmi javnosti je nastopal bolj v vlogi Termitovega odvetnika kot pa zastopnika interesov ljudstva, ki ga je izvolilo. Župan je za raziskavo vplivov deponije na okolje v sumljivih okolišcinah in na lastno pest (mimo vednosti obcins­kega sveta) izbral Geološki zavod Slovenije (GeoZS). Pri raziskavi je bil najbolj sporen nacin oz. mesta vzorcenja. O tem se je v zadnjih tednih zvrstilo kar nekaj nasprotujocih si izjav. Pri vzorcenju sem bil kot predstavnik LIM osebno prisoten, zato si jemljem pravico, da iz prve roke pojasnim dogodke. GeoZS se je na osnovi razpoložljivih sredstev, ki jih je odobrila Obcina, odlocil za štiri bagrske izkope (3 m) na zahodnem obmocju telesa deponije Drtija in za enega na mojo pobudo na obmocju sortirnice na njeni vzhodni strani, poleg tega pa še za eno sondo (14 m) na obmocju »platoja«. Štiri izkope na zahodnem delu deponije je ob mojem soglasju GeoZS opravil po geometrijskem nacrtu. Rezultati analize teh vzorcev so pokazali preseženo prisot­nost težkih kovin, o katerih so se razpisali mediji. Pri izbiri mesta izkopa vzorca na obmocju sortirnice na vzhodnem delu deponije je posredoval pred­stavnik Termita, ki je preprecil izkop na mestu, za katerega sem na osnovi pric sumil, da so pod njim zakopani sumljivi materiali. Kot razlog je navedel, da je obmocje predmet sodnega spora med pod­jetjem in lastnico zemljišca. Kljub temu da je sam dolocil mesto kopanja, smo med izkopom nalete­li na vec kubicnih metrov nepremešane steklene volne, kar je v nasprotju z dovoljenjem ARSO. Tudi pri dolocitvi mesta sondiranja moja zahteva ni bila upoštevana. Predstavnik Termita ni dopustil vrtanja na zahtevanem mestu z izgovorom, da gre za že sanirano obmocje. V nadaljevanju je bilo opravljeno vzorcenje izced­nih vod ob prisotnosti druge predstavnice LIM. Glede dolocitve mesta ni imela pripomb, se je pa izkazalo, da se ni vzorcilo mulja, kjer se strupi akumulirajo, in se pri analizi ni opravil pregled stanja težkih kovin, kar je vsaj nenavadno glede na kemicno sestavo materialov. Ocenjujemo, da je bila raziskava opravljena pomanjkljivo. Po mnenju direktorja GeoZS dr. Miloša Bavca zaradi omejenosti financnih sredstev. Omenje­ni zavod je v svojem porocilu izrazil potrebo po dodatnih raziskavah in Termitu svetoval številne ukrepe za zmanjšanje ucinkov na okolje, ki pa jih Termit ni izpeljal. Kljub razlagam rezultatov, ki so vodile v sprejemljivost pocetja Termita, je iz njihovega porocila dovolj razvidno, da je stanje v okolju vsaj zaskrbljujoce, ce že ne neznosno. "Po zadnjih lokalnih volitvah smo v novem županu dr. Milanu Balažicu dobili ne le oporo, ampak tudi nov zagon, za kar smo mu lahko hvaležni vsi okoljsko ozavešceni obcani." Kaznovana skrb za okolje Ob nedavni napovedi ministra za okolje in prostor Jureta Lebna o morebitnem kritju stroškov raziskave s strani naše obcine, se mi postavlja vrsta vprašanj. Zakaj so dodatne raziskave sploh potrebne, saj so že obstojeci rezultati pokazali upravicenost naših sumov in zahtev? Od kod praksa, da raziskave ne placa narocnik – v tem primeru je to ministrstvo? In ne nazadnje, ali minister ne pozna previdnostnega nacela, po katerem je javnost že ob najmanjšem sumu neprimernega stanja v okolju upravicena zahtevati ukrepanje pristojnih organov? V LIM menimo, da je ob obremenjenosti okolja z vec kot milijon tonami spornega materiala naš sum vec kot upravicen. Naša dolina – zelena le še v pesmi? Moravcani po desetletju Termitovega spornega ravnanja pred sodržavljani ne moremo vec ponosno povedati, da živimo v prelepi zeleni dolini, kot jo "Ali bodo od njenih lepot res ostali samo spomini iz mladosti, zajeti v verzih pes­mi? Kakšna bo potem prihodnost nas in naših otrok, vnukov? In zakaj vendar? Mar zato, da si bo pešcica objestnežev še naprej in še bolj polnila svoje žepe? Ne, tega ne smemo vec dopušcati." opeva pesem Moravška dolina. Ali bodo od njenih lepot res ostali samo spomini iz mladosti, zajeti v verzih pesmi? Kakšna bo potem prihodnost nas in naših otrok, vnukov? In zakaj vendar? Mar zato, da si bo pešcica objestnežev še naprej in še bolj pol­nila svoje žepe? Ne, tega ne smemo vec dopušcati. Strnimo vrste in postanimo spet zvezde, kot smo bili takrat, ko smo bili prepoznavni po našemu junaku Primožu Peterki! Pri LIM gre že od vsega zacetka za delovanje prostovoljcev, ki si kot aktivni državljani prizade­vamo za ohranjanje lokalnega okolja. Predstavniki LIM smo pripravljeni žrtvovati precej svoje energije in prostega casa v boju za cisto okolje. Smo navadni ljudje z vsakodnevnimi družinskimi in službenimi obveznostmi. Po zadnjih lokalnih volitvah smo v novem županu dr. Milanu Balažicu dobili ne le opo­ro, ampak tudi nov zagon, za kar smo mu lahko hvaležni vsi okoljsko ozavešceni obcani. S ponosom ugotavljamo, da smo dobili župana, ki nam ga lahko zavida preostala Slovenija. V kratkem casu je uspel poenotiti Moravcane, kar nam bo v prihodnosti prišlo še kako prav. V LIM verjamemo v svojo zmago in se spet upajoce oziramo v boljši in cistejši jutri. Ohranimo zeleno Moravško dolino za naše otroke BESEDILO: DR. MILAN BALAŽIC V Moravški dolini so od nekdaj kopali kremenov pesek. Leta 1960 je bilo v ta namen ustanov­ljeno rudarsko podjetje Termit. V desetletjih, ki so sledila, se je poveceval izkop, za katerim so ostajale velike jame. Kolicina izkopa je že v devet­desetih letih prejšnjega stoletja dosegla raven, ki je resno degradirala življenjsko okolje in naravo. Moravcani smo rekli NE odpadkom Po letu 2000 je podjetje zacelo jame zasipavati z odpadnim gradbenim materialom, med katerim so se znašli tudi azbest, steklena volna, plastika in razlicna olja, kar vse je zacelo vidno onesnaževati tla, vodo in zrak v Moravški dolini. Prebivalci obcine Moravce smo se temu uprli in leta 2007 na referendumu zavrnili odlaganje vseh vrst odpadkov, tudi industrijskih. Referen­dum je pritrdilno odgovoril na vprašanje: »Ali se strinjate, da Obcina Moravce zašciti naravno okolje, vire pitne vode in ohrani zdravo življenjsko okolje in zato prepove odlaganje industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin in drugih snovi na svojem podrocju?« Dolgoletni bivši župan Martin Rebolj je skupaj z vodstvom Termita izigral jasno izraženo ljudsko voljo. Bivši župan je opustil nad­zor, k cemur ga zavezujejo zakoni in Statut Obcine Moravce. Kopicenje in predelava razlicnih odpadkov v Moravški dolini se je nadaljevalo in celo krepko povecevalo na okoli 100.000 ton letno (skupaj med milijon do milijon in pol ton). Mati vseh odpadov nevarnih snovi Pri Termitu ne gre za neko lokalno smetišce, tem­vec za veliko »mater vseh odpadov z nevarnimi snovmi«. Zakaj poudarjamo besedo »nevarni«? Zato, ker so izmerjene vrednosti presežene v veckratniku. Geološki zavod Slovenije je v svoji analizi zapisal, da so zelo povecane kolicine težkih kovin: 26-krat presežene vrednosti kroma, 19-krat kadmija, 14-krat niklja, 7-krat cinka, 1,6-krat svinca itd. Enako je bilo ugotovljeno za organske snovi: formaldehidi, naftol, krezol, fenoli in zelo strupeni dioksini ter pesticidi. Vse to se je odlagalo in zakopavalo na širšem vodo­varstvenem obmocju, kjer so locirana tudi glavna zajetja pitne vode za Moravško dolino (Ples). Kako­vost te vode je v zadnjih letih naglo upadala, kar domacini potrdijo ob razlicnih priložnostih, tudi 30. novembra lani na srecanju, ki ga je organizirala Ljudska iniciativa Moravce. Sanacija z unicujocimi posledicami Podjetje Termit je izvajalo »sanacijo« izkopanih jam tako, da je unicevalo Moravško dolino. Za pove­cevanje svojega dobicka je žrtvovalo zdravje okoli­škega prebivalstva, kjer je zadnja leta opaziti vse vec primerov raka (v statistiki populacijsko mlade obcine Moravce se »rakov obroc« okrog deponi­je skrije) in silikoze (astma otrok). Pri tem so se odgovorni v podjetju ves cas sklicevali, da imajo vsa potrebna dovoljenja in zavajajoce prikazovali, da je stanje na terenu skladno s papirji. Dejansko pa je šlo za kršenje okoljevarstvene zakonodaje in izigravanje pravil brez ustreznega nadzora. Ena izmed ugotovitev državnih organov npr. In­špektorata RS za infrastrukturo in Inštituta za okolje in prostor govori o tem, da pri »zakopavanju« ne gre za »gradbeni proizvod«, kot je navajalo podjetje Termit, temvec posledicno za odpadek ipd. V svojih pisnih odgovorih so na primer strokovnjaki Inštituta za okolje zapisali, da »imamo opravka z velikim tveganjem za okolje in kršitvijo pravnega reda RS in EU«. Ekološka bomba na pragu Ljubljane Kot da vse to ni bilo dovolj, smo pred dnevi dodatno pridobili dokumente, ki dokazujejo, da so v letu 2018 v Moravcah zakopali na desetine težkih tovor­njakov odpadkov iz podjetja Kemis na Vrhniki, vsi pa vemo, kaj se je dogajalo z omenjenim podjetjem maja 2017. Ker gre za vodovarstveno obmocje, ki je prepredeno s površinskimi tokovi vode, se je voda iz obmocja zakopavanja izcejala v Drtijšcico, ta pa naprej v Radomljo, Kamniško Bistrico in Savo. Z vso pravico lahko trdimo, da imamo opravka z ekološko bombo na pragu Ljubljane. Tudi v casu zadnjih božicno-novoletnih praznikov so skozi Moravško dolino vozili težki tovornjaki, oznaceni s crno obrobljeno oranžno barvo (pre­voz nevarnih snovi). Vsebina tovora pa je bila po pricevanju ocividcev oznacena s simbolom mrtvaške lobanje (oznacba na t.i. jumbo vrecah). Znani pa so tudi primeri zakopavanja odpadkov, ki so jih odlaga­li delavci v skafandrih. Pri tem je treba poudariti tudi, da se ti težki tovornjaki dnevno valijo skozi že mocno degradirani najožji center Moravc, kjer sta tako vrtec in šola, otroci pa so najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu. Okoljska mafija ni samo v Italiji Obmocje Termita, kopov in zakopavanja se je v zad­njem desetletju agresivno širilo, tako da so naselja okrog Moravc že povsem obkoljena. Odlaganje po mojem mnenju nevarnih in ocitno strupenih snovi je postalo velik biznis, šcitijo pa ga mocni ekonomski in politicni interesi. Ti so ugrabili del države, ki jo izrabljajo za svoje umazane nakane, zato obstaja velika možnost, da to bitko za Moravško dolino izgubimo. Ob tem velja izpostaviti, da odlaganje in zakopavanje takšnih snovi ne poteka le iz celotne Slovenije, temvec tudi iz tujine. Vse to Moravško dolino pocasi, vendar zanesljivo spreminja iz bisera slovenskih predalpskih dolin v strupeno pušcavo. Zato Moravška dolina klice na pomoc državne or­gane, da takoj ukrepajo v skladu z zakonom. Vlada nas mora zašcititi Prebivalci Moravške doline od Vlade RS zahtevamo: • takojšnjo prepoved odlaganja odpadkov (med katere sodijo tudi nevarni, strupeni, ipd.), v Moravški dolini; • kazenski pregon odgovornih za izigravanje predpisov, zakonov in jasno izražene ljudske volje leta 2007; • izvedbo neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženja (inšpekcija); • dejansko sanacijo in odvoz nevarnih in strupenih odpadkov iz Moravške doline. Termit naj deluje v okviru osnovne dejavnosti Podjetje Termit naj pogojno in omejeno deluje v okviru svoje osnovne dejavnosti, ki ohranja delov­na mesta, hkrati pa terjamo zamenjavo vodstva podjetja, ki je s svojo neodgovornostjo do ljudi in narave v Moravški dolini ter zavajanjem javnosti o resnicni naravi svoje dejavnosti izgubilo zaupanje obcank in obcanov Moravc. V kolikor Vlada RS in Ministrstvo za okolje in pros-tor ne bosta takoj ukrepala, smo ljudje v Moravški dolini pripravljeni nase prevzeti odgovornost in ustrezno ukrepati. Proti podjetju Termit bodo sproženi pravni postopki (tožba), Obcina Moravce bo Republiko Slovenijo zaradi kršenja Stockholmske deklaracije, pravnega reda EU in RS prijavila Evropski komisiji v Bruslju in drugim ustreznim organom EU. Obenem napovedujemo nove dejavnosti, ki bodo preprecile unicenje Moravške doline in zastrupitev njenih prebivalcev. Odgovorni smo za to, kar se bo zgodilo. Moravško dolino smo dobili na posodo za kratek cas od naših mater in ocetov cisto in lepo. Kakšno bomo zapustili našim otrokom in vnukom? Ekološka bomba na pragu Ljubljane BESEDILO: MAG. TATJANA COP N a novinarski konferenci, ki jo je 9. januarja v Ljubljani skli­cal župan obcine Moravce dr. Milan Balažic, so mediji slišali nekatera nova dejstva in ugotovitve glede odla­ganja nevarnih odpadkov v Termitovih deponijah. Župan Milan Balažic se je odlocil za sklic novinarske konference zato, ker je skupaj s predstavniki Ljudske iniciative Moravce prejel nove dokaze o dovozu odpadkov iz tovarne Kemis. Glede na požar v Kemisu lansko leto in dejstvo, da so med sanacijo s pogorišca Kemi­sa odstranili velike kolicine nevarnih odpadkov, je župan ocenil, da je nujno potrebno seznaniti javnost z grožnjo ekološke katastrofe, ki je že zdavnaj presegla razsežnosti lokalne okoljske problematike. V šestdesetih letih prejšnjega sto­letja je bilo ustanovljeno rudarsko pod­jetje Termit za izkop kremencevega peska. Slednje je bilo v moravški do­lini od nekdaj tradicija. Izkopi pa so se hitro povecevali in v devetdesetih letih sta bila tako število kot velikost izkopnih jam že ogromna. V zacetku tega tisocletja se je vodstvo Termita odlocilo, da slednje zacne zasipavati z odpadnim gradbenim materialom, kjer se je pojavljal tudi azbest, steklena vol­na, plastika, razlicna olja … Dr. Milan Balažic je opozoril, da so leta 2007 Moravcani na referendumu odlocno zavrnili nadaljevanje odlaga­nja kakršnihkoli odpadkov, a je prejšnji župan izigral voljo obcanov, da je ves cas vedel, kaj se dogaja, a ni ukrepal in je s tem opustil dolžno ravnanje. Od­padki so se še naprej kopicili, okoljske težave pa so samo še narašcale, kolicina pripeljanih ton odpadkov se je povzpela preko 100 tisoc ton odpadkov letno. Dr. Balažic je na zacetku mandata takoj poudaril, da bo sanacija degra­diranega obmocja Termitovih izkopov njegova prednostna naloga. Ugotovitev, da Termit v Moravško dolino vozi od­padke iz tovarne Kemis pa je bila kaplja cez rob in je botrovala sklicu novinarske konference. Poslanka NSi v državnem zboru in obcinska svetnica Ljudmila Novak je poudarila, da si ne želi, da bi Termit prenehal z delovanjem, pac pa da se mora vrniti k osnovni, rudarski dejavnosti, izkope pa sanirati tako, da ne bodo ogrožali narave in ljudi. Na­povedala je tudi poslansko vprašanje, ki ga je še isti dan naslovila na ministra za okolje in prostor. Predstavnik Ljudske iniciative Morav­ce (LIM) dr. Jurij Kocar je novinarjem predstavil dosedanja prizadevanja LIM za prenehanje odlaganja odpadkov, med katerimi so tudi nevarni, kar je raz­vidno iz opravljenih analiz tal in vode. Slednje je novinarjem tudi predstavil, vse pa podkrepil s slikovnim gradivom. Poudaril je, da gre za veliko grožnjo za zdravje, saj se odlagališca nahaja­jo na obmocju zajetja pitne vode za Moravško dolino. Ob koncu je Anton Komat podal še stališce nevladne organizacije, med­narodnega okoljskega centra Alpe Adria Green in njihovo aktivno vlogo oziroma podporo obcini Moravce. Udeležba novinarjev je bila izjemna, po novinarski konferenci pa so sledila številna soocanja na televizijskih posta­jah in prispevki na radijskih postajah ter v tiskanih medijih. Predvsem pa je bil dosežem namen opozoriti širšo javnost na nevarnost okoljske katastrofe v eni najlepših predalpskih dolin in na samem pragu Ljubljane. Poslansko vprašanje Ljudmile Novak ministru za okolje in prostor Spoštovani gospod minister, na vas naslavljam vprašanje v zvezi s podjetjem Termit d.d., ki ima rudarsko pravico že od leta 1961, da na obmocju Obcine Moravce izkopava kremencev pesek. Zadnjih nekaj let pa ima podjetje Termit d.d. okoljevar­stveno dovoljenje za predelavo nenevarnih odpadkov v pre­delavo gradbenega materiala, s katerim naj bi sanirali in rekultivirali zemljišca po izkopu kremencevega peska. V zvezi s tem sem na vaše ministrstvo že naslovila poslan­sko vprašanje aprila 2017 in prejela odgovor 10. maja 2017. Po vašem mnenju in po pregledu inšpekcijskih služb naj bi podjetje Termit d. d. ravnalo v skladu z okoljevarstvenimi dovoljenji. Glede na neuradno pridobljeni seznam podjetij, ki naj bi dovažala nenevarne odpadke v Moravce, pa se obcani sprašu­jemo, ali je Moravška dolina postala nova ekološka bomba, kamor se vozijo tudi nevarni odpadki. Prosim vas, da mi posredujete seznam slovenskih podjetij in podjetij iz tujine, ki v Termit dovažajo material. Kakšne so kolicine teh materialov in kdo izvaja monitoring nad tem, ali se tudi dela vse v skladu z dovoljenji in zakonodajo. Sprašujem vas, ali je bila izvedena tudi presoja vplivov na okolje. Moravcani ne nasprotujemo izkopu kremencevega peska, pac pa neprimerni sanaciji in rekultivaciji zemljišc po izkopu. Najbolj pa nas skrbi domnevni dovoz nevarnih odpadkov iz celotne Slovenije in iz tujine. Prosim vas za odgovor in cim prejšnje ukrepanje, sicer se bomo cez nekaj let spet spraševali, kdo je kriv za ekološko katastrofo in kdo jo mora sanirati. Tisti, ki pa imajo od tega ekonomske koristi, pa bodo morda že odšli drugam. Tvorno sodelovanje obcinskih svetnikov Vabilo Drage obcanke in obcani Moravc, vljudno vas vabim na okroglo mizo z naslovom Ohranimo Moravško dolino zeleno za naše otroke, ki bo v petek, 15. februarja 2019, ob 18. uri v Kulturnem domu Moravce. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki obcine, države, podjetja Termit in priznani strokovnjaki s podrocja okolja. Ce vas zanima prihodnost Moravške doline, je tudi priložnost, da zastavite svoja vprašanja. Vabljeni! dr. Milan Balažic župan BESEDILO: MA G. TAT J ANA COP M oravški obcinski svetniki so delo v novem letu zaceli s tretjo redno sejo Obcinskega sveta (OS), ki je potekala 16. januarja. Dnevni red je obsegal devet tock: (1) seznanitev OS o podaljšanju koncesije za izvajanje socialno­varstvene storitve pomoc družini na domu na ob­mocju obcine, (2) odlok o postopku sofinanciranja letnega programa športa v obcini Moravce, (3) ime­novanje delovnih teles obcinskega sveta, (4) imeno­vanje Nadzornega odbora obcine, (5) imenovanje na­domestnega clana predstavnika ustanovitelja v Svet OŠ Jurija Vege, (6) obracunavanje najema prostorov Kulturnega doma, sejne sobe nad knjižnico in sobe v Domu krajanov Hrib nad Ribcami, (7) sprememba Kulturnega doma, sejne sobe nad knjižnico in sobe v Domu krajanov Hrib nad Ribcami, (7) sprememba sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018, (8) seznanitev OS z nacinom dela župana v mandatu 2018 – 2022, zadnja tocka pa je bila namenjena vprašanjem in pobudam. Direktorica podjetja Comett oskrba, d.o.o. Helena Campa je svetnikom predstavila nacin njihovega dela. Podjetje na terenu ponuja tri sklope storitev: • pomoc pri temeljnih opravilih z osebno nego, • osnovno cišcenje bivalnih prostorov, kjer se oskrbovanec zadržuje, odnašanje smeti, priprava enostavnejših obrokov in • skrb za socialno vkljucenost. Razprava na seji obcinskega sveta je bila konstruktivna, ocitna je bila volja svetnikov, da skupaj prispevajo k razvoju obcine ob uresnicenju projektov, ki že predolgo cakajo. Uporabniki njihovih storitev placajo 32 odstotkov polne cene, ostalih 68 odstotkov je subvencioniranih. V obcini Moravce so svoje storitve v letu 2017 nudili v povprecju 3,6 uporabnikom, v lanskem letu pa se je njihovo število vec kot podvojilo (7,6 porabnika v povprecju). Ob tem je Helena Campa poudarila, da na terenu dobro sodelujejo s patronažno službo. Ob drugi tocki je Olaf Grbec, zunanji strokovni sodelavec za podrocje športa, obrazložil razloge za sprejetje Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v obcini Moravce. Slednji je potre­ben zaradi uskladitve z novim Zakonom o športu. Janez Vidic je bil v vlogi predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po­rocevalec pri tretji tocki. Svetniki so po manjših po­pravkih soglasno potrdili imenovanje clanov osmih odborov in ene komisije. Sestava osmih odborov in Komisije za poslovnik in statut je objavljena na obcinski spletni strani (www.moravce.si) in v Urad­nem vestniku Obcine Moravce. V nadaljevanju so svetniki soglasno podprli pred­lagane clane obcinskega Nadzornega odbora. To so Roman Cerar, Franc Per, Jurij Kocar in Štefan Brvar. Prav tako so soglasno imenovali Nevenko Marolt z nadomestno predstavnico ustanovitelja v svet OŠ Jurija Vege. Šesta tocka je bila namenjena potrditvi pred­laganega cenika najema prostorov v lasti obcine. Placila najema so oprošcena društva s sedežem v obcini Moravce. Ob tem je župan dr. Milan Balažic poudaril, da so bila društva do zdaj s placilom na­jema prostorov dejansko »kaznovana« za svoje dejavno delo, ki je namenjeno popestritvi in dvigu ravni življenja v obcini ter njeni promociji. V predstavitvi svojega nacina dela je župan Balažic povedal, da bo na projektih delal z delovnimi skupinami, ki jih bo imenoval za vsak posamezen projekt. Skupina bo štela najvec tri clane iz obcine, ki bodo strokovnjaki za posamezno podrocje. V januarju je bilo oblikovanih osem projektnih skupin in sicer za: • okolje, • gradnjo doma za starejše, • gradnjo obvoznice in obnovo trškega jedra, • opticno omrežje, • gospodarsko cono, • športni park, • turizem ter • postavitev mladinskega centra in nove lokalne TV postaje Moravce. Ob koncu je dr. Jurij Kocar, predstavnik Ljudske iniciative Moravce podal zadnje ugotovitve v zvezi s problematiko Termitovega odlagališca ter svet­ nikom razložil nekatere nejasnosti, ki so se pojavile ob porocanju v medijih. Dejavnosti Programskega sveta V zacetku januarja je župan imenoval dodat­no clanico in dodatnega clana program­skega sveta in sicer Ajdo Lalic in Robija Cerarja. Prva seja tako okrepljenega Programskega sveta (PS) je potekala 11. januarja. Na prvem mestu dnevne­ga reda je bila priprava na proslavo ob kulturnem prazniku. Ob tem je predsednik programskega sveta Milan Kokalj predlagal, da na vsaki obcinski prireditvi nastopajo po tri društva, ki se bodo menjala skozi leto. Branka Bizjan je predlagala, da bi od prihodnjega leta dalje ob kulturnem prazniku organizirali branje in petje Prešernovih pesmi na prostem. V nadaljevanju so clani PS dolocili prireditve, ki bodo potekale v organizaciji obcine. To bodo prire­ditve ob kulturnem prazniku, obcinskem prazniku, dnevu državnosti in novoletni koncert. Programski svet je tudi predlagal, da obcina po uradni poti sproži postopek sodelovanja z obcino Dol pri Ljubljani z namenom organizacije skupne proslave ob obcin­skem prazniku v Zagorici (obe obcini ga praznujeta na isti dan). Clovek in narava pred zaslužkom BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, SVETNICA NSI IN POSLANKA S spremembo na celu Obcine Moravce in z delno zamenjavo svetnikov se zacenja novo poglavje v delovanju obcine. Najvecji premik se je do sedaj zgodil pri tem, da se je na široko odprla problematika odlaganja odpadkov v peskokopu Termit. Svetniki NSi se zavedamo, da podjetje Termit d.d. že vse od leta 1961 zaposluje prebivalce Moravške doline in kraj živi s podjetjem. Navadili smo se že tudi na odprte rane doline, saj po izkopu kremencevega peska leta in desetletja zevajo luknje in cakajo na ponovno uporabo ali sanacijo. Vse to smo prebivalci prelepe Moravške doline vzeli tako rekoc v zakup in bili ponosni na naše edino vecje podjetje. Že leta 2007 pa smo na referendumu odlocno rekli NE dovažanju razlicnih odpadkov. Nikogar ne bi mo­til dovoz nenevarnih gradbenih ali drugih odpadkov, ki jih podjetje ustrezno predela in pomeša z zemlji­no ali drugimi primernimi sestavinami. Nezaupanje pa zbujajo dvomi, ali se res dovažajo samo nenevarni odpadki in ali jih podjetje tudi ustrezno predela in po navodilih in dovoljenjih tudi ustrezno vgradi v zemljišca, ki jih je potrebno sanirati. Ob govoricah in po pricevanjih okoliškega prebivalstva pa naj bi se dovažali tudi razlicni drugi odpadki, ki naj bi se tudi brez predelave in nekontrolirano stresali v iz­kopane jame, in to ob vsakem dnevnem ali nocnem casu. Na domnevno onesnaženost izcednih voda s težkimi kovinami pa naj bi kazale tudi nekatere analize. Vse to pa nas Moravcane vznemirja. Dodat­no nas je vznemiril tudi seznam podjetij, ki naj bi dovažala odpadni material, še posebej, ker so med njimi podjetja, kot je npr. Kemis in podobna druga. Vse to pa pri obcanih vzbuja zaskrbljenost za naše zdravje, zato se sprašujemo, kakšne bodo posledice, ki se bodo morda pokazale šele cez leta na nas in naših otrocih. Najmanj, kar pricakujemo in zahtevamo od države in obcine, je, da se opravijo vse potrebne analize in študije o odlaganju odpadkov v peskokopu ter sprejmejo ustrezni zašcitni ukrepi za ljudi in naravo, ce bo to potrebno. Predvsem pa od podjetja Termit d.d. pricakujemo, da tudi ravna skladno s predpisi in dovoljenji, saj urejeni papirji niso garancija, da se tudi ravna v skladu s papirji. Odpadki so postali povsod po svetu velik posel in prinašajo neverjetne zaslužke, seveda samo za nekatere. Kakšne so posledice za naravo in ljudi, pa samo brezvestneže ne zanima. Upam, da takšnih ni med nami. Na naše seje se je vrnila kultura dialoga BESEDILO: JANEZ VIDIC, SVETNIK SLS L eto 2018 je za nami, za nami so volitve in im­enovanje clanov obcinskega sveta ter župana Obcine Moravce. V januarju so bili predlagani in na seji 16. januarja prejeti sklepi o imenovanju delovnih teles obcinskega sveta. Obcinski odbor SLS Moravce vsem imenovanim izreka cestitke in jim želi uspešno delo, predvsem pa uporabo moci argumentov in ne argumentov moci, v zadovoljstvo vseh obcanov. Župan dr. Milan Balažic je takoj pricel z delom, stekli so pogovori za gradnjo opticnega omrežja. V teh dneh smo po domovih že prejeli listino o pred­hodni seznanjenosti.Poleg še vec drugih pogovorov okoli projektov, tecejo pogovori s podjetjem Comet d.o.o za izgradnjo doma starejših obcanov. Po res dolgih letih je pridobljeno gradbeno dovoljenje, obstaja pa šenekaj nejasnosti. Najvecja ovira za zacetek gradnje je, da še ni znan investitor. Obcinski odbor SLS Moravce še vedno podpi­ra gradnjo doma starejših obcanov, nasprotovali pa smo predvideni lokaciji, ker menimo, da zaradi utesnjenosti ni primerna. Vendar je bilo za ta projekt porabljenih prevec sredstev iz obcinskega proracuna, zato menimo, da naj se dom cimprej zgradi. V celoti podpiramo župana in civilno iniciativo pri vodenju dejavnosti okoli prepovedi odlaganja nevarnih odpadkov v izkopne jame podjetja TERMIT. Za nami je praznovanje Prešernovega dne, ki smo ga tokrat nekoliko drugace obeležili. Prešernov dan je obenem edini državni praznik, ki ga pišemo z veliko zacetnico. Je praznik kulture in malo na­rodov kulturo obeleži z državnim praznikom. Zato se moramo še toliko bolj prizadevati, da ob obci kulturi ohranjamo tudi kulturo obnašanja in dia­loga. In prav slednja - kultura dialoga - je dobila pomembno vlogo v delu našega novoizvoljenega obcinskega sveta. Prišel je cas za uresnicevanje projektov BESEDILO: OO SDS MORAVCE V letu 2019 pricakujemo, da se bodo v obcini koncno zaceli uresnicevati nekateri projekti, o katerih se je govorilo že vrsto let. Skrajni cas je, da Obcina Moravce pricne z izgradnjo širokopa­sovne infrastrukture za dostop do interneta v njenih 49 naseljih, vendar le, ce se bo za to odlocila vsaj cetrtina gospodinjstev v naselju. Gradnja doma starejših obcanov ni vec vprašljiva, saj je bilo koncno gradbeno dovoljenje že izdano. Kot veste, je bila slovenska javnost v preteklih dneh obvešcena o problemu sanacije opušcenih peskokopov na obmocju Drtije. Država bo na tem po­drocju morala narediti red. Želimo, da se dokoncno uredi potek sanacije opušcenih peskokopov v Drtiji. Na vidiku je tudi sanacija na obmocju med Moravcami in Sotesko. Pricakujemo zacetek vec projektov. Za nekatere od teh bo potrebno pridobiti zemljišca in finan­cna sredstva. V OO SDS Moravce ocenjujemo, da je možno izpeljati vecino zastavljenih projektov že v tem mandatnem obdobju. Prevzeli bomo svoj del odgovornosti. Napovedujemo, da se bo na marsika­terem podrocju poostril nadzor nad delovanjem izvajalcev, ki opravljajo storitve za Obcino. Vse liste, ki so zastopane v obcinskem svetu, so bile konstruktivne, tako ni bilo težav pri sestavljanju delovnih teles, ki so bila ustanovljena soglasno. Obcina Moravce ima sedaj samo enega podžupana, na mestu katerega ostaja Vitomir Cerar. Spoštovane obcanke in obcani! BESEDILO: SVETNIKI LISTE ŽUPANA MARTINA REBOLJA V olilna evforija v Moravcah je koncno za nami. Življenje se vraca v ustaljene tirnice. Delo na Obcini poteka intenzivno, ustanovili in potrdili smo delovna telesa. Župan formira ekspertne delovne skupine, ki mu bodo pomagale in svetovale, da se pospeši razvoj obcine na vseh podrocjih. Obcani in obcanke so se tudi že navelicali stalnih objav na televiziji in vprašanj, kaj se dogaja v Moravcah glede okolja in dovoza odpadkov v Moravško dolino, nestrpno pricakujejo jasne odgovore neodvisne ra­ziskave ter potrebne ukrepe, da se koncno ugotovi škodljivost že pripeljanega materiala in odpadkov, ki pa se še vedno dovažajo. Glavno vprašanje, ki se pojavlja v Moravcah, je pricetek gradnje doma starejših. Mnogo obcank in obcanov po mnogih letih neizpolnjenih obljub o gradnji doma, dejansko vec ne verjame v njegovo izgradnjo. Upamo in želimo, da bomo vsi skupaj – župan in obcinski svet – vendarle uspeli uresniciti dolgoletno željo Moravcanov in zgradili pricakovani dom, kajti najvecja želja vseh naših obcanov, ki danes bivajo po domovih po vsej Sloveniji, je, da jesen življenja preživijo v domacem kraju. Casa za izgradnjo doma je malo. V primeru, da nam ne uspe, se možnost izgradnje odmakne dalec v prihodnost. Zatorej združimo vse moci in premaknimo projekt z mrtve tocke. Obvestilo o gradnji opticnega omrežja P odjetje RUNE-SI d.o.o. gradi najsodobnejše opticno omrežje zelo velikih hitrosti (vecje od 1 Gb/s) za vse potencialne uporabnike na redko poseljenih obmocjih v Sloveniji, na katerih sicer obstojeci operaterji telekomunikacij nimajo tržnega interesa graditi lastna omrežja. Prednosti, ki jih prinaša opticno omrežje, pa niso le v hitrosti prenosa podatkov, ki omogocajo kval­itetnejše televizijske storitve in brskanje po spletu, pac pa gre za storitve, ki dvigajo kakovost življe­nja, kot npr. delo na daljavo, e-uprava, e-zdravstvo, spletno nakupovanje itd. "Do storitev v omrežju RUNE bodo lahko dostopali samo tisti uporabniki, ki bodo narocili izgradnjo prikljucka in bodo prikljuceni na opticno infrastrukturo RUNE." Odprto omrežje Storitve bo uporabnikom v omrežju ponujalo vec razlicnih ponudnikov. Uporabnik bo imel možnost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev zanj najugodnejši, saj upravi­telj omrežja vsem operaterjem storitev zagotavlja enakopravni dostop in najem omrežja pod enaki­mi pogoji. V primeru nezadovoljstva s trenutnim ponudnikom, bo imel uporabnik možnost njegove zamenjave. Kaj zajema placilo prikljucnine za izgradnjo prikl­jucka? Financiranje celotne izgradnje omrežja RUNE zag­otovi nosilec projekta sam, uporabniki placajo samo notranjo hišno inštalacijo v enkratnem znesku 150 € (DDV vkljucen) in vkljucuje: • montažo opticnega kabla znotraj hiše; • priklop opticnega modema pri stranki; • preizkus delovanja povezave. Po izvedbi prikljucka stranka postane lastnik vse notranje inštalacije razen modema, ki ostane v lasti RUNE SI, da ga lahko po potrebi zamenjujemo. Izgradnja sekundarnega dela omrežja Sekundarni del omrežja je del med glavnim vodom (ki bo šel po plocniku oz. bankini) ter fasado objekta. Ta del omrežja se lahko zgradi na dva nacina, bodisi po zraku (po obstojecih elektro ali telekomunikaci­jskih drogovih) ali pa po tleh. V slednjem primeru je potreben izkop po zemljišcu lastnika objekta. Izkop si mora vsak narocnik zagotoviti sam, RUNE priskrbi le material, se pravi cev za opticni kabel. V preteklosti se je namrec praksa, da se koplje po zasebnih parcelah, izkazala za neprakticno, saj je prihajalo do nesporazumov glede lokacije izkopa ter služnosti, ki v tem primeru veljajo za nedolocen cas, kar v teoriji pomeni, da lahko lastnik služnosti kadarkoli pride in ponovno razkoplje zemljišce, ce so potrebna popravila na omrežju. Z gradnjo bomo zaceli pozno spomladi oziroma zgodaj poleti, se pravi nekje med majem in junijem. Pred tem so gospodinjstva na dom dobila predpri­stopne izjave, ki še niso zavezujoce, vendar nam služijo kot povratna informacija o interesu obcanov za izgradnjo omrežja. Ali lahko dobim prikljucek RUNE pozneje? Uporabnikom, ki prikljucka v casu gradnje RUNE omrežja prikljucka ne bodo narocili, bo opticni prikljucek RUNE samo omogocen (ne bo zgrajen do hiše). Uporabniki lahko prikljucek narocijo in dobijo kadar koli. Strošek izgradnje prikljucka bo v primeru poznejšega narocila bistveno višji kot med gradnjo celotnega omrežja RUNE. Kontakt www.ruralnetwork.eu dominik.salamon@ruralnetwork.eu marko.salamon@ruralnetwork.eu Vreména bodo Kranjcem se zjasnile … BESEDILO: MAG. TATJANA COP "Se zavedamo, kakšno neprecenljivo bogastvo imamo?" Za prešeren zacetek je poskrbel KID Limbar. Po uvodni Zdravljici so zapeli še pesmi Vršac, Domovini in istrsko ljudsko Kantaj Nineta. N a predvecer obletnice smrti naše-narod prihodnost. Zato smo lahko po »Kam drugam pa naj bi sploh šel?« smo ga pesniškega velikana dr. Fran-obisku prireditve ob kulturnem dne-po tihem mislili, ko nam je o Prešer­ceta Prešerna smo v Kulturnem domu vu v Moravcah prepricani, da bo nad novem življenju in delu govoril gost Moravce prisostvovali proslavi, ki bi jo Moravško dolino še dolgo modro nebo. vecera, pisatelj in publicist Ivan Sivec. težko opisali z eno besedo. Lahko pa si Zato, ker se za sleherno tocko kulturne-Kot vselej je na zanimiv nacin pred­izposodimo zgornji navedek iz Prešer-ga programa skrivajo ure in ure dela stavil zgodovino slovenske besede, od novega Sonetnega venca. umetniških vodij, pevcev, tamburašev, Brižinskih spomenikov do Prešerna in Kadar si ljudje utrgajo del prostega igralcev in recitatorjev, ki jim to ni od-njegovih sodobnikov. O tem, da je jezik casa in pogosto tudi nekaj iz lastne vec. Ker uživajo v tem, kar delajo, in ker živ in se ne pusti stlaciti v kalupe, smo denarnice, da bi peli in igrali v orkestrih delajo za ljudi, ki to cenijo. Se zave-slišali v pesmi Andreja Rozmana Roze, in na gledališkem odru, to zanesljivo damo, kakšno neprecenljivo bogastvo ki na koncu le pove, da kljub tujim bese­pomeni svetlo prihodnost za cel narod. imamo? Zato nas dejstvo, da je France dam, ki so si s špicastimi komolci utrle Dokler sta v ljudeh želja po ustvarjanju Prešeren prišel v Moravce, da bi pri-pot v slovenski jezik, ostaja najslajša in veselje do pristnega druženja, ima sluhnil ljudskim pevcem, ni presenetilo. beseda »potica«. Peški oktet je zapel Ipavcevo pesem Slovenec sem in Juvancev Spomin na zimski vecer. Darko Brvar pa je popestril njihov nastop s pesmijo Andreja Rozmana Roze Našemu jeziku najljubše tuje besede. Ivan Sivec se je Moravcankam in Moravcanom še posebno pri­kupil in približal z romanticnim zgodovinskim romanom Ne pozabi najine ljubezni, ki se dogaja na gradu Tuštanj. Na prireditvi je na zanimiv nacin na kratko predstavil razvoj slovenskega jezika, nato pa predvsem manj znana dejstva o življenju in delu dr. Franceta Prešerna in njegovih sodobnikov. Velik koncert v mali cerkvi Peški oktet znova napolnil cerkev BESEDILO: IRENA MALOVRH, FOTOGRAFIJA: MARTIN CAPUDER BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: AJDA LALIC Komorni zbor Limbar je v cerkvi svetega Andreja priredil že štiriindvajseti koncert. V do zadnjega koticka napolnjeni cerkvi sv. Andreja so se božicne pesmi prepletale z vizionarskimi bese­dami pred stoletjem umrlega literata Ivana Cankarja, ki sta jih oživila Alojzij Štefan in Tadej Uršic. Pod umetniškim vodstvom zborovodja Tomaža Pirnata, orgelski spremljavi dr. Veronike Šarec ter flavtistk Jerce Pavli in Maše Svetlin sta se glasba in besedilo subtilno dopolnjevala v sporocilu groze ter zmage življenja. Komorni zbor Limbar je na dan svetega Štefana že štiriindvajsetic s koncertom božicnih pesmi pocastil dan samostoj­nosti in enotnosti in v jubilejnem letu 2018 obcuteno prepletel spomin na stoto obletnico smrti Ivana Cankarja in konca prve svetovne vojne. Vizijo nesmisla vojne, ki jo je naš veliki pisatelj Cankar obcutil kot vesoljno grozo, krivico in strašno ponižanje cloveka, so pevci uvedli z zborovsko priredbo Bachove sklad­be Pridi, sladka smrt. Ob prepletu besedila iz Cankarjevih crtic, ki so nastajale v casu velike svetovne morije in izšle zbrane v delu Podobe iz sanj, so se ob najbolj pretresljivih pripovedih cloveškega bivanja zvrstile zborovske pesmi slovenskih avtorjev: Vrabca, Tomca, Acka … Vrabceva uglasbitev Bila je noc je izpoved o noci, v kateri se je božja milost kot luc razlila na zemljo. Tudi Cankar je o tej noci zapisal hvalnico Luc je in Bog je, v kateri prebuja upanje tudi za uboge, zanicevane, zavržene. Vsi bodo spre­jeti, nihce pozabljen. Da bo iz tega vstala naša domovina, je vedel že Cankar, njegov odlomek o enotnosti, miru in slogi pa nam da slutiti, da smo po mnogih rodovih izsanjali samostojno državo, kar je uglasbil Jakob Aljaž v skladbi Slovenska zemlja. Sledil je nagovor moravškega župana dr. Milana Balažica, ki je zbranim izrekel praznicno vošcilo. Ob cestitki za dan samostojnosti in enotnosti je orisal pomembnost tega zgodovinskega dogodka. Po zahvalah in vošcilu predsednice KID Limbar Elizabete Pirnat vsem sodelujocim in navzocim se je Komorni zbor Limbar poslovil z nepogrešljivo božicno, najveckrat izvajano vokalno skladbo Sveta noc v priredbi M. Cudermana. N a dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, je Peški oktet organiziral enajsti praznicni koncert. Kon­cert je obarvan božicno in v znamenju državnega praznika ni manjkala domovinska pesem. Obiskovalci vsako leto težko pricakujemo program, ki ga clani okteta pripravijo, saj jim zamisli nikoli ne zmanjka. Ena stalnica ostaja, Bernarda Mal, ki je že od samega zacetka voditeljica koncertov Peškega okteta. Zakaj je temu tako, ni nobena uganka. Bernarda zna izbrati prave besede, ki že tako praznicen koncert naredijo lepši. V prvem delu koncerta so prevladovale božicne pesmi, ki so v praznicno okrašeni in nabito polni peški cerkvi še kako lepo odzvanjale. Nato je sledil premor, med katerim obiskovalci vedno nestrpno pricakujemo glasbene goste. Obicajno poleg glavnega gosta poslušalce preseneti pod­mladek okteta. Letos je svoj krstni nastop doživela 9-letna Manca Barlic, ki je zaigrala 2 skladbi na klavirju in si prislužila bucen aplavz. Sledil je nastop gostujocega komornega zbora Šutna. Z njimi so clani okteta na koncu njihovega nastopa odpeli še skupno pesem Sveto noc. Sledil je drugi sklop pesmi, v katerem je Peški oktet od­pel ljudske in domovinske pesmi, na koncu še priredbe bolj znanih popevk, kot so: Zate, Sam en poljub in Bela snežinka. Ob pesmi Sam en poljub se je clanom okteta pridružil kitarist Gašper Barlic. Nekaj pesmi je s klavirjem spremljala Katja Kos. Zacetek koncerta si je ogledal župan dr. Milan Balažic, ki je oktet in obiskovalce tudi kratko nagovoril. Ob koncu koncerta so se clani okteta zahvalili vsem, ki so najbolj zaslužni za izvedbo prireditve in za dobro delovanje okteta nasploh:umetniškemu vodji Petru Pirnatu in Katji Kos, ki spremlja oktet na skoraj vseh vajah. Na koncu koncerta so se clani okteta pošalili, da so ocitno oni tako vroci, da odkar obstaja božicni koncert njihovega okteta, za božic ni vec snega. Odlocitev, ali bi naslednje praznike raje imeli sneg ali koncert, so prepustili anketi na njihovem Facebook profilu, a nihce ni dvomil v to, da bo izglasovan koncert. Malo za šalo, malo zares – koncert Peškega okteta je postal bolj tradicionalen kot sneg za božic. Upamo, da ga bomo doživeli tudi prihodnje leto. Prešern(ov)o pero že 4. a Osnovni šoli Jurija Vege so že BESEDILO: ALENKA TOMINŠEK cetrto leto zapored organizirali tekmovanje za Prešerno(vo) pero. Ideja za tekmovanje se je porodila ravnateljici in skupaj z Bernardo Mal, ki jo je dodelala in izpeljala, sta položili temeljni kamen zdaj že cetrtemu tekmovanju. V decembru je bil objavljen raz­pis za tekmovanje. Po vseh razredih so se ucenci pripravljali nanj v casu pouka, izostali niso niti naši najmlajši, prvošolcki, ki so z veliko vnemo okraševali že zapisano. Ucitelji so pri vseh pred­metih vsakodnevno opozarjali na obliko pisave, razporeditev zapisa na papirju, pisanje datuma, naslovov. Tekmovanja ne razumemo kot umetelne oblike crk oz. pisave, ampak želimo doseci zgolj preglednost, orientacijo, berljivost crk, estetiko in nenazadnje tudi humor. Poleg tega ucitelji likovnega pouka ucencem predstavljajo okraševanje prve crke ter oblikovanje okrasne vrstice. V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom je bilo tekmovanje izvedeno za vse tekmovalce, tudi tiste s podružnice in odraslih, na maticni šoli. Organizacija tekmovanja je že utecena. Za izvedbo tekmovanja so poskrbele tri uciteljice. Ucenci, ki jim je tekmovanje izziv in ga jemljejo kar se da resno, so tekmovali pod šiframi, tako je bilo poskrbljeno za regularnost tekmovanja. Šestclanska komisija je izbrala po en najboljši izdelek v vsakem razredu, tako med fanti kot med dekleti. Za pero so se potegovali tudi trije odrasli iz PGD Moravce in KD Tine Kos Moravce. Šola si želi širiti inovativni projekt v ožje in širše okolje med vse generacije. Posebnost letošnjega tekmovanja je gripa, ki je prvoprijavljene tekmovalce za­držala v postelji in so jih nadomestile rezerve. Tako morda niso nastali najboljši Eden od zmagovalnih izdelkov za Prešernovo pero 2019. Komisija je izdelek izbrala zaradi umetniškega izgleda celotnega izdelka, saj je avtorica poleg okrašene zacetnice in vrstice uporabila odebeljeno zacetnico v vecih povedih. izdelki, so pa dobili priložnost ucenci, ki se jim uvrstitev na tekmovanje obicajno izmuzne. Prepis besedila je obeleževal iztekajoce se Cankarjevo leto, saj so bila besedila vzeta iz Mojega življenja, avtobiografskih crtic. Prvic so bila podeljena tudi peresa po izboru ravnateljice za izdelke posebne vrednosti, kar pomeni za velik napredek v grafomotoriki ali pa izrazito doseganje posameznega merilnika. Prešerno(va) peresa, zimzelen iz Prešernove hiše in priznanja z obrazložitvijo so bila podeljena na prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je potekala pod skrbnim vodstvom uciteljice Božene Groboljšek. Tu so nastopali ucenci mladinskega pevskega zbora Muc art, tokrat pod vodstvom zborovodkinje Barbare Fale. Zapeli so slovensko himno ter zakljucno pesem o Piki Nogavicki. Po Zdravljici je sledila uprizoritev Prešernove pesmi Od lepe Vide, ki so jo pripravili ucenci izbirnega predmeta umetnost z uciteljico Ksenijo Volf. Predstavili so se tudi ucenci gledališkega krožka, pod mentorstvom Božene Groboljšek, ki so napisali in uprizorili krajšo igrico o navihani deklici, Piki Nogavicki. In nenazadnje je bilo podeljenih 23 Prešern(ov)ih peres. Od kod je moravški macek? BESEDILO: MITJA RADOŠEVIC S tarejši gotovo še poznajo zbadljivo pesmico, s katero so vcasih dražili Moravcane; mlajši se z njo lahko seznanijo v moravški bibliji, knjigi Staneta Stražarja Moravška dolina, Življenje pod Limbarsko goro, na str. 219–220. Tam je takole zapisana: Moravcani se skup zbero starega macka odero dva za noge, dva za rep, macek ma prekratek rep. Moravcani so pa macka klal na Trzen so pa rep poslal zjutraj je še miš lovil opoldne pa že v piskru bil. Avtor knjige pravi, da je pesem nastala, ko je neki moravški gostilnicar družbi postregel namesto z zajcem s pecenim mackom; ko so gostje pecenje pojedli, se je pošalil: »Mav, pa dobro je bilo.« Kaj pa ce ni bilo cisto tako? Ce prelistamo Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih, namrec v eni od njih z naslovom Peter in Pavel naletimo na tole zanimivo zgodbo: Potikal se je po Gorjancih neki Kolba, bivši vo­jak. Delati ni hotel nicesar, najrajši bi bil sedel ves dan pri majoliki, kratkocasil ljudi z burkami in jim prepeval svoje in tuje pesmi. […] Izmed njegovih pesmi je naredila najvec hrupa in smeha po vsej krški dolini zabavljica, s katero je pikal Brusnicane. Ko se je vršilo pri njih prošcenje, so ga bili razžalili, ker ga niso poklicali nikjer k pijaci. Srdit sede na tla pod lipo in se zamisli. Sedel in premišljeval je do mraka, potem pa zacel korakati gor in dol po vasi in prepevati: Brusnicani se vkup zbero – in star'ga macka odero itd. Grofu [Erger-Bergerju] je povedala za to pesem najprej Meta [grajska gospodinja]. On se je je jako obveselil. Brusnice mu že tako niso bile po volji, ker so bile prevelike; dobro pa je tudi vedel, kako iz srca sovražijo Brusnicani že od nekdaj gospodo. Poslal je po Kolbo, da je pel to zabavljico med obedom, pri katerem je bilo vec tujih gostov, med njimi tudi neki vitez iz moravškega okolja. Pesem in napev sta se priljubila vsem poslušalcem. Kolba je dobil za nagrado toliko vina, kolikor ga je nesti mogel […]. Njegovo pesem si je zapisal moravški vitez in jo nesel s sabo domov. Iz istih razlogov kakor grof Brusnicane, je sovražil on Moravcane. Sklical je svoje hlapce in jim zapovedal, da se morajo zabavljice nauciti in dražiti z njo z drugimi fanti vred vražje Moravcane. Izpremenil je samo nekatera imena, dru­ge besede so ostale, kakor jih je zložil Kolba. Kmalu je donelo od Save do Snežnikov po vsem Gorenjskem: Moravcani se vkup zbero – in star'ga macka odero itd. Je torej tale macek v pesem skocil iz domacega piskra ali pa se je na moravško stran priklatil prav izpod Gorjancev? Kakor koli že, danes mu domovin­ske pravice najbrž ne gre vec odrekati, saj je – kot je že pred 40 leti zapisal Stane Stražar – že dolgo preteklost in ne izzove vec pretepov in ne terja žrtev, ampak se mu domacini samo še nasmehnejo. Na razpisu za oblikovanje Moravške blagovne znamke Turisticnega društva Moravce je zmagal znak, ki izhaja iz zgodbe o moravškem ma­cku. Poleg napisa Moravce, ki tvori ogrodje znaka sta barvno izpostavlje­na hrbet (hribovje) in rep (Raca). Znak je oblikoval mag. Blaž Slapar. Petdeset let teritorialne obrambe v Sloveniji BESEDILO: JANEZ GREGORIC Zgodovina pred nastankom republiških TO S lovenci smo na vojaškem podrocju zamu­dili edinstveno priložnost, da po drugi svetovni vojni obdržimo lastno slovensko vojsko.Takratni vrhovni poveljnik Jugo­slavije Josip Broz Tito je prelomil obljubo, da bodo Slovenci obdržali svojo vojsko, ki jo je dal slovenski delegaciji na zasedanju AVNOJ v novem­bru 1943. V maju leta 1945 je odpravil Glavno po­veljstvo NOV in PO (partizanskih odredov) Slovenije. Številne enote do tedaj, etnicno dokaj ciste sloven­ske vojske, so bile razpušcene in preoblikovane in premešcene na ozemlja drugih republik. To je bil hud udarec prizadevanjem po ohranjanju cim vecje samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda. Tako je jugoslovanska vojska prevzela model organiziranosti svoje vzornice Rdece armade. Za­snovana je bila na splošni vojaški obveznosti moških z izven teritorialnem nacelom popolnjevanja, poklic­nimi castniki in podcastniki, s strogo centralizira­nem vodenjem, uporabo le enega poveljevalnega in uradnega jezika ter marksisticno – leninisticno ideologijo, ki se je odražala v edini dovoljeni in med poveljniškim kadrom obvezni partiji – KPJ. Leta 1948 je nastal krcevit politicni spor med jugoslovanskim in sovjetskim vodstvom, ki je zahte­val temeljito cistko med poveljniškim kadrom in splošen odmik od vzhodnega bloka, ki ga je vodila in usmerjala tedanja ZSSR. Jugoslavija se je tedaj zelo približala leta 1949 ustanovljeni zvezi zahodnih držav – Nato in obe­nem ameriškemu vplivu. Med letoma 1951 in 1955 je Jugoslavija sprejela zelo obsežno ameriško vo­jaško in gospodarsko pomoc, ki je med drugim vkljucevala prva reaktivna bojna letala tipa F-4 v oborožitvi JA (jugoslovanske armade). Leta 1961 je bila v Beogradu ustanovljena zveza novega gibanja neuvršcenih držav, pri kateri je imela Jugoslavija "Proces dozorevanja slovenskega naroda v nacijo je bil dolgotrajen proces z raz­licnimi vzponi in padci." vodilno vlogo. Pri vsem tem se je Tito izkazal kot moder strateg, a žal ni izkoristil vsega kapitala, ki mu ga je ponujal nastali geostrateški položaj. Ne­uvršcene države so bile kot nekakšen tampon med obema svetovnima blokoma. Zaradi jugoslovanske politicne podpore Egiptu v vojni s Francijo, Veliko Britanijo in Izraelom so se ohladili tudi odnosi z zahodnimi državami. Vojna Americanov v Vietnamu, ki sta ga podpirali Kitajska in Sovjetska zveza, je izzvala množicne proteste po svetu. Tudi v nekdanji Ceškoslovaški je prišlo do množicnih zahtev do vecje liberalizacije, vecjih svobošcin v javnem življenju, tržne ekonomije in uvedbe vecstrankarstva. Takrat se je zganila tudi Sovjetska zveza in z vsemi svojimi zaveznicami vzhodnega bloka, razen Romunije in v noci z 20. na 21. avgust leta 1968 napadla Ceškoslovaško. Na podlagi teh svetovnih dogajanj in možnostjo agresije varšavskega pakta na Jugoslavijo je zacela z reformami v svoji stru­kturi tudi JLA. Leto 1968 – zacetek teritorialne obrambe v Sloveniji Jeseni leta 1968 se je zacela organizirati teritori­alna obramba (TO) v tedanji Socialisticni Republiki Sloveniji in ostalih republikah ter avtonomnih pokra­jinah. Razvila se je znotraj obrambnega sistema SFRJ (Socialisticna federativna republika Jugoslavi­ja). Povezana je bila s spremembami jugoslovan­ske vojaške doktrine in doktrine SLO (splošnega ljudskega odpora) ter nekaj let kasneje še njenega dodatka DS (družbene samozašcite).Strategija obo­roženega boja je temeljila na 2 komponentah – JLA in TO. JLA naj bi sprejela prvi udar potencialnega sovražnika in delovala v glavnih smereh prodora, TO pa bi na pomožnih smereh izvajala kontrolo in vršila oborožen boj na zacasno zasedenem ozemlju. JLA je bila v popolni zvezni pristojnosti, TO pa v delni pristojnosti posameznih republik, njeno financiranje pa tudi dolžnost obcin in delovnih or­ganizacij. V letu 1968 do 1969 so se ustanovili con-ski štabi za SLO in se v vojaškem pogledu razdelili na šest pokrajin: Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska, vzhodno Štajerska in zahodna Štajerska. Na domžalskem podrocju je bil leta 1969 ustanov­ljen Kamniški partizanski odred, ki se je popolnjeval iz tedanjih obcin Domžale in Kamnik. Odred je bil sestavljen iz treh bataljonov, prvi komandant pa je postal general polkovnik Rudolf Hribernik – Svarun. Prvi komandant TO ljubljanske pokrajine pa je bil polkovnik Anton Mlakar. V OŠTO Domžale je bil komandant podpolkovnik Stane Cesen, v letu 1976 ga je nadomestil kapetan fregate Janez Vrecek, v letu 1977 do leta 1980 pa je bil komandant podporocnik Miloš Popovic. Od leta 1981do 1987 je bil komandant kapetan I. razreda Igor Kuzmic, zadnji do leta 1991 pa je bil kapetan I. razreda Bojan Koncan. Komandanta 34. brigade TO Matija Blejc –Plamen sta bila kapetan I. razreda/major Anton Lipovšek (1981-1985) in kapetan I. razreda Dominik Grmek (1986-1990). Komandanta 1. bataljona Domžale sta bila kapetan I. razreda Anton Železnik (1976­1980) in porocnik Martin Kosmina (1981-1990). 2. bataljon Domžale pa so vodili kapetan Anton Tavcar (1979-1983), kapetan Jože Kosmac (1984-1986) in kapetan I. razreda Janez Kušar (1987-1990). Prednosti slovenske TO TO je delovala po teritorialnem principu in njeni pripadniki so bili tisti, ki so najbolje poznali teren, na katerem so bili razporejeni. Slovenska TO je imela posebne uniforme, ki so bile drugacne od JA. Z rastjo TO se je razvijal tudi jezik poveljevanja, ki je bil slovenski, na kar so bili pripadniki izjemno ponosni. Slovenska TO ni bila zadovoljna s trofejnim orožjem, ki ga jim je vsiljevala JA, sistematicno, s pomocjo obcin in delovnih organizacij se je kupovalo sodobno orožje. Slovenska TO je bila etnicno dokaj cista, kar se je poznalo v odlocilnem casu osamosvajanja. V sestavi TO je bila tudi NZ (narodna zašcita). Odlocilni dejavnik osamosvojitve, skupaj z milico Jugoslovanska armada je v letu 1990 poskušala razorožiti TO, vendar ji to v celoti ni nikdar uspelo. Predvsem pa ji ni uspelo ukloniti volje pripadnikov TO in milice, kakor tudi ne volje celotnega sloven­skega naroda do vzpostavitve samostojne države in se iz naroda spremeniti v nacijo. Ob koncu gre zahvala vsem pripadnikom TO skozi celotno njeno zgodovinsko obdobje, kajti v vsakem mozaiku šteje prav vsak, pa ce tudi najmanjši delcek. Od praznovanja dneva žensk je minilo 110 let BESEDILO: MAG. TATJANA COP K o se je leta 1889 dvaintridesetletna Nemka Clara Zetkin zacela boriti za enakopravnost žensk, je bil njihov položaj v družbi porazen. V tovarnah, bolnišnicah in pisarnah so opravljale enako težka ali celo bolj zahtevna dela za znatno nižje placilo. O volilni pravici žensk niso smele na glas spregovoriti. Ko so protestirale, so bile deležne grobih udarcev in hudih poškodb. Najbolj uporniške so zapirali in jim odvzemali otroke. Pod pritiskom okolice so mnogim obrnili hrbet tudi tisti, ki so jim na oltarju obljubili zvestobo – njihovi možje. Clara Zetkin je pobudo za mednarodni praznik žensk podala leta 1910 na drugi mednarodni kon­ferenci socialisticnih žensk. Dan žensk so prvic praznovali v Združenih drža­vah Amerike 28. februarja pred stodesetimi leti, v Evropi pa leto kasneje, vendar praznik še sedem let ni imel tocno dolocenega datuma. Praznovali so ga marca ali maja. Na Avstro-Ogrskem so prvic praznovali dan žensk 19. marca 1911. Na Dunaju se je zbralo dvajset tisoc ljudi – tako žensk kot moških, v Ljubljani le deset žensk. Dan žensk so obeležili še v Idriji in Trstu. Leta 1917 so dolocili skupni datum mednarodne­ga dneva žensk – 8. marec. Praznik je nastal tudi v spomin na 123 delavk (starih od 14 do 43 let) in 23 delavcev, ki so umrli v požaru v newyorški tovarni ženskih bluz Triangle 25. marca leta 1911. Do požara je prišlo zaradi dotrajanih strojev, nihce pa ni pravo- Drage obcanke, iskrene cestitke ob 8. marcu, mednarodnem prazniku vseh žensk, ki so ponosne na svoje delo in na svojo vlogo v družbi in družini. Uredništvo in obcinska uprava casno ukrepal, da bi jih rešili iz gorece tovarne, ki se je nahajala v 8. nadstropju. Dan praznika, 8. marec, so izbrali, ker so na ta dan, tudi v New Yorku, že leta 1857 delavke v tekstilni industriji, prvic stavkale zaradi neznosnih delovnih razmer in nizkih mezd. Na Slovenskem so ženske dobile volilno pravico 11. avgusta 1945. Kako do gozdne vlake? BESEDILO: BOŠTJAN ŠNEBERGER, REVIRNI GOZDAR D ruštvo lastnikov gozdov Tisa Domžale je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), Krajevna enota Domžale, 6. decembra organiziralo predavanje o gozdnih vlakah. Poleg clanov društva so se povabilu odzvali tudi nekateri bagristi, ki imajo že izkušnje z gradnjo vlak. Preda­vanje je bilo v lovski koci Lovske družine Moravce, vodil ga je revirni gozdar Andrej Žagar, sodelovali pa so tudi vodja Krajevne enote Domžale Bogdan Bartol ter revirna gozdarja Miro Colnar in Boštjan Šneberger. Andrej Žagar je na kratko predstavil, kaj vse po­trebuje lastnik gozda, preden lahko gradi vlako. Zakon o gozdovih in drugi zakoni, ki urejajo to po­drocje, zahtevajo, da mora vsak lastnik pridobiti dovoljenje za gradnjo vlake oz. elaborat vlak, ki ga izdela ZGS. V elaboratu vlak gozdar doloci, katera soglasja potrebuje lastnik (npr. soglasje lastnikov sosednjih parcel, soglasja Zavoda za varstvo kulture, Zavoda za varstvo narave, vodovarstveno soglas­je…) in doloci tehnicne elemente vlake (širina, na­klon vlake …). Ko lastnik pridobi vsa soglasja, izda soglasje tudi ZGS. Na kratko je predstavil tudi gradnjo vlak. Pose­bej je poudaril, da naklon vlake ne sme biti vecji od 25%. Ce je mogoce, se je potrebno izogibati serpentinam na gozdnih vlakah. Treba je urediti ustrezno odvodnjavanje vlake. Med predavanjem so tudi udeleženci predavanja delili med seboj svoje izkušnje in težave pri gradnji in uporabi vlak, po predavanju smo prakticno pri­kazali trasiranje gozdne vlake na terenu s pomocjo naklonomera. Zahvaljujemo se clanom Lovske družine Moravce, ki so nam prijazno odstopili prostor v lovski koci. Brezplacni izobraževalni tecaji Obvestila KSS BESEDILO: SANDRA KATI C PAVLA PIRNAT in PETRA BURJA , TERENSKI KMETIJSKI SVETOVALKI Izobraževalni center GEOSS d.o.o. Cesta komandanta Staneta 2, 1270 Litija t: 01 898 0570 g: 031 759 355 e-pošta: info@ic-geoss.si I zobraževalni center Geoss ponuja skupaj s partnerji v okviru projekta »KORAK – KOMPE­TENCE ZA RAZVOJ KARIERE« razlicna brezplacna usposabljanja in izobraževanja, v katere se lahko vkljucite tudi obcani Moravc. Programi so namenjeni tako zaposlenim kot brezposelnim osebam (starejšim od 45 let, prednost pri vkljucitvi imajo tisti s pridobljeno najvec sred­nješolsko izobrazbo). Namen projekta je izboljšati kompetence oseb za boljšo zaposljivost na trgu dela ter osebni razvoj za aktivnejše delovanje v sodobni družbi. Trenutno potekajo vpisi v naslednje brezplacne programe: • Anglešcina A1, 60 ur (februar 2019) • Anglešcina A2, 60 ur (april 2019) • Uporabno racunalništvo v vsakdanjem življenju, 40 ur (februar 2019) • Komunikacija s strankami, 40 ur (marec 2019) • Zdrav življenjski slog, 40 ur (marec 2019) • Excel, 40 ur (maj 2019) • Program priprav na opravljanje izpita iz sloven­skega jezika, 30 ur (februar 2019) Programi potekajo na sedežu IC Geoss, Cesta komandanta Staneta 2 v Litiji. Za vec informacij in prijave nas poklicite na 031 759 355 ali nam pišite na info@ic-geoss.si. Projekt KORAK sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Oddelek za kmetijsko svetovanje Izpostava Domžale Vir, Šaranoviceva cesta 21a, 1230 Domžale t: 01 724 48 55 e-pošta: pavla.pirnat@lj.kgzs.si, irena.zlatnar@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si Uradne ure: ponedeljek in sreda: 8.00 - 11.00 ostalo po dogovoru Izobraževanje v Moravcah V okviru javnega svetovanja vas vabimo na strokovno izobraževanje, ki bo v ponedeljek, 18. februarja 2019, ob 9.30 , v Kulturnem domu v Moravcah (Vegova ulica 9). Predavanji bosta imela specialist za travništvo in pridelovanje krme Anton Zavodnik in specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar, oba KGZS-Zavod LJ. Temi predavanj: • Gnojenje/obnova travnikov. Kako z ustreznim gnojenjem in pogostostjo oziroma vrste rabe za­gotoviti rastlinsko pestrost travne ruše, obenem pa prepreciti razvoj razlicnih vrst plevelov, npr. topo­listno kislico (šcavje, šavel). • Optimalen obrok govedi v ekstenzivni reji. Za­gotavljanje kakovostne reje domacih živali, kot sta pozitiven prirast in dobro pocutje domacih živali v najvecji meri zavisi od ustreznega obroka, ki zadosti potrebam živali na razlicnih stopnjah njihovega razvoja. Kako zagotoviti minimalne potrebe živa­lim po hranilnih snoveh in še vec boste izvedeli na izobraževanju. Vljudno vabljeni! Izobraževanje na Viru Clane kmetijskih gospodarstev in tistih, ki jih tema­tika zanima vabimo, da se udeležijo strokovnega predavanja, ki bo potekalo v torek, 26. februarja 2019, ob 9.30. na Viru pri Domžalah v veliki pre­davalnici Obrtno podjetniške zbornice Domžale, (Šaranoviceva cesta 21c). Predavali bosta specia­listka za poljedelstvo Damjana Iljaš in specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar pri KGZS –Zavod LJ. Temi predavanj: • Pravilen kolobar: zdravi pridelki, dovolj organ­ske snovi in manjši stroški pridelave. Vrstenje in kombiniranje posevkov na njivah pomembno vpliva na zdravje tal, višino pridelka, prisotnost bolezni in škodljivcev. Kako sestaviti kolobar, ki bo ustrezen v dolocenem prostoru in casu pa bo v prihodnosti pomembno vplival tudi na ekonomiko pridelave kmetijskih pridelkov. • Zrnate strocnice kot alternativni vir beljakovin v prehrani domacih živali. Uspešne reje domacih živali ni brez kakovostne krme. Tako v intenzivnih kot tudi ekstenzivnih rejah pa zato lahko namesto razširjenih beljakovinskih rastlin (koruza) s pridom uporabljamo tudi druge, manj poznane oz. razšir­jene (soja, ogršcica, soncnica, buce). Kako jih us­pešno vpeljati v obrok boste izvedeli na predavanju. Po strokovnih predavanjih vam bomo predstavili tudi novosti ukrepov kmetijske politike pomembne pri oddaji zbirnih vlog v letošnjem letu in odgovorili na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! Obvezna izobraževanja Vsi, ki ste v letu 2018 uveljavljali katerega od kmetijsko okolijsko podnebnih ukrepov (KOPOP) ali ekološko kmetovanje (EK) ali dobrobit živali (DŽ govedo, DŽ drobnica), morate najkasneje do 15. marca 2019 opraviti obvezno izobraževanje. Vsem obveznikom so bila poslana pisna vabila. V kolikor ga kdo ni prejel, naj nas februarja poklice za podrobnejše informacije. Prenos placilnih pravic Že v prejšnji številki je bilo podrobno napisano, v katerih primerih je prenos placilnih pravic smiseln. Ponovno pa opozarjamo na to, da je rok za prenos placilnih pravic, ki se bodo lahko upoštevale pri zbirni vlogi 2019 možen le do 28. februarja. Vsi, ki boste prenašali placilne pravice od 11. do 28. fe­bruarja, predvidoma do konca marca zaradi blokade ne boste mogli oddati zbirne vloge – to velja tako za prenosnika kot za prevzemnika. Pred prenosom placilnih pravic uredite tudi prenos površin (GERK­ov) na Upravni enoti. Povrnitev trošarine za 2018 Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije poteka pod enakimi izhodišci kot za pretekla leta. Vraca se 70 odstotkov zneska povprecne trošarine za dizel gorivo za leto 2018. Rok za oddajo vloge je do 30. junija 2019. Upravicenci do vracila dela trošarine za leto 2018 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. junij 2018 v RS v uporabi toliko gozda in kmeti­jskih zemljišc po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Ce je last­nikov gozda vec, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15 l/ha. Povecana je normativna poraba za dela v gozdovih, kjer se je izvajala sanacija (posek) zaradi prenamnožitve podlubnikov. Ta znaša 60 l/ha, ce je bil dejanski posek lubadark v letu 2018 enak ali vecji od 35 m3 na ha gozda. V obrazec se vpiše le številka in datum odlocbe zavoda. Tudi letos velja, da racunov, ki so osnova za izpolnitev zahtevka ni potrebno pošiljati z izpolnjenim obrazcem, ampak jih morate hraniti doma (10 let). Racune bo potrebno poslati edino v primeru poziva pristojnega organa. Letos je prvic možna tudi elektronska oddaja zahtevka preko portala eCarina (http://ecarina.ca­rina.gov.si), kjer je na voljo brezplacna spletna apli­kacija E-TROD. Možno pa je zahtevek oddati tudi še v fizicni obliki na letos nekoliko spremenjenem obrazcu TRO-A, ki ga dobite na spletnih straneh fi­nancne uprave www.fu.gov.si ali v lokalni KSS. Izpol­njenega pošljite priporoceno na naslov: Financni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Šmartinska 152a, 1524 Ljubljana. Zbirna vloga 2019 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 25. februarja do 6. maja 2019. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da pri­javljena površina odraža dejansko stanje v naravi! Urejanje GERK-ov in drugih sprememb v RKG lahko naredite najkasneje do en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Obcine, II. nadstropje), za kar je zaželeno, da se predhodno narocite preko centralne telefonske številke 7220­ 100. Elektronski vnos zahtevkov v okviru zbirne vloge je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Za odda­jo vlog se bo potrebno predhodno narociti v casu uradnih ur in sicer od srede, 20. februarja dalje. Prosimo, da s prijavo ne odlašate. Letos država bolje skrbela za invalide BESEDILO: EVA SA KSI DA S prvim januarjem 2019 je v veljavo stopil nov Pravilnik o osebni asistenci (Ur.l. RS, št. 57/18), ki je sistemsko urejen in podrobno ureja post­opek za uveljavljanje pravice do osebne asistence. Asistenco financira država, uporabniki pa so zaveza­ni polovico denarnega prejemka nameniti izbranemu izvajalcu za sofinanciranje osebne asistence. Zakon ureja definicijo osebne asistence, postopek uveljavljanja, izvajanje in izvajalce ter financiranje asistence, kar uresnicuje osnovni namen Konvencije o pravicah invalidov. Omogoca jim pravico do enake obravnave, svobodne izbire, dostojanstva, samo­stojnega ali samostojnejšega življenja v skupnosti in jih opolnomoci. Posamezniki tako sami ali preko svojega zakonitega zastopnika sodelujejo v druž­bi in samostojno sprejemajo odlocitve v svojem življenju. "Osebna asistenca omogoca neodvisnost, samostojnost in bolj kakovostno življenje invalidov." Ministrstvo je z izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje osebne asistence, sklenilo pogodbo in jih vpisalo v register izvajalcev asistence. Med izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje in so vpisani v regi­ster izvajalcev, je tudi Društvo Vita – prostovoljna, nevladna, nestrankarska, neprofitna humanitarna organizacija, ki združuje po nezgodni poškodbi možganov prizadete otroke, mladino in odrasle ter svojce, strokovnjake, prijatelje, prostovoljce in humanitarne sodelavce. Poleg oseb po poškod­bi možganov se v aktivnosti društva in dejavnost asistence vkljucujejo tudi osebe z drugimi vrstami poškodb in invalidnosti. Osnovni namen je celovita oskrba Ker je dejavnost invalidnih oseb pogosto ovirana, kar omejuje polno udeležbo pri uveljavljanju enakih pravic in priložnosti, je osnovni namen društva celo­vita skrb in pomoc prizadetim in njihovim družinam za izboljšanje kvalitete njihovega življenja. Je podpora in pomoc uporabnikom v vsakdanjem živ­ljenju, medsebojnih odnosih, ohranjanju in razvoju sposobnosti in spretnosti, omogocanju cim vecje samostojnosti, neodvisnosti ter integracije v ožje in širše okolje. Pomoc in podpora posameznikom je prilagojena konkretnim potrebam ter željam posameznikov in je namenjena tudi razbremenitvi in podpori družini. Ena izmed dejavnosti društva, ki omogoca ne­odvisno in bolj kakovostno življenje, je Osebna asistenca, ki je individualno in celovito naravnana, in sestavlja storitve, ki so prilagojene potrebam posameznika, njegovim sposobnostim, željam, pricakovanjem in življenjskim razmeram. Do storitev osebne asistence so upraviceni vsi tisti, ki: • zaradi invalidnosti potrebujejo pomoc pri oprav­ljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vkljucevanje v okolje, izo­braževanje in zaposlitev; • so državljani RS s stalnim bivališcem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališce v RS; • so stari med 18 in 65 let; • so stari nad 65 let in so imeli pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, • živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skup­nem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucio­nalne oskrbe, • potrebujejo pomoc najmanj 30 ur tedensko. V okviru storitev, ki so namenjene osebni po­moci uporabniku, pomoci v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih, pomoci na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu, pomoci pri komunikaciji in spremstvu, se skupaj z uporabnikom oziroma zakonitim zastopnikom individualno in konkretno dogovori vrsto storitev in opravil ter terminski plan osebne asistence. Potrebno je oddati vlogo Zainteresirani, ki bi želeli koristiti storitve osebne asistence, morajo podati vlogo za pravico do oseb­ne asistence na krajevno pristojnem centru za so­cialno delo (obrazec najdete tudi na spletni strani ministrstva – MDDSZ). Center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije, izda odlocbo o pravici do osebne asistence, ki jo nato koristite pri izbranemu izvajalcu storitev osebne asistence, ki je vpisan v register izvajalcev osebne asistence na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Društvo Vita, za pomoc po nezgodni poškodbi glave ima sedež na Dunajski 106 v Ljubljani in izva­ja osebno asistenco po vsej Sloveniji. Društvo Vita izvaja asistenco tudi za druge invalide, zato lahko pošljete vlogo in odlocbo CSD o pravici do asistence na društvo Vita, kjer vam bo strokovna delavka z vašim sodelovanjem pri izboru asistentov poma­gala do pravega izbora asistenta, ki vam bo nudil asistenco za samostojnejše življenje in neodvisnost. Možnost vkljucitve v dnevni center Na sedežu Društva Vita deluje tudi dnevni center, kamor se lahko vkljucijo vsi zainteresirani clani. Upo­rabnikom nudimo organizirano varstvo vsak delovni dan v dopoldanskem casu. Z vkljucitvijo osebe po poškodbi možganov v dnevni center razbremenimo tudi svojce/zakonite zastopnike. Metodologija izva­janja programa temelji na individualni in skupinski metodi dela. Individualno delo z uporabnikom se izvaja v obliki pogovora, svetovanja in podpore upo­rabnikom. Izvajamo tudi individualne logopedske obravnave, individualno ucenje, delovno terapijo in fizioterapijo, masaže ter psihološka svetovanja, kreativne delavnice, druženje in izlete. Na našem društvu se lahko oglasite osebno ali pa nas v dopoldanskem casu, od ponedeljka do petka, lahko poklicete na telefon: 040 491 686 ali 040 171 084 ali pa nam pišete na e-naslov: social­aprogrami.d.vita@gmail.com. Ali dovolj vemo o sladkorni bolezni? BESEDILO in FOTOGRAFIJA: A JDA LALI C V petek, 25. januarja, je Krajevna organizacija Rdecega križa Pece organizirala predavanje na temo sladkorne bolezni. Predavanje je vodil naš sokrajan Boštjan Mal, ki ima kot slad­korni bolnik in višji zdravstvenik tako osebne kot strokovne izkušnje z najbolj razširjeno kronicno boleznijo na svetu. Sladkorna bolezen se šteje za epidemijo modernega casa, ki v svetu vsako leto terja 5 milijonov življenj. Najprej je predstavil oba tipa sladkorne bolezni, simptome in zdravljenje. Nato je povedal vec o najpogostejših zapletih pri sladkorni bolezni in ukrepih ob le-teh. Najvec casa smo se zadržali pri zdravi prehrani in zdravem nacinu življenja. Boš­tjan nam je predstavil idealno sestavo jedilnika, ob katerem bi imeli cim manj tveganj za sladkorno bolezen, oziroma bi lahko že obstojeco bolezen bolje obvladovali. Nato se je vsul kup vprašanj o tem in onem živilu in Boštjan je na vsa potrpežlji­vo odgovarjal. Po koncu uradnega dela so lahko obiskovalci izmerili raven krvnega sladkorja. Hvala Boštjanu in tudi KO RK Pece za organizacijo poucnega predavanja. Po predavanju smo se zanes­ljivo bolj zavedali, da je za ohranjanje normalne ravni krvnega sladkorja in splošno zdravje predvsem pomembna zdrava in uravnovešena prehrana. Vcasih to pomeni, da zraven krvavice pac ješ kislo zelje, ne pa mastno zabeljenega krompirja. S tem pa so se tudi najzahtevnejši mesojedci nekako sprijaznili. Rastlinska cistilna naprava na Uštah BESEDILO in FOTOGRAFIJA: URBAN CEPON P laninski dom na Uštah je od predlani bogatejši za malo komunalno cistilno napravo. Obisko­valci ste opazili, da gre za lepo umešceno zeleno napravo. Planinci cenijo naravo, zato je bila izbrana rastlinska cistilna naprava Limnowet® (pod­jetje Limnos d. o. o.), ki je izredno ucinkovita vse leto. Ker je veliko zanimanja, vam jo predstavljamo v tem clanku. Male komunalne cistilne naprave Male komunalne cistilne naprave do 50 PE (krajše MKCN) so naprave za cišcenje odpadne vode iz gospodinjstev. V MKCN se cisti odpadna komunal­na voda, zato se vse cistilne naprave, ki cistijo to odpadno vodo, imenujejo komunalne. Vse delujejo po istem principu – vodo cistijo mikroorganizmi, ki se sami od sebe naselijo v cistilno napravo, zato so vse MKCN biološke cistilne naprave. V Sloveniji sta najbolj razširjeni dve vrsti MKCN: • rastlinske cistilne naprave (projektirane in zgra­jene za vsak objekt posebej) in • tipske cistilne naprave po standardu SIST EN 12566-3 (plasticne ali betonske). Rastlinska cistilna naprava Shematski prikaz delovanja vertikalne rastlinske cistilne naprave Rastlinske cistilne naprave (RCN) so lahko vertikalne ali horizontalne. Na Uštah je zgrajena horizontalna RCN, za individualne hiše pa priporocamo vertikalno RCN. Vertikalna RCN ima le eno gredo in zasede le 2 m2 na osebo. V obeh primerih se voda cisti enako kot pri vseh cistilnih napravah, to je s pomocjo mikroorganizmov. V RCN so mikroorganizmi pritrjeni na zrna peska (zato Prednosti RCN v primerjavi s tipskimi (elektricnimi) MKCN so: 1. RCN cisti vodo popolnoma brez elektrike. 2. Vodilni ponudniki ponujajo brezplacno garancijo ne le na vodotesnost, ampak tudi na ucinkovitost delovanja in ustrezne prve meritve, kar pomeni varno naložbo. 3. V kolikor imate primerno obstojeco greznico (z dnom, vodotesna, vsaj dva prekata) se jo lahko uporabi kot usedalnik pred RCN. 4. RCN je najugodnejša rešitev tudi na dolgi rok, saj ni potrebnih servisov, vse kar je potre­bno, je praznjenje usedalnika enkrat na cca. 3 leta in košnja rastlin enkrat letno v jeseni. 5. RCN izredno dobro prenaša nihanja dotoka odpadne vode in ker deluje takoj po zacetku uporabe, je primerna tako za stalno naseljenje objekte kot nestalno naseljene objekte. 6. Pri RCN ni skrbi, saj so v celoti pohodne, vsa voda je pod površino, tako da clovek ali hišni ljubljencek ne more priti v stik z njo,tudi ni smradu in ni komarjev. jih povecan dotok vode ne odplavi), zrak pa se dovaja pasivno. Ker se zrak dovaja pasivno s pretakanjem vode, za svoje delovanje ne potrebuje elektrike. Rastlinske cistilne naprave so enostavne, vendar je pri njihovem projektiranju in gradnji potrebno upoštevati dolocene specificne zahteve. Najbolj pomemben del vsake RCN je izbira pravega peska. Ni vsak pesek primeren, izbrati je potrebno pravo frakcijo s pravo vsebnostjo posamezno velikih delcev. Pomembne so tudi rastline, ki so zasajene v samo napravo. Pogosta zmota je, da vodo cisti­jo rastline. Glavna vloga rastlin ni cišcenje odpadne vode, temvec zagotavljanje pretocnosti naprave, saj se rastline prehranjujejo z odmrlimi mikroorganizmi, bogat koreninski sistem pa vedno znova zagotavlja nove in nove pore. Rastline s tem zagotavljajo, da peska v RCN ne bo potrebno menjati vsaj 20 do 30 let. Pred RCN se nahaja usedalnik, za katerega se lahko uporabi obstojeca greznica (ce je ustrezna) ali pa se vgradi nov polietilenski oziroma zgradi betonski usedalnik. Priporoca se gradnja z gumirano plastjo, saj plasticni kalupi lahko zdrsnejo ali pocijo pri vecjih posedkih. O ucinkovitosti cišcenja ni dvoma, saj so dosežene prve meritve tudi do desetkrat nižje od zakonodajnih normativov. Planinski dom na Uštah in pod njim rastlinska cistilna naprava Pustovanje v Moravcah BESEDILO in FOTO: TD MORAVCE T uristicno društvo Moravce v sodelovanju z OŠ Jurija Vege, Pihalno godbo Moravce in Obcino Moravce vabi na pustno povorko in rajanje, ki bo na pustno soboto, 2. marca. Zbirno mesto maškar in Pihalne godbe bo na Trgu svobode pri parku ob 11. uri. Povorka bo potekala po Vegovi ulici do kulturnega doma. Rajanje in druženje maškar ob animaciji Dua Pustotnik se bo nadaljevalo na Kmecki tržnici in v kulturnem domu, kjer se bodo maškare lah­ko posladkale s pustnim pecivom. Nagrajene bodo najlepše maske med malcki, šolarji in najlepša skupna maska. Lepo vabljeni, da se ob koncu zime udeležite veselega pustnega rajanja v Moravcah. Pridite v cim lepši in izvirni pustni preobleki ali kot gledalci! Sto let Cebelarskega društva Moravce BESEDILO: BARBA RA A VSEC Z a clane Cebelarskega društva Moravce bo letošnji 9. marec zelo pomemben dan. Obeležili bomo stoto obletnico ustanovitve Cebelarske podružnice za brdski sodni okraj. Na ta dan se je pri Slaparju v Lukovici zbralo 60 cebelarjev z obmocja današnjih obcin Dolsko, Domžale, Lukovica in Moravce z namenom, da se vkljucijo v cebelarsko organizacijo. Na ustanovnem shodu sta se v podružnico vclanila tudi dva cebelarja iz Moravške doline: Jožefa Prelovšek z Gorice pri Moravcah in Anton Zore z Goricice pri Sv. Andreju. V istem letu je pristopilo k podružnici še 15 clanov iz Moravške doline. V spomin na ta dogodek je izšla knjiga, ki je bila v zacetku februarja predstavljena na tiskovni konferenci v Cebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. V knjigi so cebelarska društva Dolsko, Domžale, Krtina-Dob, Lukovica in Moravce predstavila svoje delovanje, dosežke, clane in njihove cebelnjake. Knjiga vsebuje tudi zanimive sestavke o zgodovini cebelarjenja v svetu in na Slovenskem, o gradnji Cebelarske­ga centra Slovenije in o cebelji paši v luci okoljsko-podnebnih izzivov. CEBELARSKO DRUŠTVO MORAVCE vabi na skupno praznovanje petih cebelarskih društev ob stoletnici organiziranega delovanja, ki bo v soboto, 9. marca 2019, v Cebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Od 10.00 do 12.00 bo potekal simpozij, ob 17.00 se bo zacela osrednja prireditev s kulturnim programom. Vstop bo prost. Prisrcno vabljeni! V soboto, 9. marca 2019, bo ob 10. uri v Cebelarskem centru Sloveni­je potekal simpozij, ob 17. uri pa bomo praznovanje zaokrožili s slavnostno akademijo s kulturnim programom. Ob tej priložnosti vas lepo vabimo, da se nam pridružite na prazno­vanju na Brdu pri Lukovici, da tako skupaj pokažemo spoštovanje do vseh, ki so se v naših krajih trudili, da so nam ohranili slovensko avtohtono cebelo – kranjsko sivko. Peški dobrotniki BESEDILO in FOTOGRAFIJA: JA NJ A ZAVRŠNI K P od okriljem Društva prostovol­jcev Vincencijeve zveze dobrote v Ljubljani deluje Dnevni center za brezdomce. V Ljubljani in na Pri­morskem, na Mirenskem Gradu pri Novi Gorici, potekajo tudi programi Name­stitvene podpore. Preko teh programov brezdomnim pomagamo pri ponovnem vkljucevanju v družbo. Dobrotniki iz Pec nad Moravcami že nekaj let zapovrstjo pomagate društvu in za brezdomne zbirate oblacila in obutev. V društvu smo hvaležni, da se vedno znova spomnite na nas in tako veliko doprinesete k pomoci najbolj zavrže­nim. Vsako leto dobimo veliko koristnih in uporabnih oblacil, obutve, odej ter spalnih vrec. Med ostalimi oblacili smo bili letos posebno veseli velike pošiljke obutve in škornjev ter delovnih oblacil. Ta oblacila bodo prišla še posebej prav, saj v na­mestitvenih programih, predvsem na Mirenskem Gradu, brezdomnim skuša­mo vrniti kancek dostojanstva in upanja preko konkretnega dela in skupnega življenja. Ob podpori zaposlenih fantje delajo na vrtovih, njivi, v kuhinji, v mizarski delavnici ter opravljajo zidarska in obno­vitvena dela. Nova delovna oblacila in cevlji bodo za takšna opravila zelo primerna. V imenu zaposlenih, prostovol­jcev in brezdomcev se vam za to lepo zahvaljujemo in se priporocamo tudi za naprej! Vec o našem delu si lahko preberete na naši spletni strani www. brezdomec.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku. Veseli december 2018 v Moravcah BESEDILO: DANI J A NCAR, FOTOGRAFIJA: SEBA ST I J A N KOVACI C T uristicno društvo Moravce, vec kot dvajset glasbenih, dramskih in plesnih skupin iz vse Moravške doline, Obcina Moravce ter Božicek in dedek Mraz so v najbolj carobnem, praznicnem casu, od 17. do 21. decembra, povabili Moravcane na VESELI DECEMBER 2018. Prireditev je iz leta v leto bolje obiskana in pri TD Moravce se trudimo, da je vsakokrat boljša in privlacna za »staro in mlado«. Zato smo se odlocili za novost in povabili vse vrtce v Sloveniji k nagradnemu snovanju in izdelavi okraskov za našo božicno-novoletno smreko pred kulturnim domom. Odziv je bil nad pricakovanji, saj je prispelo 43 izdelkov in komisija, ki ji je predsedoval oblikovalec in slikar mag. Blaž Slapar, je imela težko delo ter je namesto treh podelila kar štiri glavne nagrade skupinam malckov iz naslednjih vrtcev: • Vrtec Otona Župancica (enota Loka, Crnomelj) za izdelek »snežena kepa z ledenimi iglicami in logotipom«, • VVO Vojke Napokoj, Moravce (skupina Žabice) za izdelek »muc z »živahnimi« ocki«, • Vrtec Ptuj (enota Spomincice) za velik obesek – balon, kjer je bila vidna delitev dela med otroki in • VVO Ormož (skupina Kapljice) za izdelek mucek na spirali, ki je preprical z igrivostjo in barvami logotipa. Okraski novoletne smreke, ki je kra­sila prostor pred Kulturnim domom, so tokrat prispeli iz vrtcev širom Slovenije. In prav okrasitev božicne­ga drevesa je bila uvod v Veseli december na Moravškem. Okrasitev smreke pred Kulturnim domom je bila tudi prva tocka ponedeljkovega Veselega decembra. Malcki našega vrtca Vojke Napokoj so imeli veliko dela, da so obesili vseh 43 okraskov, ki so prispeli po pošti in dodobra zaposlili moravškega poštar­ja. Pri delu »na višini« so jim prijazno pomagali moravški gasilci. V torkovem programu so dvorano Kulturnega doma zasedli starši in prijatelji ucencev Glasbene šole Domžale, oddelek Moravce in z aplavzom na­gradili celoletno delo mladih glasbenikov. Zunanji del pa so zavzeli pevci Grajskega okteta in Mešani pevski zbor Društva upokojencev. V sredo je drugi dobri mož, Božicek, zbral malcke v Krajevni knjižnici Daneta Zajca Moravce in jih obdaril. Kulturni dom je bil ta vecer polno zaseden, saj sta bili kar dve otroški predstavi, za odrasle pa monokomedija Matjaža Javšnika, ki nas je presenetil s svojevrstno predstavo, Striptizom. Cetrtkov program sta glasbeno »zacinili« Pihalna godba Moravce in skupina Bojsi. Pozdrave iz Pec pa so prinesli clani otroške dramske skupine KŠD Pece z igrico Peter Pan in Peški oktet. Petek, zadnji dan Veselega decembra, je bil prav velicasten: zadnji dobri mož, dedek Mraz, je svojo prelepo kocijo ustavil v Moravcah, pozdravil otroke in odrasle ter vsem narocil, da moramo biti prijazni in si pomagati med seboj. Snežinke so medtem obdarile otroke z bomboni in sadjem. Kar prehitro se je poslovil, otroci bi se še radi fotografirali z njim in se vozili z njegovo kocijo, a moral je dalje. Do zacetka novega leta je moral obiskati še veliko otrok. Turisticno društvo se najlepše zahvaljuje vsem nastopajocim. Poleg že omenjenih so program obli­kovali še: Otroška folklorna skupina Lilije, Punk skupina JAJA BOJZ, rock skupina Mates, mažoretke Mini lilije ter Bele in modre lilije, skavti, vokalna skupina Oda KUD Tine Kos, Knjižnica Daneta Zajca Moravce, otroški PZ POŠ Vrhpolje, dramski skupini POŠ Vrhpolje in OŠ J. Vege Moravce, KID Limbar, KŠD Pece, KUD Vrhpolje, Mali zborcek – pevski zbor prvošolcev in harmonikarji. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripravili prizorišce, skrbeli za ozvocenje in lucke ter za gostinsko ponud­bo. Hvala vsem društvom in ponudnikom na tržnici, ki so popestrili veselo decembrsko vzdušje. Nav­sezadnje gre prisrcna zahvala vsem clanicam in clanom Turisticnega društva Moravce, ki so se trudili za dobro pocutje nastopajocih. Najlepša hvala Obcini Moravce za financno pomoc. Zaklad ob Gradiškem jezeru BESEDILO in FOTOGRAFIJA: A NKA ROPRET V petek, 4. januarja, smo se enajstic zbrali na poti okoli Gradiškega jezera. Tokrat smo na pohodu, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Moravce, našteli kar petdeset udeležencev. S svetilkami smo si osvetljevali temno pot in pri tem iskali skriti zaklad. Na posameznih kontrolnih tockah so nas cakale razlicne naloge, ki smo jih morali izvesti, da smo lahko nadaljevali pot. Neka­tere je bilo treba tudi malce poiskati. Tako smo ob sprošceni hoji, prijetnem klepetu ter radovednih vprašanjih prišli do tocke, kjer je bil skrit zaklad. In ne boste verjeli, prav zares se je svetlikal. Z zobmi smo preizkusili, ali je v skrinjici pravo zlato. Pa je bilo? Pridite drugo leto, bomo skupaj ugotovili! Ob prihodu na cilj, smo se prijetno družili ob toplem napitku in priboljških. Zadovoljno smo se razšli, vsak s svojimi vtisi, novimi spomini in doživetji. Potopisno predavanje Caminho Portuguęs BESEDILO in FOTOGRAFIJA: A JDA LALI C V soboto, 12. januarja, je Kulturno in športno društvo Pece pripravilo zanimivo potopisno predavanje o portugalskem delu Jakobove poti – ro­marske poti, ki je vse bolj popularna med popotniki. Matej Kristan, ki je že prehodil francosko vejo poti, nam je tokrat povedal vec o portugalski veji. Na 680 km dolgi poti je doživel in videl marsikaj, kar je s poslušalci predavanja delil na zanimiv in slikovit nacin preko doživete pripovedi in fotografskega materiala. Po zakljucku predavanja je udeležencem pokazal svojo opremo ter odgovarjal na vprašanja o poti. V zadnjem casu postaja romarska Jakobova pot vse bolj izpostavljena v medijih in marsikdo je že razmišljal, da bi se odpravil do Santiaga de Compostela in na tej poti našel stik bodisi s samim seboj, naravo ali s cem višjim. Matej je nekaj besed namenil tudi namenu od­hoda na takšno pot in poudaril, da je pomembno, da se vsak pri sebi odloci, zakaj gre tja. Namrec, kakor vse, kar je bilo vcasih cisto in nepokvarjeno, tudi romarski turizem dobiva nove, komercialne razsežnosti, ki vcasih romanju odvzamejo tisto pravo bistvo. Prav zato smo hvaležni, da smo lahko to romarsko pot, zlasti portugalski del, ki je manj znan, spoznali iz prve roke. Matej v prihodnosti nacrtuje še kakšno pot, mi pa se vsekakor priporocamo za še kakšno predavanje. V Pecah zbirali oblacila BESEDILO: A JDA LALI C V petek, 4. januarja, je Kulturno in športno društ­vo Pece znova organiziralo tradicionalno no­voletno zbiranje oblacil. Že vec let zapored v prvih tednih novega leta pripravijo zbiralno akcijo, na katero ljudje prinesejo rabljena, a še vedno uporabna oblacila, obutev, torbe, igrace, odeje in posteljnino. Dogovorjeni smo z Rdecim križem Domžale, da prevzame zbrane stvari. Od samega zacetka naših akcij sodelujemo z Vincencijevo zvezo dobrote, ki­oskrbuje brezdomce v dnevnem centru v Ljubljani in so vsako leto veseli obutve, oblacil, pa tudi toplih odej. Letos je bil izkupicek zbiralne akcije spet ve­lik, saj je en kombi oblacil potoval na Rdeci Križ, drug pa v Ljubljano k brezdomcem. Ti so se nam tudi lepo zahvalili in verjamemo, da z akcijo, ki je bila prvotno namenjena ljudem, ki želijo spraznit omare, pa ne vedo, kam s stvarmi, polepšamo dni marsikomu, ki je v stiski. Trikraljevska akcija prvic v župniji Pece BESEDILO in FOTOGRAFIJA: A JDA LALI C V župniji Pece se je že v lanskem letu porodila zamisel, da bi tudi pri nas pripravili trikral­jevsko akcijo, ki je po drugih župnijah že tradicionalna. Koledniki so v letu 2018 obiskali le peško cerkev na praznik svetih treh kraljev, želja za to leto pa je bila, da bi koledniki obiskali vsako gospodinjstvo v župniji. V sodelovanju z otroško dramsko skupino KŠD Pece nam je to zamisel letos uspelo uresniciti. Otroke smo oblekli v lepe kostume in jih pripravili na obred blagoslova jaslic in hišnega blagoslova. Tako so 5. in 6. januarja otroci obiskali vecino gospodinjstev v župniji in za Misijonsko središce Slovenije zbrali kar 660 € prostovoljnih prispevkov. Koledniki so se oglasili tudi pri sveti maši, ko so darove simbolicno položili na oltar. Župljani Pec so bili navdušeni nad sicer starim obicajem, ki je v našo župnijo prišel šele zdaj. Hvaležni smo vsem, ki ste nas lepo in prijazno sprejeli. Ce ste med tistimi, do katerih nam ni uspelo priti, se iskreno opravicu­jemo. Upamo, da se bo ta tradicija v Pecah ohranila in razvijala naprej. Dvajseti silvestrski pohod okoli Pec BESEDILO: A JDA LALI C L eta 1999 so clani KŠD Pece realizirali idejo, da bi na silvestrovo pripravili prireditev, na kateri bi se krajani lahko družili in poveselili, mogoce tudi malce razgibali. Rodila se je zamisel o pohodu z baklami, na katerem bi na predvecer novega leta krajani naredili krog okoli Pec. Nadvse ponosni smo, da je ta zamisel dejansko zaživela, se ohranila in živi še danes. V letih od prvega do dvajsetega pohoda se je nekaj stvari spremenilo. Ena od sprememb je, da smo z neprak­ticnih in dragih bakel prešli na baterijske svetilke, a zanosa in obiskovalcev nam ne manjka. Tudi 31. decembra 2018 se je zbralo kar lepo število po­hodnikov, ki so ob 21.00 izpred gasilskega doma v Pecah krenili skozi vas proti Goricanam, nadaljevali cez Zebco proti Zgornjim Kosezam. Tam je bil prvi postanek, saj gospa Anka Sušnik pohodnike vsako leto pricaka s cajem, za tiste najbolj prezeble se najde tudi kaj bolj »grelnega«. Pot se nadaljuje cez Reber in Grumpež, mimo velikega križa, ki je bil po zaslugi sokrajanov Milana in Toneta letos odet v praznicne luci Od tod pot "Ne veste, kaj pomenijo imena Zebca, Stanar, Grumpež? Cez slabo leto lahko dobite odgovor na silvestrskem pohodu okoli Pec." vodi na Stanarja. Tam pohodnike na svoji domaci­ji pricaka Janez Gostic, ki jim postreže s šilcem domacega žganja in piškoti, odvisno od želje in starosti pohodnika. Pot se nato spusti na Vodice in nazaj proti Pecam. Ob vrnitvi pohodnike pricaka topel caj in darilce za spomin na pohod. Darilca so tradicija. Udeleženka, gospa Milena, je povedala, da je našla doma svecko, ki so jo prejeli pohodniki na prvem pohodu. Svecko je prižgala in postavila na okno svoje hiše.Ko so pohodniki dvajsetega pohoda hodili mimo hiše, so lahko videli goreti svecko s prvega pohoda. Ta simbolicna gesta kaže na to, da je Pecanom mar za tradicijo in jo radi ohranjamo. Ce nic drugega je lepo to, da se vsako leto zbere veliko pohodnikov. Tudi letos jih je bilo kljub mrazu blizu šestdeset. Silvestrski pohod v letu 2019 bo obeležil 20 let pohodov in morda bo bolj slovesen. Pustimo se presenetiti! Ce pa niste razumeli domacih krajevnih imen po poti, kot so Zebca, Stanar in Grumpež, vam svetu­jemo, da se naslednjega pohoda tudi sami udeležite. O Fridi z neizmerno vero v življenju BESEDILO: EVA BABNIK, FOTOGRAFIJA: MAGYAR NEMZETI GALÉRIA N a zadnjem, prednovoletnem srecanju bralne skupine Bralne lucke smo prebirale delo, preprosto naslov­ljeno Frida Kahlo. V decembru so srecanja bolj praznicna od obicajnih, že december sam po sebi ima dru­gacen duh. Tudi naša decembrska srecanja so, kot opažamo, leto za letom bolj sprošcena. Vmes se prikrade kakšen vsakdanji ženski pogovor, ki si ga za zakljucek prvega dela bralne sezone brez vecjih zadržkov privošcimo. Vendar nas vsebina obravnavane knjige vedno znova prevzame in potegne vase. V okvirjih teme, življenja Fride Kahlo, nas je držala Anamaria. Popeljala nas je v svet mehiške kulture, Fridinega ustvarjalnega opusa in ustvarjanja nasploh, še dlje v svet narodnih noš, velikih ljubezni, tudi prevar ... Biografijo Fride Kahlo je napisala Malka Drucker, ki je sicer novinarka, rabinka in avtorica vecih del. Je biografinja in poznavalka življenja in dela Fride Kahlo. Frida je poznana tudi kot Frida Kahlo de Rivera, saj je bila doberšen del svojega življenja žena umetnika, ustvarjalca Diega Rivere. S svojimi deli je velikega Rivero na svoj nacin prerasla. Dušan Šarotar je v spremni besedi slovenskega prevoda dela zapisal: "Ljubezen, telesna bolecina, trpljenje in predvsem neizmerna volja do življenje so podobe, ki so zaznamovale Frido Kahlo." Samosvoja, svojeglava, cuteca, cutna, izobražena, natan­cna, tudi slabotna, na trenutke obupana. Vse to so pridevniki, ki jo vec kot dobro opišejo. Ne gre pozabiti njene zalju­bljenosti v življenje, Diega, mladino, protest, umetnost in predobrega poznavanja bližine smrti. Pravzaprav se iz njenega življenja lahko naucimo veliko, pravzaprav se iz življenja vsakogar lahko naucimo veliko, ce mu le prisluh­nemo. Iz Fridinega življenja se lahko naucimo vztrajnosti, predvsem vztrajnosti, vsemu navkljub. Na branje! Frido je zaznamovala bolezen in bolecina, ki pa ji nista vzeli vere v življenje. Na fotografiji desno je izvirna naslovnica knjige Druckerjeve. Konec leta v Dešnu in zacetek po rokodelsko BESEDILO: EVA BABNIK, FOTO: ARHIV DRUŠTVA KRAJANOV DEŠEN Še eno leto se je obrnilo, prav za vse. V Društvu krajanov Dešen si prizadevamo, da bi se staro poznalo in novo dobro zacelo. V preteklih letih smo si na zdravje v novem letu vošcili kar doma, na ulici, med hišami. V letošnjega pa so nekateri vstopili v skupnih društvenih prostorih, za katere smo v prejšnjem letu dobro poskrbeli. Tudi ogrevanja ni manjkalo. Bilo je nenavadno, a vendarle izvirno, da smo lahko praznovali na prostem in se hkrati pogreli. Moški so na starega leta dan vžagali vec debelih debel in jih pripravili, da so služila svojemu namenu. Zvecer so v njih zakurili in nalagali na ogenj. Funkcionalno in licno. Tudi okrasja ni manj­kalo. Z iskricami v oceh so si vošcili ob nadejanju vsega, kar s seboj prinese novo leto. Tudi društveni koledar ni izostal. Krajino in dogodke je skozi leto fotografiral ter fotografije zbiral Klemen Rotar. Lotil se je izdelave in koledar Društva krajanov Dešen 2019 je ugleda luc l. Na koledarskih listih najdemo tudi stare pregovore. V smislu pratike prakticno napovedujejo vremenske ali druge dogodke, glede na stanje dolocenega dne. Ena izmed februarskih modrosti: »Kar svecana ozeleni, se rado posuši.« R okodelsko leto se je prevesilo v drugo polovico in v Rokodelskem centru Moravce nadaljujemo z redni­mi rokodelskimi delavnicami. Prvi dve januarski delavnici sta bili namenjeni izdelovanju ažurov. Predvsem mlajši in rokodelsko manj poduceni verjetno še niso slišali za ažur. V Slovenskem tehniškem slovarju najdemo razlago, ki pravi, da je ažur luknjicasta tkanina ali pletenina z vezeni­nastim videzom, pri kateri tvorijo luknjice ponavljajoc se vzorec ali mrežast okras. Ažurno vezenje je lahko rocno ali strojno. Luknjice pri tem vezenju pa se delajo z mocnim zategovanjem vezivne niti in razmikanjem niti platna. V mesecu februarju in marcu pa še v zacetku aprila bomo nadaljevali z vezenjem, in sicer z nekoliko bolj znanim rišelje vezenjem in vezenjem s križci. Na zadnji aprilski delavnici in v maju se bomo poizkusili in urili v vozlanih cipkah. V vseh mesecih spremljajte zanimivo rokodelsko dogajanje in aktualne dogodke, kjer bodo predstavljeni rokodelski izdelki. Živahno pri DU B.: VOJKA REBOLJ, F.: SILVO MASELJ C lani Društva upokojencev Moravce so se pred novim letom srecali v gostišcu Peterka. Nabralo se je veliko novic, ki so si jih izmenjali in si povedali o svojih nacrtih za naprej. Tudi zapeli so in se zavrteli ob glasbi. Zraven so kaj pojedli in tudi kakšna kapljica je prijala. Starejšim, ki se niso mogli udeležiti srecanja, pa so predstavniki odnesli skromna darila in z njimi pokramljali. Pravzaprav je šlo pri vseh za željo po druženju, ki v zrelih letih najvec pomeni. Praznicni 2. januar je že nekaj let za Društvo upokojencev Moravce dan pohoda na Limbarsko goro, kjer so se srecali s kolegi iz Lukovice. Iz obeh smeri je tudi tokrat prišlo preko dvaj­set pohodnikov, malo na klepet, gotovo pa tudi na zelje in klobaso. Tisti, ki jim je bilo pretežko takoj po praznovanju pešaciti na goro, so se pripeljali. Vsi, Lukovcani in Moravcani, so prisegli, da se bodo vsako leto srecevali prav na ta dan in na tem mestu. Pohodniki so bili v januarju še enkrat aktivni. Bralcem, predvsem pa clanom društva, je znano, da je pohod Društva upokojencev prvi cetrtek in tretji petek v mesecu. Smeri cetrtkovih pohodov so nacrtovane, za tretji petek pa se sproti dogovarjajo. Tretji petek v januarju se je pohod zacel kot obicajno na avto­busni postaji v Moravcah. Tla so bila snežena, posebno v zatišnih legah, še bolj pa višje na moravških hribih, zato so za ta pohod izbrali nižino s ciljem ob Gradiškem jezeru. Vodja pohodov Štefan Korošec si je zamislil pot do cilja dalec naokoli. Tako so se odpravili pro­ti OŠ, ob vasi Soteska, ob kamnolomu Jelša, na Rožek in se od tam spustili do jezera, ga obhodili po desni, se dvignili DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVCE vabi svoje clane v cetrtek, 28. februarja 2019, ob 14. uri na redni letni obcni zbor v gostilno Frfrav v Krašcah. Prisotnost nujno potrdite na telefonsko številko 031 634 377 do 25. februarja. Vljudno vabljeni! Odbor na Vrhe in spustili do ceste Moravce– Lukovica ter zakljucili krožni pohod v Moravcah. Vsega skupaj so prehodili 15 km, malo so vmes poklepetali in se tudi ustavili za kakšen požirek, vendar je bil skupni cas njihove hoje zelo dober. Nekaj dežnih kapelj jih ni motilo. Takoj po pohodu pa niso mogli domov, zato so zakljucili ob kavico v kavarni. Združenje borcev Moravce v Dražgošah BESEDILO: VOJKA REBOLJ K ot že vsa leta do sedaj so se clani moravškega Združenja borcev za vrednote NOB udeležili osrednje prire­ditve ob 77. obletnici dražgoške bitke pri spomeniku v Dražgošah. Znano je, da je bila ta bitka ena vecjih med dru­go svetovno vojno v Sloveniji, zato se množica pohodnikov s Pasje ravni in ostalih obiskovalcev vsako leto pokloni žrtvam te bitke in tega kraja. Letos je obiskovalce pricakalo soncno vreme. Lep program prireditve so sooblikovali mladi. Glavni govorec je bil predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Dražgoše so znane po bitki med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona med 9. in 11. 1. 1942. Ustreljenih je bilo 41 talcev. Aktivnosti mladine v PGD Moravce BESEDILO: LIDIJA MEDIC Ustvarjalne delavnice M ladi gasilci PGD Moravce so se v petek, 7. decembra, zvecer sku­paj z mentorji zbrali v gasilskem domu, kjer so izdelovali vošcilnice in okrasili prostor, ki ga uporabljamo za sestanke ter srecanja. Iz velikih škatel smo naredi­li snežaka, saj sneg nikakor noce zapasti. Zelo smo se zabavali z njegovo izdela­vo, ki ga lahko obcudujemo vse leto. Novoletno srecanje mladine GZ G Z Moravce je v petek, 14. decembra, v KD Moravce za vse mlade gasilce organizirala novoletno srecanje. Na zacetku nas je pozdravil predsednik GZ Moravce Ivan Lebar in predsednica mla­dine GZ Moravce Lidija Vozel. Mlade sta nagovorila s spodbudnimi besedami in povedala, da nas v letu 2019 caka veliko dela, saj se kmalu zacenjajo razlicna gasilska tekmovanja. Na srecanju so bile organizirane novoletne tematske delavnice; od izdelovanja vošcilnic in smrecic, do barvanja okraskov ... Obenem smo poslušali glasbo in si na koncu ogledali risanko. Jedace in pijace ni manjkalo. Upam, da bomo naslednje leto srecanje ponovili. Obisk Božicka T udi k nam, v PGD Moravce, je v pe­tek, 21. decembra, ob 18. uri prišel Božicek. Ker smo vse leta pridno hodi­li na gasilske vaje, je prišel s polnim košem daril in nas obdaril. Tisti, najbolj pogumni, smo mu zapeli tudi pesmico. Skupinska slika z Božickom nam vse­kakor ni ušla. Štirideset let uspešnega dela BESEDILO: JOŽE GLOBOKAR, FOTOGRAFIJA: TOMAŽ DEMŠAR D ruštvo paraplegikov ljubljan­ske pokrajine je 13. decembra 2018 v prostorih Gospodarske zbornice v Ljubljani pod castnim pokro­viteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter v družbi clanov, sodelavcev in gostov obeležilo štirideset let uspešnega dela. Društvo je bilo ustanovljeno 5. de­cembra 1978, združuje pa osebe z okva­ro hrbtenjace iz osemintridesetih obcin osrednje Slovenije. Skozi štiri desetletja ga je vodilo pet predsednikov. Na slovesnem dogodku, preplete­nem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih desetletjih pomembno prispevali k raz­voju društva, je podobo in poslanstvo društva predstavila predsednica Mirjam Kanalec, z nagovorom se ji je pridružil tudi clan društva in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Ob praznovanju so se s projekcijo iz­virnih fotografij – nemih vendar zgov­ornih pricevalk bogate zgodovine, zazrli v preteklost. Voditelj Robert Pecnik – Peco je prisotne popeljal vse od ustano­vitve organizacije slovenskih paraple­gikov in tetraplegikov skozi cas burnih politicnih in gospodarskih dogajanj do danes. V nadaljevanju so predstavili izvajanje socialnih programov in šte­vilne pomembne mejnike, ki so društvo zaznamovali na vseh podrocjih. Na proslavi so se spomnili posamez­nikov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do prepoznavnosti, ki jo ima danes. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim za­služnim pa slike Željka Vertlja ter grafike Damjana Roglja. Zahvalili so se vsem partnerjem, obcinam, invalidskim organizacijam, inštitucijam, sponzor­jem in donatorjem ter drugim, ki so z njimi sodelovali in jih podpirali. Še posebej pa krovni organizaciji Zvezi paraplegikov Slovenije. Brez njihove pomoci ne bi dosegli toliko uspehov. Slovesen dogodek so popestrili in obogatili: mlada harfistka Taja Rijavec s Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pesnica društva in veckratna nagrajenka Darinka Slanovec, plesni par kluba Zebra - Martina in Roman ter Nuša Derenda, ki je navdušila z novo pesmijo Kadarkoli. V obeležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz clanov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvarjal sliko Potok v zimi in jo ob koncu prireditve namenil licitaciji. In tudi voditelj je ne­kaj minut namenil udeležencem, da so »odklenili« svoje mobilne telefone in družno poslali SMS sporocilo. Akciji se lahko pridružite tudi vi z nakazilom prispevka na TRR SI56 6100 0001 8731 144, sklic 2018. Decembrsko dogajanje v Cešnjicah BESEDILO in FOTO: ANAMARIJA VESEL C eprav smo že dobro vkorakali v leto 2019, se še vseeno radi spominjamo preteklega in de­cembrskega praznicnega dogajanja, ki smo ga pripravili v Društvu krajanov Cešnjic. V zacetku meseca smo se odpravili na zimski izlet v Ljubljano, kjer smo se z vzpenjaco odpravili na grad in si med sprehodom po mestu ogledali lucke. Pripravili smo tudi zimski pohod, in sicer smo se na praznicni 26. december odpravili na Sv. Miklavža. Po slabi uri hoje smo prispeli na vrh in si na turi­sticni kmetiji pri Ivanki privošcili topel caj. Nekateri so pot nato nadaljevali do Ciclja, ostali pa smo se odpravili proti domu. Osnovna šola Jurija Vege Moravce, katere sestavni del je Vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj, na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno precišceno besedilo, 25/08, 36/10, 62/10, 94/10, 40/2012­ZUJF in 14/15 – ZUUJFO in 55/17) in 3. clena Odloka o sprejemu otrok v vrtec (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 2/2012 in 1/2014, objavlja Skupni javni vpis otrok - novincev v javni zavod Osnovna šola Jurija Vege, vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj, za šolsko leto 2019/2020 Predmet skupnega javnega vpisa je vpis otrok - novincev v javni zavod Osnovna šola Jurija Vege, Vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko leto 2019/2020 s sprejemom v vrtec na dan 1. 9. 2019. Vpis otrok v vrtec v šolskem letu 2019/2020 bo potekal v casu od 15. 3. do 30. 3. 2019 na predpisanem obrazcu. Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec »Vloga za sprejem otroka v vrtec« dobijo starši v tajništvu šole in na spletni strani vrtca (www.vrtec­ moravce.si). Vloge morajo biti oddane osebno v tajništvu šole ali priporoceno po pošti na naslov: Osnovna šola Jurija Vege Moravce, Vegova 38, 1251 Moravce. Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2019/2020 se šteje, da so starši oddali eno vlogo. Vlogo oddajo tisti starši: -ki otroka prvic vpisujejo v vrtec, -ki so vlogo za sprejem v vrtec oddali med letom in ki niso bili sprejeti v vrtec, - ki otroka ponovno vpisujejo, -ko otroka vpisujejo ponovno po predhodnem izpisu iz vrtca. Vlogo oddajo starši, ki otroka v vrtec vpisujejo prvic ali ponovno po predhodnem izpisu otroka. Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odlocitvi o sprejemu otroka v vrtec upošteva 20.b, 20.c in 20.c. clen Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-uradno precišceno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZ-GK 36/10 in 40/2012 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 7., 12., 13. in 14. clen in Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št.41/17) in odloka o sprejemu otrok v vrtec (Uradni vestnik Obcina Moravce, št. 2/2012 in 1/2014). Zavod pošlje staršem v 8 dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali cakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, ce so starši navedli elektron­ski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila zavoda. Ko je v zavodu odloceno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, zavod staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med zavodom in starši. Ce starši otroka s cakalnega seznama, ki so bili po­zvani k podpisu pogodbe o vkljucitvi otroka v vrtec, odklonijo sprejem otroka v vrtec oziroma ne podpišejo pogodbe z zavodom v roku, ki je naveden v pozivu, se šteje, da so umaknili vlogo. Ce želijo starši otroka ponovno vkljuciti v vrtec, morajo oddati novo vlogo za sprejem otroka v vrtec. O rezultatih javnega vpisa bo odloceno najkasneje do 30. aprila 2019. Nuška Pohlin Schwarzbartl, spec. ravnateljica Organiziranost šolskih prevozov BESEDILO: PETRA PET ERKA , FOTOGRAFIJA: ARHI V DKSI ZT R azgibanost Moravške doline posledicno pomeni raz­vejanost cestnih povezav. Šola leži v ožjem središcu obcine in tako so vasi na vzhod in zahod oddaljene tudi 8 km. Prevozi se pricenjajo ob 6. uri zjutraj in zakljucijo ob 15. uri. Pred in po pouku ucenci pocakajo v šolskih prostorih, v organiziranem jutranjem varstvu za prvošolce, v varstvu vozacev, lahko pa tudi obišcejo šolsko knjižnico. Šolske prevoze opravljajo trije razlicni prevozniki, ki dnevno prevozijo 350 km. Vsak dan prepeljejo vec kot tri­sto otrok, kar je polovica vpisanih ucencev. Pri tem šoferji prevozijo tudi kar nekaj višinske razlike. Ucenci uporabljajo tudi javni avtobusni prevoz iz smeri Pece ali Zaloga pod Sveto Trojico. Na ta nacin se vzdržuje javni prevoz, ucenci pa postanejo samostojnejši. Tocnost prevozov je odvisna od vremenskih razmer in drugih okolišcin. Ucenci vstopajo in izstopajo na vec kot petdesetih razlicnih postajališcih. Ob zacetku šolskega leta je Obcina Moravce poskrbela za postavitev novih oznacb postajališc. Ucenci so dolžni poskrbeti za svojo varnost, kolikor je to v njihovi moci. V zimskem casu so zelo pomem­bna za pešce svetlobna telesa, kot so razlicni odsevniki, svetilke, kresnicke. Predvsem krajani pa se morate zavedati, da so na cestah vaši otroci, zato vozite previdno in skladno s predpisi. Naj omenim še enega od primerov dobre prakse zglednega sodelovanja krajanov. Društvo krajanov Spodnje­ga in Zgornjega Tuštanja je v mesecu decembru postajališce pod gradom, ki so ga tudi sami postavili, praznicno okrasilo s smrecico, luckami in lepimi željami. Poskrbeli so tudi za bocne prozorne zašcite pred dežjem ali vetrom. Želimo si varnih poti v šolo in iz nje – pa naj bo to s šolskimi prevozi, prevozi domacih, peš ali s kolesi. Peter Pan v Pecah BESEDILO: AJDA LALIC O troška dramska skupina KŠD Pece je v tej sezoni pripravila novo otro­ško predstavo z naslovom Peter Pan. Premierno jo je uprizorila v soboto, 15. decembra, v Pecah in dan kasneje na Mlinšah. Le pet dni po krstni uprizoritvi so mladi igralci v okviru veselega de­cembra uprizorili predstavo še v kul­turnem domu v Moravcah. Dvorana je bila vsakic nabito polna, kar je najlepše darilo in pohvala za kar triinštirideset mladih igralcev, ki so se na nastope pripravljali dva meseca. Sce­narij je napisala Ajda Lalic, igro pa sta režirali scenaristka in Nuška Mlekuž, ki je poskrbela tudi za koreografijo s svojo ucenko Anjo Trobež. Sceno so pripravili Katja in Tanja Brate, Andrej Rokavec in Ervin Mlekuž. Kostume je šivala Katja Brate, za masko pa sta poskrbeli Tanja Brate in Ajda Lalic. Celotna zasnova predstave je bila delo peških ustvarjal­cev, ki so zato na koncni izdelek še to­liko bolj ponosni. En od najpogostejših komentarjev navdušenih obiskovalcev je bil, da je lepo, da v Pecah lahko do­bijo priložnost prav vsi otroci. In res je. V dramski skupini tako nastopajo najmlajši od treh let starosti dalje in tudi deklica s posebnimi potrebami. Prav vsak dobi svojo priložnost! V Pecah se zavedamo, da pri delu z otroki ni najbolj pomembno, da je vsak gib popoln in umetniško dovršen, temvec da otroke naucimo sodelovanja in odgovornosti za skupnost. Vsi naši igralci namrec z udejstvovanjem na kulturnem podrocju rastejo v socutne "Ni pomembna popolnost in umetniška dovršenost. Štejeta sodelovanje in odgovornost do skupnosti!" "Nikoli ne reci adijo, kajti adijo pomeni iti stran in iti stran pomeni pozabiti." (Peter Pan) Mladi peški igralci v moravškem vrtcu BESEDILO: AJDA LALIC T retji vikend v decembru je bil za mlade igralce KŠD Pece napo­ren, saj so docakali premiero in prvo ponovitev predstave Peter Pan. Kljub temu so se z veseljem odzvali povabilu vzgojiteljice Lucije in v ponedeljek, 17. decembra, obiskali vrtec v Moravcah. Tam se je namrec napovedal dedek Mraz, ki pa ni imel spremstva. Mladi igralci iz Pec so z veseljem ustregli do­bremu možu in za malcke cicibanovih uric zaigrali kratko predstavo Gozdna darila. Nato so s skupnimi glasovi prikli­cali dedka Mraza. Skupaj z njim so peški otroci vrtcevskim malckom polepšali praznicni popoldan. Tudi sami so se imeli prav »fino«. Kje se skrivaš? BESEDILO: SUZANA TRIVIC Z ima je prišla brez snega. Le kje se skrivaš sneg, smo se spraševali spet in spet. Pa smo odlocili, da ga pojdemo iskat. Vsepovsod smo ga zaman iskali, nekega jutra pa se je zgodilo. Ko smo se zbudili, smo opazili, da zima je prišla, saj je sneg padal z neba. Pohiteli smo na zasneženi breg in neizmerno uživali v zimskih radostih. Ni bilo lahko, a smo na koncu spoznali, da je na nekatere stvari vredno pocakati. V pricakovanju nove snežne pošilj­ke vas pozdravljajo otroci oddelka »Soncki« s Suzano in Marušo. Dobrodelna akcija "Otroci za otroke" – tretjic v Pecah BESEDILO: AJDA LALIC O troška dramska skupina KŠD Pece že tri leta na svojih predstavah organizira dobrodelno akcijo, ki smo jo poimenovali »Otroci za otroke«. Obiskovalce predstav povabimo k sodelovanju in jih prosimo, da na naše predstave prinesejo darila za otroke iz socialno šibkejših družin. Na predstave v decembru so dobri ljudje prinesli veliko novih igrac, oblacil, šolskih potrebšcin, higienskih pripomockov, sladkarij in drugih dobrin. Zadnji petek starega leta so igralci dramske skupine sestavili darila. Ponosni smo, da nihce ni bil nevošcljiv ali žalosten, ker ne bo dobil darila. Prijazni december naPOŠ Vrhpolje BESEDILO: DAŠA VIDIC, FOTOGRAFIJA: MATEJ PUKL V mesecu decembru so se na POŠ Vrhpolje odlocili, da si bodo popestrili dneve do božicno-novo­letnih pocitnic s prijaznimi gestami. Na adventni koledar so zapisali zamisli za vsak dan. Tako so otroci zjutraj prebirali in dopoldne izvajali pred­lagane dejavnosti: si podelili poklon ali objem, pridržali nekomu vrata, ponudili pomoc in napisali novoletno vošcilo za nekoga iz šole. V ta namen so pripravili škatlo za novoletno pošto, kamor je romala gora pisem. Otroci in ucitelji so jih odpirali s toplino v srcih. Tradicionalno pa vsako leto priredijo božicno-novoletni koncert za širš družine naših Nasprotno, vselej se iskreno veselijo, da lahko za sovrstnike naredijo nekaj dobrega. Benjamin, ki je v letošnji predstavi igral kapitana Kljuko, je na zavijanje daril prišel celo prekmalu, ker je bil tako neucakan. Po njegovih besedah, je to »Tako fajn, ker si kar predstavljaš, kako veseli bodo otroci, ki bodo odpirali darila!« Z njim se ne bi mogli bolj strinjati, zato smo še toliko bolj veseli, da smo tudi letos pripravili veliko daril. "Zavijanje daril za druge je tako fajn, ker si kar predstavljaš, kako veseli bodo otroci, ki bodo odpirali darila!" Kar 68 daril je že isti dan bilo odpeljanih v Domžale, saj jih je tokrat med otroke iz social-no šibkejših družin razdelilo Obmocno združenje Rdecega križa Domžale. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri akciji. S tem ste storili veliko dobrega za vse otroke, ki so darila prejeli ali so obcutili veselje ob pakiranju daril za tiste, ki nimajo toliko kot oni sami. HVALA! "Duh prihajajocih praznikov so vsekakor zbudile pesmi obeh otroških zborov." ucencev in sovašcane. Letos se je zgodil 12. decem­bra. Trije voditelji prireditve so prisrcno opravili svo­jo vlogo. Dekleta, ki tedensko trenirajo pri uciteljici Damjani iz plesne šole Miki, so odplesala mavricni ples. Ucenci 3. in 4. razreda so svojo deklamacijo o dedku decembru zacinili z inštrumentalno sprem­ljavo, tisti iz 1. in 2. razreda pa z dramskim vložkom (zajckom, ki nabira zelje in s kolesom se odpelje). S tem so v nas zbudili socutje do živali pozimi. Duh prihajajocih praznikov so vsekakor zbudile pesmi obeh otroških zborov. Pod vodstvom zbo­rovodkinje Barbare Fale in ob instrumentalni sprem­ljavi glasbene skupine so otroci veselo prepevali o snegu, božicu in jelencku Rudolfu, za namecek pa so vsi ucenci in uciteljski kolektiv POŠ stopili skupaj in nas popeljali v ''Feliz navidad''. Rajanje in bibarije v skupini Muce BESEDILO: ANA GERCAR P ri najmlajših otrocih v skupini Muce radi ob prepevanju tudi zaplešejo. Že septembra so se prvic seznanili z rajalnim plesom ob ljudski pesmi Ringa, ringa, raja. Sprva so se gibali le na me- Zimsko veselje Carobni december stu, sedaj pa se skušajo že sami prijeti za roke in plesati v krogu. Napredek otrok je viden na vseh podrocjih. Nji­hova želja po spoznavanju novega in raziskovanju še nepoznanega je neiz­merna. Dneve popestri razlicna glas­ba in glasbene dejavnosti; prepevanje, gibalno ponazarjanje pesmi, otroci pa radi prisluhnejo tudi bibarijam. Vcasih se z otroki posameznih skupin družimo ob prepevanju in spremljanju pesmi na harmoniko ali kitaro. Ob spontani igri, druženju in navezovanju stikov z otroki in odrasli­mi pridobivajo vedno nove možnosti druženja in novih spoznanj. Ob ritmih poplesujejo, predvsem pa sprošceno uživajo. BESEDILO: VIDA ROKAVEC, BARBARA PETERKA »Z ima, zima bela, kje si?« se je slišalo iz naše igralnice. Vsakod­nevno smo se spraševali, le kdaj nas bo razveselila s snegom. Cakali smo in cakali in prišel je težko pricakovani dan. Ko smo se v torek, 9. januarja, pre­budili v vrtcu, so nas razveselile velike snežinke tisocerih oblik, ki so padale, padale in na naših obrazih pricarale smeh. Še posebej smo se razveselili ob novici, da se bomo naslednji dan odpravili ven. Komaj smo cakali ta trenutek. Hitro smo se oblekli v topla oblacila in se z radostjo odpravili razi­skovat naše zasneženo igrišce. Spušcali smo se po igrišcu navzdol, gor in dol in gor, dokler se nismo malo utrujeni odpravili nazaj v toplo igralnico. Za­padli sneg nas je navdihnil k razlicnim zimskim dejavnostim. Prisluhnili smo pravljici o Carobnem snežaku, risali snežaka, zapeli pesem in zaplesali ob pesmi z naslovom Mi delamo snežaka. Želimo si, da nas bo v prihodnjih dneh zima razveselila z vecjo kolicino za- BESEDILO: VIDA ROKAVEC K o smo zakorakali v zadnji mesec leta, carobni december, smo to carobnost pripeljali tudi v našo igralni­co, ki smo jo praznicno okrasili. S slavno­stnim prižigom luck smo poskrbeli za pravljicno vzdušje , ki nas je spremljalo skozi ves mesec. Še posebej pravljicno je postalo, ko smo se prelevili v like iz vsem znane risanke Ledeno kraljestvo. Pripravili smo grad, obleke za Ano in Elzo, izdelali krone in pokrivala za Olafa. Ko smo imeli vse izdelano, smo se lahko vživeli v igro in se prepustili domišljiji, ki ji ni in ni bilo konca. Ogledali smo si predstavo Rešen božic, Zlatolaska in trije medvedi ter risani film Ledeno kraljestvo. Tudi glasbe in plesa v tem mesecu ni manjkalo. Še posebej veselo je bilo na našem novoletnem plesu, kjer smo se zavrteli ob narodno zabavni glasbi. Tudi vi se s plesnimi koraki zavrtite v to leto, ki naj bo veselo in razigrano. En lep zimski pozdrav vam želimo otroci iz skupine Pikapolone. padlega snega. Bo 22. februar dober dan? BESEDILO: MAJA URANKAR, PRISRCNA VEVR'CA S kavti po svetu vsako leto 22. februarja praznujemo Dan spomina. Na ta dan se spominjamo rojstva ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in njegove žene Olave. Oba sta se rodila 22. februarja. Ena izmed najbolj citiranih misli našega ustanovitelja je: »Na pravi poti k sreci je tisti, ki skrbi za sreco drugih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.« Skavti se tudi v vsakdanjem življenju, ne samo na skavtskih srecanjih in taborih, trudimo držati tega, da bi s svojimi dejanji spreminjali svet na bolje. K temu nas usmerjajo tudi naši skavtski zakoni; tretji skavtski zakon tako pravi, da skavt/skavtinja pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. BESEDILO: LUCIJA VRANKAR, PATRICIJA OBLAK, ANJA AVBELJ N e le da je december najbolj vesel mesec v letu, je tudi cas petja, plesa in pricakovanja. Tudi otroci vkljuceni v cicibanove urice so imeli zelo pester zakljucek starega leta. Izdelali so vošcilnice za svoje najbližje, ustvarili snežake iz pene in sejali božicno žito. Veliko so prepe­vali. Naucili so se tudi pesmico Siva kucma, ki so jo zapeli decembrskemu dobremu možu, dedku Mrazu. Obiskal jih je, ker so bili vse leto pridni in jih razveselil s polnim košem daril. Še pred njegovim obiskom so osnovnošolci iz Pec zmentorico Ajdo Lalic zaigrali gledališko predstavo, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Decembrske dni so preživeli ob ustvarjanju EKO okraska za moravško smrecico, v okviru natecaja TD Moravce. Carobni december je tako minil kot bi mignil. Po novoletnih pocitnicah so si izdelani okrasek odšli ogledat. To­plo so se oblekli in se ob soju žepnih svetilk podali na pot po vecernih Moravcah. Res je bilo carobno! Naša druženja so bila namenjena tudi prosti igri po kotickih ter praznovanju rojstnih dni otrok. Nare­dili so razstavo snežink s soljo, ki se prav posebno lesketajo. Sedaj pa že nestrpno pricakujejo sneg! Ob praznovanju dneva spomina še bolj poudarjamo tretji skavtski zakon. To praznovanje se morda zdi zgolj skavtsko, vendar je vec kot to. To je praznik skupnosti, bratstva in so­bivanja, zato vas vabimo, da tudi vi letos 22. februarja naredite dobro delo (v družini, šoli, službi …). Štejejo že manjši koraki, da bo svet veliko lepši! Skavti vas obenem obvešcamo, da bomo imeli v soboto, 30. marca, zbiral­no akcijo starega papirja. Zabojnik bo na avtobusnem postajališcu predvidoma od petka do ponedeljka. Vse, ki imate doma star papir, naprošamo, da ga pripeljete v Moravce. Ce tega ne morete storiti, lahko v soboto, 30. marca, papir postavite na vidno mesto (najbolje ob cesto), da ga bomo skavti lahko pobrali. Kako do znaka kakovosti Srce Slovenije? P onudniki prehranskih in rokodelskih izdelkov vabljeni, da preverite kakovost svojih izdelkov in pridobite certifikat Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Kakovostne izdelke z obmocja Srca Slovenije od leta 2016 nagrajujemo s posebno oznako - srckom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v naše izdelke. Oznacbo kakovosti nosi že vec kot sto izdelkov. Razpis bo odprt do 18. marca 2019. Zaželeno je, da so prijavljeni pridelki in izdelki primerni za prodajne koticke v Srcu Slovenije (trenutno se le-ti nahajajo v Termah Snovik, Arboretumu Volcji Potok, na TIC Litija in na gradu Bogenšperk) ter sledijo temi zelišca in rastline Srca Slovenije. Ponudniki iz obcin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravce in Šmartno pri Litiji se lahko prijavijo na razpis brezplacno z najvec petimi izdelki. Preverite razpisne pogoje na spletni strani www. razvoj.si ali poklicite na telefonsko številko (01) 89 62 713 in se prijavite. Ocenjevanje izdelkov je sofinancirano s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Najava razpisa LAS Srce Slovenije L okalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije bo predvidoma v mesecu februarju objavila tretji javni poziv, na podlagi katerega bo izbrala projekte za razvoj podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na razpis se boste lahko prijavili tudi prijavitelji iz obcine Moravce. Za vec informacij in svetovanje pri razvoju pro­jektnih idej ter pomoc pri prijavi na javni poziv vabljeni v našo projektno pisarno, ki deluje vsako prvo sredo v mesecu od 9. do 12. ure v prostorih Obcine Moravce. Na razgovor lahko pridete tudi v našo pisarno v Litiji vsak delovni dan po predhodnem dogovoru. Pišite nam na elektronski naslov las@razvoj.si ali poklicite po telefonu 01 896 27 13. Razpise in vse druge aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije objavljamo na spletni strani www.las-srceslovenije.si. Rokodelstvo v šoli BESEDILO: MAG. TATJANA COP D elovna sobota v šoli je lahko vesela in pestra. O tem smo se prepricali tudi rokodelci in rokodelke zadnjo januarsko soboto, ko je na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravcah potekal tehniški dan. Ko je prišlo povabilo k sodelovanju na tehniškem dnevu, smo ga v Rokodelskem centru Moravce spre­jeli z veseljem in mislijo, da je pred nami zanimiva, a obenem tudi precej naporna sobota. Predvsem smo se zavedali velike odgovornosti, saj je naša želja v otrocih in mladih zbuditi zanimanje za rokodelske dejavnosti. Ne želimo le pripravili plodnih tal, pac pa tudi uspešno zasejati seme navdušenja nad vešcinami, ki so nekdaj domovale v vsakem domu na podeželju, tudi v Moravški dolini. "Ob koncu delovne sobote smo bili roko­delci zadovoljni, saj smo na obrazih otrok vselej prepoznali tisto pristno sreco, ki jo obcutiš, ko nekaj sam ust­variš, ko nekaj znaš. In to, kar znaš, ti nihce nikoli ne more vzeti!" Kar petnajst rokodelk in rokodelcev je tisto so­boto ustvarjalo skupaj z otroki. Najmlajši so iz cisto navadnega koruznega lickanja izdelovali metuljcke. Ob tem, na videz enostavnem delu, so se otroci naucili plesti drobne kitke, oblikovati vlažno lickanje in vse skupaj zakljuciti v licen izdelek. Najstarejši ucenci so se ob rokodelski pomoci poizkusili v pletenju košar. Najmlaši pa so se lotili izdelovanja metuljckov iz koruznega lickanja. V drugi delavnici so nekoliko starejši otroci ugo­tovili, da lahko pletejo tudi brez pletilk. Pletenje na prste je brez izjeme navdušilo vse. Raznobarvne pletene kite lahko uporabimo kot okrasni šal, trak za lase, ogrlico, zapestnico, nekateri so jim dodali še pisane gumbe ali kvackane rožice in jih tako popestrili. Najstarejši ucenci in ucenke so se lotili bolj zahtevnega opravila. Skupaj s pletarji iz našega društva so izdelovali pletene košare. Ob tem so pokazali, da premorejo izjemno ustvarjalnost, osre­dotocenost in voljo izpopolniti svoj izdelek. Vse to pa je v življenju še kako pomembno. Vcasih je bilo rokodelstvo nuja. Nikoli pa ni bilo nujno potrebno nek uporaben predmet polepšati, ga pobarvati in narediti ocem prijetnega. Polkne enako dobro služijo, ce nimajo izrezanega srcka, neokrašene zavese so enako uporabne, kot tiste, ki jih krasijo vezenine. Pa vendar je imel clovek od nekdaj potrebo po lepem. Danes rokodelstvo ni nuja. Je nacin življenja in odnos do narave in drugih ljudi. Rubrika Moravški talenti se predstavijo Predlagajte nadarjene umetnike (pisatelje, glasbenike, pesnike, recitatorje, slikarje, fotografe, plesalce ...), obrtnike in druge, za katere menite, da izstopajo z nadarjenostjo. Z veseljem jih bomo predstavili na teh straneh. S em velika ljubiteljica živali in narave, zato mi nikoli ne zmanjka zamisli za slikanje in ustvarjanje. Zame so umetnost že osame­lo drevo, zgrbancena veja, naplavljen kos lesa ali pa zanimivo oblikovan kamen. Sem oseba, ki rada privablja nasmeh na obraze drugih. Okoli sebe imam rada vesele in zadovoljne ljudi. Pred šestimi leti sem našla svojo izpolnitev v Slikarski šoli Blaža Slaparja. S copicem v roki in košckom cokolade v ustih sem najsrecnejša. To me napolni s pozitivno energijo, ki jo potrebujem pri delu z ljudmi. Rada jim pomagam, in ce so veseli oni, sem ve­sela tudi jaz. To sem jaz, Vida Javoršek, v oceh bližnjih, prijateljev in sodelavcev. Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce objavlja na podlagi 3. clena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Moravce (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 2/17), Lokalnim programom za kulturo 2017- 2020 (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 2/17) in na podlagi Letnega programa kulture v obcini Moravce za leto 2019 (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 8/18) Javni razpis za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Obcini Moravce v letu 2019 1. Narocnik javnega razpisa: Narocnik javnega razpisa je Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce. 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Med kulturne programe in projekte, ki so v javnem interesu obcine in se financirajo po tem javnem razpisu, sodijo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na podrocju književne, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, likovne in fotografske, filmske, video ter spletne umetnosti in na podrocju varstva in negovanja nematerialne in materialne kulturne dedišcine in drugi programi, ki nastajajo ali se odvijajo v obcini Moravce v skladu z Zakonom o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Lokalnim programom za kulturo. Proracunska sredstva v višini 25.000,00 EUR so zagoto­vljena na proracunski postavki 082105 Kulturna društva­programi. 3. Razpisni pogoji Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v obcini Moravce, - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, -da nimajo neporavnanih obveznosti do Obcine Moravce, - da delujejo že najmanj eno leto, - da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - da imajo urejeno evidenco o clanstvu, placani clanarini in ostalo dokumentacijo, kot to doloca Zakon o društvih Izvajalci, ki v letu 2018 niso v celoti izpolnili pogodbe­nih obveznosti, ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2019. 4. Obdobje za izvedbo in porabo dodeljenih sredstev Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani v letu 2019, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena do 31. 12. 2019. 5. Razpisni rok Rok za prijavo je 14. 3. 2019. 6. Nacin dostave vloge za sofinanciranje programov Vlogo – prijavo za sofinanciranje posameznih programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoca in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JR KULTURNE DEJAVNOSTI 2019 -– NE ODPIRAJ. Šteje se, da je vloga prispela pravocasno, ce je bila odd­ana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporoceno pošiljko, ali ce je bila oddana v vložišcu Obcine Moravce do zakljucka uradnih ur na zadnji dan roka za oddajo vlog. 7. Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obvešcanje o izidu javnega razpisa Stranka lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do prete­ ka razpisnega roka. Vloga, ki jo je stranka poslala po preteku razpisnega roka, je s sklepom zavrnjena. Do poteka roka iz prvega odstavka tega clena lahko stranka sodeluje v postopku le s tem, da na nacin, dolocen v razpisu in razpisni dokumentaciji da vlogo za financiranje programa oziroma projekta, kakršen je razpisan. Postopek javnega razpisa vodi obcinska uprava. Župan s sklepom imenuje triclansko strokovno komisijo, ki odpre vse vloge, pripravi porocilo, opravi strokovni pre­gled popolnih vlog, pripravi predlog prejemnikov sredstev. Komisijo sestavljajo clan ali clanica odbora za kulturo in dva clana obcinske uprave. Po poteku razpisnega roka komisija hkrati odpre vse vloge, ki so do tedaj prispele. Odpiranju vlog bo javno na sedežu Obcine Moravce, v sredo, 18. 3. 2019, ob 11.00. Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravocasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu dolocene pogoje (upravicena oseba) in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa. Vlogo, ki ni pravocasna, ali je ni vložila upravicena oseba, obcinska uprava zavrže s sklepom. Ce je vloga formalno nepopolna, se stranko pozove, da jo dopolni. Stranka mora vlogo dopolniti v petih dneh. Ce stranka vloge ne dopolni v zahtevanem roku, obcinska uprava vlogo zavrže s sklepom. Nadalje komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejem­nikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in clani komisije. Na podlagi tega predloga obcinska uprava izda odlocbo, s katero v 30 dneh po koncanem razpisu obvesti vse prijav­ljene o izidu razpisa. Zoper to odlocbo je možen ugovor županu v roku 8 dni od prejema odlocbe. Odlocitev župana je dokoncna. Po pravnomocnosti odlocbe o sofinanciranju izbrani upravicenci sklenejo pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan. 8. Merila za ocenjevanje prijav Kulturnim društvom se lahko financira: - program redne dejavnosti, - udeležbo na tekmovanjih in prireditvah, - organizacijo kulturnih prireditev, - honoriranje umetniških vodij. Za sofinanciranje programa redne dejavnosti, udeležbo na tekmovanjih in prireditvah, kulturnih prireditev se nameni 75 % v proracunu zagotovljenih sredstev, ostalo se nameni za honoriranje umetniških vodji. Prijave se ocenjujejo tako, da se tockujejo po merilih, ki jih doloca priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Moravce (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 2/17) 9. Navedba oseb, pooblašcenih za dajanje informacij Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu: Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce. Kontaktna oseba: Anuška Podvršic, telefonska številka: 01 72 47 141, e-naslov: anuska.podvrsic@moravce.si. 10. Informacije o razpisni dokumentaciji Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v casu uradnih ur na sedežu Obcine Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Obcine Moravce (www.moravce.si). Številka: 430-0006/2019-1 Datum: 29. 1. 2019 dr. Milan Balažic župan Na podlagi 41. clena Statuta Obcine Moravce (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 1/95, 3/95, 1/96, 5/96, 6/96, 7/98) in na podlagi Odloka o proracunu Obcine Moravce za leto 2019 (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 8/18) izdaja župan Obcine Moravce naslednji Javni poziv za dodelitev proracunskih sredstev za namen pokroviteljstva in donatorstva v Obcini Moravce 1. Predmet javnega poziva Predmet poziva je sofinanciranje manjših ali vecjih prireditev, dogodkov, projektov ali drugih dejavnosti, ki so v organizaciji društev in drugih neprofitnih pravnih oseb, ki delujejo na obmocju obcine Moravce. 2. Pogoji za sodelovanje na pozivu Na javni poziv se lahko prijavijo pravne osebe, ki imajo sedež na obmocju obcine Moravce ali imajo vsaj tri clane iz obcine Moravce. Druge pravne osebe so lahko upravicenci, ce se predmet ali dogodek pretežno nanaša na obcino Moravce ali v primeru, ce se odvija v obcini Moravce. Vse vloge, ki jih ne bo vložila upravicena oseba, in vloge, oddane po porabi sredstev, bodo zavržene s sklepom. 3. Merila javnega poziva Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevana naslednja merila: 1. Pomembnost prireditve, programa, projekta (za lokalno raven in državno raven) (do 50 tock) 2. Kakovost prireditve, programa, projekta (do 30 tock) 3. Tradicionalnost, prepoznavnost prireditve, pro­grama, projekta (do 30 tock) 4. Dostopnost javnosti (do 10 tock) Vlagatelj lahko doseže maksimalno 120 tock, kar pomeni najvišja možna dodelitev sredstev, v višini kot to izhaja iz 4. tocke tega Javnega poziva. Predlagan projekt ustreza merilom tega poziva, ce: - bo izveden v letu 2019, - bo dostopen javnosti, -za zaprošeni program, projekt ali prireditev niso prejeli sredstev iz druge namenske proracunske postavke. 4. Okvirna vrednost: Skladno s tem razpisom se bodo dodelila sredstva na pro­racunskih postavkah: PP 01228 v višini 12.000 EUR, PP 047107 v višini 3.600 EUR, PP 047108 v višini 4.000 EUR, PP 047109 v višini 2.000 EUR, PP 047111 v višini 4.700 EUR, PP 082106 v višini 3.000 EUR, PP 082110 v višini 1.000 EUR. Najvišja dodelitev sredstev iz PP 01228 Pokroviteljstvo obcine je 1.500 EUR. Najvišja dodelitev sredstev po drugih PP je višina sredstev, ki je dolocena na PP. 5. Uporaba meril Projekte, programe ali prireditve bo presojal in ocenjeval župan oziroma od njega pooblašcen javni uslužbenec. O dodelitvi sredstev odloci župan s sklepom, ki je dokoncen. 6. Vsebina prijav Vloge za sofinanciranje morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih, ki so na voljo za cas trajanja poziva v casu uradnih ur na vložišcu Obcine Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce in na spletni strani Obcine Moravce: www. moravce.si. 7. Rok za prijavo Rok za prijavo pricne teci 14. 2. 2019 in traja do 2. 11. 2019 oziroma do porabe sredstev. 8. Nacin prijave Pisne vloge na originalnih obrazcih in v zaprtih ovojnicah morajo biti predložene na naslov: Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce, z naslovom pošiljatelja in pripisom »Javni poziv 2019«. V primeru nepopolne vloge, bo vlagatelj pisno pozvan k njeni dopolnitvi. Rok dopolnitve je osem dni od dneva pre­jema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. 9. Obravnava prijave Pravocasno prispele prijave bodo ovrednotene na osnovi in uporabi meril iz tega javnega poziva. Predlagatelji progra­mov, projektov in prireditev bodo o izidu poziva obvešceni v roku 30 dni po oddani vlogi. Z izbranimi predlagatelji bo župan Obcine Moravce sklenil pogodbo o sofinanciranju. Obcina Moravce nakaže odobrena sredstva 30. dan po predložitvi zahtevka s popolno dokumentacijo. Dokumen­taciji morejo biti predloženi racuni in dokazila o placilu racunov. 10. Informiranje vlagateljev Informacije in navodila za sodelovanje pri pozivu dobijo predlagatelji v casu uradnih ur na Obcini Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce. Kontaktna oseba: Anuška Podvršic, 01 724 71 41, e-naslov: anuska.podvrsic@moravce.si. Številka: 430-0007/2019-1 Datum: 29. 1. 2019 dr. Milan Balažic župan Javni razpis je namenjen le društvom, ki še nimajo sklenjene najemne pogodbe in bi želeli uporabljati društvene prostore. Društva, ki že imajo sklenjeno veljavno pogodbo, se na predmetni javni razpis ne prijavljajo. Na podlagi 21. clena Pravilnika o oddajanju nepremicnega premoženja Obcine Moravce v najem (Uradni vestnik Obcine Moravce, št. 2/13 – v nadaljevanju Pravilnik), Obcina Moravce objavlja Javni razpis za oddajo društvenih prostorov v najem z javnim zbiranjem ponudb 1. Ime in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce, maticna številka: 5880505000, davcna številka: 41432851, tele­fonska številka: 01 724 71 40, e-pošta: obcina@moravce.si (v nadaljevanju: Obcina). 2. Predmet oddaje Predmet oddaje z javnim zbiranjem ponudb so posebni prostori, Društveni prostori na naslovu Vegova ulica 7, 1251 Moravce: • Društveni prostor št. 3, v skupni površini 27,46 m˛, • Društveni prostor št. 4, v skupni površini 23,41 m˛, • Društveni prostor št. 5, v skupni površini 18,95 m˛, • Vecnamenska sejna soba, v skupni površini 71,68 m˛. Vsi prostori, ki so predmet tega javnega zbiranja ponudb, se oddajajo v najem za dolocen cas, in sicer za obdobje pet let. Prostori se lahko uporabljajo izkljucno za izvajanje programov društev/sekcij. 3. Pogoji najema in vsebina ponudbe Na predmetni razpis se lahko prijavijo društva s sedežem v obcini Moravce, ki so registrirana v skladu z Zakonom o društvih in imajo urejeno evidenco o clanstvu. Triclanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, bo pregledala prispele ponudbe in obravnavala popolne ponudbe. Da se bo ponudba štela za popolno, mora vsebo­vati izpolnjen prijavni obrazec, ki je priloga predmetnega javnega razpisa. Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa za leto 2019, javni razpis za sofinanciranje društvenih projektov za leto 2019 ter javni razpis za sofinanciranje humanitarnih programov za leto 2019 bodo objavljeni naknadno. Posebni prostori se v skladu z nji­hovim namenom oddajajo po dnevih in urah. Najemnina za najem poseb­nih prostorov se društvom, v skladu s Pravilnikom, ne zaracunava. 4. Rok in nacin prijave Razpisna dokumentacija in prijavni obrazec so dostopni na spletni strani Obcine Moravce (www.moravce.si) ali v glavni pisarni obcinske uprave Obcine Moravce v casu uradnih ur, in sicer od dneva objave javnega razpisa do izteka roka za oddajo ponudb. Rok za oddajo ponudb je 15. 3. 2019. Ponudbe z izpolnjenim prijavnim obrazcem morajo biti oddane ali ose­bno v glavni pisarni obcinske uprave Obcine Moravce ali s priporoceno pošto na naslov: Obcina Moravce, Vegova ulica 9, 1251 Moravce, v zaprti ovojnici, s pripisom »JAVNI RAZPIS – ZA ODDAJO DRUŠTVENIH PROSTOROV V NAJEM – NE ODPIRAJ«. Merila in kriteriji, po katerih se bodo društveni prostori dodelili v najem, so sestavni del razpisne dokumentacije. Številka: 430-0008/2019-1 Datum: 29. 01. 2019 dr. Milan Balažic župan Poslovanje pošte Moravce V Pošti Slovenije si, podobno kot izvajalci poštnih storitev v drugih državah EU, prizadevamo poslovanje prilagoditi spremenje­nim navadam potrošnikov. Zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij se soocamo s strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Obseg poštnih in drugih storitev, ki jih obcani v najvecjem obsegu opravijo na poštnih okencih, se je v zadnjih letih bistveno zmanjšal. Najvecji upad beležimo pri pisemskih pošiljkah in placil­nih storitvah. Zaradi navedenega pa nenehno ustrezno prilagajamo poslovanje pošt. Ucinke poslovanja posameznih pošt spremljamo na osnovi enotnih meril po celotni Sloveniji. Pri dolocanju delovnega casa posamezne pošte poleg pravno-formalnih dolocb upoštevamo vec dejavnikov, kot so: organizacijska oblika pošte, število opravljenih storitev, število zaposlenih na pošti, število gospodinjstev, ki pripada posamezni pošti, in ostali specificni elementi, glede na to, kje je pošta locirana. Navedeni dejavniki so vplivali tudi na dolocitev delovnega casa pošte 1251 Moravce. Poleg navedenega pa si stalno prizadevamo poiskati nacin, kako poštne storitve cim bolj približati našim uporabnikom. Tako lahko najstarejši in manj mobilni prebivalci dolocene storitve, kot so: spre­jem pošiljk, izplacilo zneskov z osebnih racunov pri NKBM, vplacilo univerzalnega placilnega naloga (položnic) in poštne nakaznice ter nakup znamk, ovojnic, dopisnic, sreck in dolocen nabor trgovskega blaga narocijo vnaprej in jih opravijo ob obisku pismonoša v okviru njegovega delovnega casa. Pri dostavi poštnih pošiljk se lahko uporabniki poštnih storitev poslužujejo tudi številnih alternativnih oblik dostave tako paketnih pošiljk kot tudi pisemskih. Pri dostavi paketov lahko: • pismonoša paket dostavi na izbran naslov domov, v službo, k prijatelju ali sosedu, • paket se vam lahko dostavi v vnaprej dogovorjen prostor (na teraso, pod nadstrešek, v lopo), • paket se vam lahko dostavi na izbrano pošto ali Petrolov bencinski servis, • narocite lahko ponovno brezplacno dostavo, • možnost, da se z naslovnikom dogovorimo za nov termin dostave (v primeru, ce paket ni bil vrocen), • dostavna pošta 1251 Moravce poskrbi za prepošiljanje paketa na drug naslov, • paket hranijo na pošti 8, 15 ali 30 dni. Prav tako lahko narocijo tudi ponovno brezplacno dostavo pri­porocenih pisem. Na pošti lahko vložijo obrazec Naslovnikovo narocilo, z namenom, da priporocene pošiljke brez storitev vlagajo brez podpisa v njihove hišne predalcnike. Naslovnikovo narocilo lahko sklenejo za obdobje 5 let, pošta pa v tem primeru storitev zaracuna v znesku 2,51 € po veljavnem Ceniku poštnih storitev. Tudi v prihodnje se bo nacin strežbe naših strank še spreminjal. Vse manj bo situacij, ko bodo morale stranke fizicno obiskati pošto, da bi opravile neko storitev. Pošta Slovenije tako odpira nove kanale, preko katerih s svojimi storitvami prihaja do strank, kot so paketomati, samopostrežne pošte, samopostrežne enote PS 24/7 ipd. Takšne oblike zagotavljanja storitev strankam dopušcajo vedno vecjo fleksibilnost pri izboru casa in kraja izvedbe storitve, seveda pa bomo te rešitve skrbno kombinirali z mrežo lastnih in pogodbenih pošt. Prišla bo pomlad, ucakal bi jo rad, da bi zdrav vesel lepe pesmi pel. To me veseli, trav'ca zeleni, drobna pticica pa žvrgoli. Zahvala V 80. letu zemeljskega življenja je po težki bolezni odšel v vecnost naš dragi Milan Kunavar st. PO DOMACE BREZNARJEV MILAN IZ ZALOGA PRI MORAVCAH Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali, da smo se s pogrebno slovesnostjo tako svecano poslovili od njega: župnikoma Kancijanu Cižmanu in Viktorju Primožicu, pevcem moravškega župnijskega zbora, Komornega zbora Limbar in pevcem iz drugih krajev. Hvala sosedom za pomoc ter Ljudmili Novak za besede slovesa v imenu KID Limbar in Nsi Nove Slovenije. Hvala tudi dr. Mušicu in zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana za vestno spremljanje v casu njegove bolezni. Hvala vsem vam, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od njega, za vaše molitve, dobre misli, za darovane maše, svece in druge namene. Vaša navzocnost je blažila našo žalost in hkrati krepila kršcansko upanje, da se že veseli v nebeškem Jeruzalemu. S ponosom se ga bomo spominjali. Vsi njegovi V spomin Aleš Slapar Minilo je 20 let, odkar zastal je tvoj korak, kar ne slišimo vec tvojega prešernega smeha, ne cutimo vec objema tvojih rok in ne pogleda tvojih iskrivih oci. Imamo pa bogate spomine, ki nam pomagajo lajšati srcne bolecine. Naj še naprej milo ti rajske strune pojo, v sanjah pa vracaj se k nam na zemljó. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Zahvala Svojo življenjsko pot je nepricakovano v 75. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, dedek, pradedek, brat, stric in svak Franc Merela IZ ZALOGA PRI KRESNICAH Ob slovesu našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Župniku Kancijanu Cižmanu iskrena zahvala za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala gospodu Francu Povirku za somaševanje. Hvala pogrebni službi Verbancic in Moniki za lepe poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali in našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zahvala Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenil dragi mož, oce, dedek, pradedek in tast Franc Lajevec PO DOMACE ŠTUCOV ATA IZ GORE PRI PECAH Zahvaljujejo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, podarjene svece. Zahvaljujemo se vaškemu župniku, hvala Jani Strehar in PGD Pece za izrecene poslovilne besede. Hvala PGD Pece za vso pomoc in gasilski pogreb. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, spomin na tebe ostaja in živi. V spomin 29. januarja je minilo 20 let od kar nas je zapustila naša draga mama Marija Kocjancic PO DOMACE BRODARJEVA MAMA IZ DRTIJE Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Nikar ne trgaj rož za mene, kjer rastejo – tam naj cveto. Ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin na mene bo. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dalec, dalec je ... Zahvala Ob slovesu našega dragega oceta, starega oceta, brata in strica Silvestra Grilja IZ SPODNJEGA PREKRA 1A se njegovi najbližji iskreno zahvaljujemo za vsa izrecena in pisna sožalja, podarjene svete maše, svece in cvetje. Še posebej velja zahvala družini Strmljan, PGD Velika vas in gospodu Stanetu Merelu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Merelu (Majcu) za poslovilni govor in opis ocetovega življenja. Globoka zahvala gospodu župniku Kancijanu Cižmanu za custveno zadnje slovo. Dragi oce, tvoj nasmeh v nas nikoli ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam vecno bo živel. Naj bodo lepi spomini tisti, ki lajšajo bolecino. Žalujoci vsi njegovi Zahvala Mirno in spokojno si zaspala, v vecni sen od nas odpotovala. Naj bo srecno tvoje potovanje in pogosto vracaj se nam v sanje. V 85. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica Marija Šlajmer Ob boleci izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, svece in svete maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala gre župniku Kancijanu Cižmanu za lepo opravljen obred, pevcem za lepe pesmi slovesa in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoci: vsi njeni. Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spocij si trudne zdaj oci, za vse še enkrat hvala ti. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Majdic ROJENA LOVŠE, PO DOMACE NADLOŠKA MARICA IZ MORAVC Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, podarjene svece, cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se župniku Kancijanu Cižmanu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbancic in Ivici Zupancic za vse izrecene poslovilne besede in misli ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolecin, za tabo ostal bo lep, a bolec spomin. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 63. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta Monika Miklic ROJENA NAKRST IZ NEGASTRNA 9 Vsem, ki ste bili ob njej, iskrena hvala. Vsi njeni Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem soncni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvecer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim…« Zahvala Za vedno je prenehalo biti plemenito srce ljubljeni mami in nadvse skrbni babici Juditi Vodopivec ROJENI CERAR Zahvaljujem se prijateljem, sosedom in znancem za izreceno sožalje, ravnateljici Nuški Pohlin Schwarzbartl, pomocnici ravnateljice Branki Peterlin in sodelavcem vrtca, šole in podružnice šole za socutje in podporo. Še posebej se zahvaljujem sodelavki Špeli Jemec, ki mi je ves cas mamine bolezni nesebicno stala ob strani. Hvala tudi župniku Kancijanu Cižmanu za besede tolažbe, Komornemu zboru Limbar za prelepo petje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Hci Irena, vnuka Martin in Anja Malovrh Straža, 2. februar »Ce bi ljubezen cudom ukaz'vala, ce solza mrtve bi budila, te ta gomila, ljuba moja mati, ne bi krila.« Mali oglas Grob s plošco in spomenikom na starem delu pokopališca v Moravcah oddam. t: 041 748 880 Zahvala gasilcem Iskreno se zahvaljujemo gasilcem društev PGD Moravce in PGD Krašce za hitro posredovanje in pomoc pri gašenju ter sanaciji dimniškega požara na naši hiši na Selu pri Moravcah. Novakovi Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Pošta t: 01 72 96 510 Od ponedeljka do petka: 8.00 - 10.30 in 14.30 - 17.00 Sobota: 9.00 - 11.00 Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Društvo upokojencev Torek: 10.00 - 12.00 Zavod za gozdove, r. Moravce t: 01 72 47 147 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Torek in cetrtek: 14.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.00 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 13.00 Ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 19.15 Torek: 7.00 - 10.30 (ambulanta), 10.30 - 13.00 (posvet) Cetrtek: 7.00 - 10.30 (ambulanta) Petek: 7.00 - 8.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (sis. pregledi), 11.00 - 13.30 (ambulanta) Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 13.00 - 18.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 12.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Uredništvo Novic iz Moravške doline vabi k sodelovanju vse, ki se­stavljate križanke, sudoku, uganke ipd. Prav tako so dobrodošli predlogi, kako popestriti in izboljšati naše Novice. Vabimo tudi vse, ki imate stare razglednice Moravške doline, da nam jih posodite za objavo. Bralce vabimo, da pošljejo v brezplacno objavo vesele dogodke, ki jih želijo deliti s soobcani: obletnice, napovedi porok, objave rojstev ... Odziv na razpisan fotografski natecaj je izjemen. Natecaj bomo nada­ljevali do konca leta. Vsak mesec bomo izbrali eno fotografijo za objavo na naslovnici. Ob koncu leta bodo obcani z glasovanjem preko FB omrežja izbrali tri najboljše, ki bodo nagrajene.