KTUALNO VPRAŠANJE Cas dopustov je tu. Drug za drugim se bomo za nekaj časa otresali dnevnih skrbi, spremenili okolico ali vsaj način življenja. To je potrebno, da si naberemo nekaj zdravja in svežih moči. V nekaterih podjetjih pa nameravajo — kakor je že večletna navada — oditi na kolektivni dopust. V tem času bo delo v podjetju počivalo. Ponekod pravijo, da bodo kolektivni dopust izkoristili zato, da se bodo v tistih dneh lotili generalnega remonta. Povprašali smo na Tajništvu za delo pri OLO Kranj, kaj sodijo glede smo- trnosti takih kolektivnih dopustov. Zvedeli smo tole: Kolektivni dopust za marsikatero podjetje ni priporočljiv. V nekaterih primerih je trditev podjetja, da bodo čas kolektivnega dopusta izkoristili za generalni remont, bolj ali manj le izgovor. S kolektivnim dopustom marsikje zapravijo čas, ki je za proizvodnjo, za doseganje proizvodnega plana, razmeroma zelo ugoden. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da obseg proizvodnje raste pospešeno iz meseca v mesec. Tudi oskrba z električno energijo je v tem času običajno razmeroma ugodnejša. To povečevanje obsega proizvodnje pa je v nekaterih podjet- jih pretrgano ravno s kolektivnim dopustom. Le-ta zaradi splošne počitniške psihoze slabo vpliva na delovno razpoloženje že nekaj dni prej in še nekaj dni po dopustu. Izpad proizvodnje, ki nastane zaradi kolektivnega dopusta, kolektiv kasneje s težavo nadomesti. Organi delavskega upravljanja naj bi zatorej temeljito pretehtali, če je res smotrno, da se odloči podjetje za kolektivni dopust. Trenutni interesi posameznika tudi v teh primerih ne smejo potisniti v ozadje splošnih gospodarskih koristi. M. Z. AKTUALNO VPRAŠANJE SPORT REPUBLIŠKO PRVENSTVO M LADINCEV V KOŠARKI GLASilO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 49 — CENA DIN 10. Kranj, 24. junija 1957 Obsežna problematika, PREMALO UKREPANJA OLO Kranj je razpravljal o poročilu Sveta za delo Kranj, 23. junija. Danes in včeraj je bilo na košarkarskem igrišču Triglava ob Golniški cesti republiško mladinsko prvenstvo v košarki, ki so se ga udeležile ekipe: Ljubljana, Olimpija. Odred in Svoboda iz Ljubljane, Maribor in Branik iz Maribora, Celje, Medvode in Triglav. Ekipa celjskih košarkarjev se je prijavila vodstvu tekmovanja naknadno, medtem ko se najavljena ekipa Domžal tekmovanja iz neznanih vzrokov ni udeležila. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj smo na igrišču Triglava videli elito slovenske mladinske košarke, ki pa z Izjemo Ljubljane, Olimpije, Odreda in Branika ni pokazala kdo ve kako kvalitetne košarke. Sistem tekmovanja je bil precej zapleten in ne moremo trditi, da je bil najboljša rešitev za čim krajše tekmovanje. V soboto so se pomerili nasprotniki po skupinah, ki vso jih izžrebali v soboto dopoldne. Triglav je imel pri žrebu precej smole, saj je tekmoval v najtežji skupini in zato tudi njegov plasman ni realen. Tekmovanja po skupinah so bila zaključena žo v soboto popoldne in so se takoj formirale nove skupine, in sicer prva, v kateri so se borili Ljubljana, Olimpija in Branik, za plasman od prvega do tretjega mesta, drugo so sestavljali mladinci Celja, Odreda in Maribora, v tretji pa so tekmovali za plasman od sedmega do devetega mesta Triglav, Svoboda in Medvode. Mladinci Triglava kljub temu da niso prikazali prav nič posebnega, razen v tekmi proti Mariboru, gotovo zaslužijo višji plasman od sedmega mesta. Košarkarji Maribora so veljali za favorite, saj so v otvoritveni tekmi prvenstva v zelo lepi in hitri igri premagali mestnega rivala Branik. Ko jih je Triglav v soboto popoldne porazil, smo vsi pričakovali, da se bo plasiral vsaj na peto mesto, vendar mu je to visoki poraz v igri z Branikom . to preprečil. Tudi v nedeljski tekmi proti Svobodi niso pokazali boljše igre in so se ves prvi polčas trudili, da so obdržali vodstvo, ob koncu pa so le z nekoliko hitrejšo in spretnejšo igro nadigrali mlade košarkarje Svobode in zmagali. V nedeljo je bilo še precej zanimivih borb med katerimi je bila tudi tekma med Ljubljano in Olimpijo, ki je odločala o prvaku. Lanski prvak Olimpija je flJiidaljevanje na 3. strani) Na petkovi seji OLO Kranj, na kateri je bila pomembna zlasti razprava o problematiki, ki jo je v zajetnem poročilu zbral Svet za delo., smo opazili tudi predsednika Okrajnega odbora SZDL Franca Popita, republiškega poslanca dr. Miha Potočnika ter republiškega sekretarja za delo dr. Ma'rjana Dularja. Problematika tega Področja je vzpodbudila k plodni razpravi številne odbornike Zbora proizvajalcev, medtem ko iz Okrajnega zbo-r* ni nihče posegel v debato. Mar naj ®i to razlagamo kot značilen znak, da ljudski odbori še niso dovolj posegli na to pomembno področje, ki spada, ko hruška in pecelj, skupaj k proizvodnosti in gospodarstvu sploh? Iz uvodnih besed predsednika Sveta «a delo pri ODO tov. Andreja Verbi-ča, povzemamo, da je Svet doslej utegnil obravnavati le problematiko v industriji, v drugih gospodarskih panogah (kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo itd.) pa še ne. Glavni namen tega dela je pomagati k povečevanju proizvodnosti in proizvodnje s primernimi ukrepi glede organizacije dela, vzgoje kadrov, problemov, ki vplivajo na razpoloženje zaposlenih itd. Organizacija dela v podjetjih še ni dovolj napredovala, zlasti v manjših podjetjih. Težko bi govorili o solidni evidenci, pripravi; dela in podobnem. V zadnjem času pa nekatera podjetja slepo kopirajo organizacijske metode drugih podjetij, ne da bi stvari prilagodili svojim potrebam in perspektivam Nerazčiščeni so ponekod pojmi upravljanja in vodenja v podjetju; tak primer je tudi v jeseniški Železarni kjer se ni razjasnjeno vprašanje grup- nih delavskih svetov, njihovih pooblastil itd. Podobno si ponekod niso povsem na jasnem glede vloge in pristojnosti raznih komisij in strokovnih kolegijev. Podjetja so se sicer lotila popisa in opisa delovnih mest, vendar je tu in tam zaslediti težnje, da bi na ta način dosegli predvsem višje tarifne postavke, ne pa to, da bi s tem razjasnili vrsto vprašanj glede organizacije dela, kar bi seveda potem vplivalo tudi na proizvodnost in hkrati na zaslužek ljudi. Glede vzgoje kadra smo storili šele začetne korake z nekaterimi novimi metodami proučevanja (PIV itd.). Nekaterim podjetjem pa še ni prešlo v kri in meso spoznanje, da vzgoja ni enkraten ukrep, marveč stalna nujna skrb. Zanemarjamo tudi vzgojo vodilnega kadra v podjetjih. Le nekaj direktorjev je bilo v tečajih. Mnogi direktorji nima j O' še ustrezne strokovne in splošne izobrazbe. Često se postavlja za direktorje ljudi brez zadostne usposobljenosti in izkušenj. Premalo vzgajamo mlajše kadre, ki naj bi jih sistematično pripravljali za vodilne položaje v podjetjih. Pri vzgajanju industrijskega naraščaja ugotavljamo, da so posamezne industrijske šole odtrgane od industrije. Vzgojo tega kadra prepuščamo edinole prosvetnim delavcem. Industrija skoraj ne postavlja zahtev po ustreznejšem profilu kadra, ki naj .prihaja iz teh šol. Zanimivo je, da v podjetjih ne razpravljajo o šolski reformi, ki naj bi pripomogla do ustreznejših šolskih programov tudi v strokovnem šolstvu. Nujno pa je, da se lotijo podjetja sestavljanja perspektivnih planov glede potreb po kadru in njegovi vzgoji. Na področju skrbi za človeka je bilo sicer nekaj storjeno, v glavnem glede počitniških domov, letovanj, nekateri drugi problemi pa še čakajo rešitev. Prevoz ljudi na delo in z dela ureja vsako podjetje zase, kar bi bilo moč bolje organizirati skupno, v okviru občin. Urejanje menz in dajanje toplih obrokov je šele na začetku. S tem v zvezi kaže tudi proučiti, kako urediti odmore med delom. Obratne ambulante naj bi se še bolj Ukvarjale s preventivno zdravstveno službo. Vodstva podjetij imajo premalo stikov z obratnimi zdravniki ,kt bi, denimo, lahko pripomogli 'tudi k ustreznejši analitični oceni delovnih mest. O nezaposlenosti v našem okraju skoraj ne moremo govoriti. Vendar bi le kazalo misliti na kaka javna dela, pri katerih bi zaposlili ljudi, ki čakajo na delo. Hkrati se je treba lotiti prekvalifikacije nekaterih ljudi, saj ima Zavod za socialno zavarovanje v ta namen še neizkoriščenih okrog 30 milijonov dinarjev. Ob koncu je tov. Andrej Verbič opozoril na to, da je treba svete za delo pri občinskih ljudskih odborih hitreje usposabljati ,da bodo lahko prevzemali opravljanje svojih nalog. V razpravi se je oglasil tudi republiški sekretar za delo dr. Marjan Dular. Govoril' je zlasti o izpopolnjeva-(Nadaljevanje na 2. strani) Razstava POT V POKLICE je vzbudila živahno zanimanje med mladino Pravico do podpore imajo samo socialno ogroženi V soboto popoldne je bila v Kranju odprta razstava »Pot v poklice«. Otvoril jo je in o njenem pomenu spregovoril sekretar republiškega Sekretariata za delo LKS ing. Marijan Dular. Otvoritve so se udeležili številni .zastopniki gospodarskega življenja Gorenjske. Za razstavo je veliko zanimanja, zlasti med mladino. Občinski ljudski odbor Kranj je na seji dne 20. junija sprejel Odlok o .socialnih podporah. Zanimalo nas je, če so s tem nastale pri podeljevanju podpor kake bistvene spremembe, pa smo povabili na razgovor predsednika Sveta za socialno varstvo »Merila za upravičenost podpor, ki so določena v Odloku, je svet upošteval že najmanj leto dni. Socialno podporo morejo prejemati le socialno ogroženi ljudje. Te podpore so stalne ali začasne in enkratne,« je pojasnil tov. Hribar. »Kdo je upravičen do stalne podpore in koliko teh podpirancev je v kranjski občini?« »Delanezmožni in nepreskrbljeni ljudje in pa tisti, ki živijo skupaj s svojci, če povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 3000 dinarjev. Enkrat letno jim damo še izredno podporo za nabavo ozimnice. Nadalje dobijo stalno podporo tudi tisti, ki žive v domovih onemoglih in "drugih ustanovah. Letos je stalnih podpor manj, ker je Svet že konec lanskega leta ukinil podpore vsem, ki posedujejo nepremičnine. Le-ti lahko dobijo namesto podpore posojilo proti vknjižbi. Trenutno podpiramo (po podatkih za maj) 160 odraslih, ki prejemajo na me- sec povprečno po 2.103 dinarje, in 321 mladoletnikov (socialno ogroženi dijaki, otroci padlih borcev ipd.) s povprečno mesečno podporo 1280 dinarjev. Razen tega imamo v reji 30 otrok, za katero plačujemo približno po 2900 dinarjev na mesec. Mesečna oskrbnina za 51 odraslih v domovih nas stane okoli 295.000 dinarjev. Mladoletnikov je v zavodih 61, povprečna mesečna oskrbnina za posameznika pa znaša 8013 dinarjev.« »Kakšno vsoto imate določeno za stalne podpore v občinskem proračunu?« »12,400.000 dinarjev.« »Ali vam to zadostuje za najnujnejše potrebe?« »Doslej smo črpali mesečno približno 1,000.000 »Kakšne izdatke ima še socialno varstvo?« »Letni prispevek za mlečne kuhinje,^ ki so bile na našo pob.udo ustanovljene na vseh šolah, zna?,! 2,200.000 dinarjev. Nadalje smo lotos namenili 2 milijona dinarjev za počitniške kolonije zdravstveno ogroženih otrok. Čakalnica za matere in otroke na železniški postaji v Kranju pa nas stane letno 344.000 dinarjev,« je zaključil tov. Hribar. -ey A V petek ponoči se je švedski ministrski predsednik Tage Erlander vrnil v Stockholm s potovanja po Jugoslaviji in Grčiji. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je Erlander poudaril lep sprejem, ki ga je bil doživel v Jugoslaviji. A Po vsem svetu se nadaljuje široka kampanja demonstracij in protestov proti izvajanju poskusov I nuklearnim orožjem. Protestom so se pridružili tudi jugoslovanski zdravniki, ki so s plenuma Zveze zdravniških društev Jugoslavije v Skoplju poslali Svetovnemu združenju zdravnikov in Svetovni zdravstveni organizaciji v Nevv York v imenu deset tisoč naših zdravnikov poziv, v katerem mpd drugim pravijo: »Zahtevamo, naj generalna skupščina Svetovnega združenja zdravnikov, oziroma generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije, postavi na dnevni red poziv jugoslovanskih zdravnikov, ki zahtevajo ustavitev poskusov z nuklearnim in termonuklearnim orožjem.« A Resolucijo, s katero se pridružuje pozivom za ustavitev poskusnih eksplozij z atomskim orožjem, je sprejel tudi upravni odbor Zveze ženskih društev Jugoslavije. A 2200 ameriških znanstvenikov se je pridružilo pozivu, v katerem zahtevajo, naj velesile prenehajo z atomskimi poskusnimi eksplozijami. Poziv se začenja takole: »Mi, spodaj podpisani ameriški znanstveniki, zahtevamo, naj zdaj sklenejo mednarodni sporazum o prenehanju poskusov z atomskimi bombami.« A Norveška bo dobila od Združenih držav Amerike raketno orožje. A Epidemija gripe na Japonskem je naposled začela pojemati. A Blizu letalskega oporišča Itazukc na otoku Kiušiu sta trčili dve ameriški lovski letali tipa »Sa-bre«. Oba pilota sta mrtva. A Na podlagi sporazuma med jugoslovansko in vzhodnonemško trgovinsko zbornico so v vzhodnem Berlinu odprli jugoslovansko trgovinsko predstavništvo. A Sekretar za narodno obrambo FLRJ, general armije Ivan Gošnjak, se je z jugoslovansko vojaško delegacijo, ki je na obisku v SZ, po ogledu Stalingrada vrnil v Moskvo. A Ranjeni vojaki jugoslovanskega odreda v sestavu sil OZN v Egiptu, ki so se ponesrečili 18. junija ob eksploziji protitankovskih min, se vsi dobro počutijo. Vsi ranjenci se še nadalje zdravijo v kanadski bolnišnici v Rafahu. Družini ubitega vojaka Ranka Milica je poslal sožalno brzojavko tudi poveljnik sil OZN v Egiptu, general Burns. A Na poznanskem velesejmu je Jugoslavija doslej prodala Poljski za milijon dolarjev kmetijskih strojev, volne, Diesel-motorjev, transformatorjev, azbestnih cementnih cevi, itd. A Lanskoletni oktobrski dogodki na Madžarskem bodo, kot kaže, spet predmet razprave Generalne skupščine Združenih narodov. Nekatere države si namreč prizadevajo — zlasti ZDA in Anglija —, da bi sklicali posebno zasedanje Generalne skupščine in razpravljali o poročilu posebnega odbora OZN za Madžarsko. A V Dakoti v Združenih državah Amerike je divjal močan tornado. Pri tem je bilo 6 ljudi ubitih, okrog 20 pa ranjenih. LJUDJE MM DOGODKI KIŠIJEV OBISK V ZDA IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Prevladovalo bo lepo in toplo vreme, možne so le krajevne nevihte. Med 28. in 29. junijem kratkotrajne neviht, padavine s prehodno ohladitvijo, vendar takoj nato spet lepo vreme. 19 topovskih salv je pozdravilo japonskega ministrskega predsednika Kišija, ko je stopil na ameriška tla. Sledil je prisrčen pozdrav podpredsednika Nixona nato pa ljubeznivi razgovori s predsednikom Eisenho-vverjem. Prijateljske izlive je čutiti tudi v ameriškem tisku. Kljub vsemu pa visi nad obiskom japonskega premiera nekaj temnih in neugodnih senc. Glavni vzrok, ki je napotil predsednika japonske vlade na romanje v deželo »novega sveta«, je njegova odkrita nezadovoljnost zaradi »nižje vloge«, ki jo je dodelil VVashington Japonski. Odkar se je končala II. svetovna vojna, odnosi med poraženo Japonsko in zmagovalnimi ZDA čakajo na realnejšo rešitev. Niti zavezništvo med obema državama niti medsebojni spori niso pospešili končne rešitve tega problema. Tudi ločeni mirovni sporazum, ki so ga ZDA in druge zahodne sile podpisale 1. 1951 z Japonsko, ni niti od daleč razjasnil problema. Tudi danes v medsebojnih odnosih kar vrvi raznih nasprotij v stališčih in koristih med obema deželama. Japonska je nedvomno velesila, močna industrijska dežela, ki ji ameriško varuštvo ni več potrebno. Amerikanci se tega dobro zavedajo in bi si radi pridobili močnega japonskega zaveznika na svojo stran. Toda cene, ki bi jih tako zavezništvo veljalo, niso pripravljeni plačati. Tako obstajajo še vedno nesoglasja, kako naj bi uredili in spremenili pakt o varnosti in administrativni sporazum, ki predpisuje pogoje bivanja ameriških čet na Japonskem. Za Japonce so ameriške čete še vedno znamenje tujega gospo- stva in ostanek okupacije, za VVashington pa naj bi te čete pomenile »zavezniško vez« in poroštvo skupne obrambe »proti nevarnosti komunizma«. »Girar-dov primer« je tipičen za to nasprotje. Ameriški vojak VVilli-am Girard je na nekem vojaškem vežbališču ubil neko Ja-ponko, ker je po naključju zašla tja. Uboj je zbudil veliko ogorčenje med japonsko javnostjo. Tred tem javnim pritiskom so ameriške oblasti privolile, da Amerikancu sodi japonsko sodišče, čeprav drugače uživajo ameriški vojaki pravico »ekste-ritorialnosti« in jim lahko sodijo samo ameriška sodišča. Neko ameriško sodišče pa se je uprlo sklepu ameriških oblasti in tako je celotni primer še vedno nerazčiščen, razburja pa tako japonsko kot ameriško javnost. Čeprav je »Girardov primer« v bistvu nepomemben za celotne japonsko - ameriške odnose, se vendar oba sobesednika v Ecli hiši tokrat ne moreta znebiti njegove neprijetne sence. Amerikanci bi prav tako radi utrdili položaj premiera Kišija v japonski javnosti in dvignili ugled njegovi Liberalno - demokratski stranki, ki se je odločila za trdno sodelovanje z ZDA. Socialistična opozicija z neodvisno orientacijo je namreč iz leta v leto čedalje močnejša na japonskih otokih. Uspešni obisk v ZDA naj bi torej dvignil Kišijev ugled. Toda VVas-hingtonu kljub tej zelo jasni želji, da bi podprli japonskega partnerja, niso pripravljeni žrtvovati svojih ameriških koristi na Japonskem. Tako je le malo upanja, da bi Kiši lahko kaj več dosegel glede Okinave, otoka, ki ga Amerikanci uporabljajo kot vojaško oporišče. »Nevv York Times« pozdravlja proame-riško stališče Kišija, toda z dvignjenim prstom pristavlja: »Če pa Japonci pričakujejo od njega (Kišija), da se bo vrnil v deželo z nekim splošnim sporazumom, ki bi vseboval tudi umik ZDA z Okinave in druge stvari, bodo Japonci in g. Kiši razočarani.« In še en paradoks: Edino v čem želi večina Japoncev ostati ubogljiva do bivšega okupatorja — ZDA, je ustava, ki jo je poraženi Japonski narekoval general Mac Arthur. Ta ustava prepoveduje Japonski, da se zneva oboroži. Večina Japoncev s socialistično stranko se še vedno bori za spoštovanje tega določila. Nekateri vladni krogi pa se zavzemajo za revizijo ustave in za ponovno oborožitev Japonske, kar je v glavnem tudi na liniji ameriške politike na Daljnem vzhodu. Japonska pa je tudi še v drugih precepih. Tako že nekaj let išče izhoda iz zagate, kako bi najbolje ustregla ameriškim zahtevam po lojalnih »protikomu-nističnih« zaveznikih in svojimi čedalje močnejšimi potrebami, da odpre trgovino s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Tržišča in izvori surovin pa so za industrijsko razvito Japonsko bili vedno na azijski celini. Kiši je napravil glede tega pogumen korak. Pred potovanjem v VVashington se je odpravil na daljšo turnejo po deželah jugovzhodne Azije. Ugled Japonske kakor tudi njegov osebni je v teh deželah precej zrasel, Kiši pa si je tako pridobil močno legitimacijo za razgovore v ZDA. Za. mizo v Beli hiši sedita torej dva zaveznika toda s kaj različnimi koristmi. MARTIN TOM4*Tfl v nedeljo smo zabeležili OBSEŽNA PROBLEMATIKA, PREMALO UKREPANJA (Nadaljevanje s prve strani) nju strokovnega šolstva, ki zdaj ne dajo ustreznega profila industrijskega delavca glede na čedalje večjo delitev dela in tudi družbeno ureditev, v kateri morajo znati proizvajalci tudi upravljati. V strukturi zaposlenih v Sloveniji je 49% visoko kvalificiranih, kar je .prevelik odstotek, saj le-ta znaša ponekod v inozemstvu le 25 %. Na poviševanje tega odstotka je vplival neustrezen način plačevanja (po formalnih kvalifikacijah) in pa pridobivanje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prvi prodor v ustreznejši sistem nagrajevanja predstavlja nova uredba o delitvi dohodka, glede pokoj-nipskega zavarovanja pa tudi pričakujemo ustrezne spremembe. V 120 slovenskih strokovnih šolah se pripravlja mladina le na kakih 150 poklicev, medtem ko nova nomenklatura že določa 1900 poklicev, v ZDA pa poznajo že celo nad 40.000 raznih poklicev. Dr. Dular je tudi sodil, da je treba mladim delavcem na široko odpreti vrata in jim omogočiti, da se priučijo za delo na svojih delovnih mestih. TEKMOVANJE KOSCEV V VELESOVEM Velesovo, 23. junija. Danes popoldne je aktiv mladih zadružnikov v Velesovem priredil tekmovanje koscev. Nastopile so tudi tri ženske, od katerih je prav Marij:. Ropretova dosegla prvo mesto. Drugi je bil Franc Ropret I s 83,5 točk, tretje mesto je zasedel Franc Ropret II z 82 točkami. — Zmagovalci so prejeli lepe nagrade. V PREDOSLJAH SO ODPRLI RAZSTAVO Predoslje, 23. junija. Danes dopoldne so odprli v Osnovni šoli v Predosljah šolsko razstavo, ki prikazuje razvoj šolstva in šolskih uspehov v tem kraju. Razstava je bogato opremljena in je ena najlepših razstav, ki so jih priredili v tem kraju. Cr. 23. O HIŠNEM SVETU IN ZAVESAH P O N E D E L J E K Sivčeva in Korenova gospodinja se poznata še iz otroških let. S svojima družinama že lep čas stanujeta v istem bloku. Kot sosedi sta včasih najboljši prijateljici, včasih pa se tudi zgodi, da si skočita v lase. Napačna beseda ali izdana skrivnost hitro povzroči kaj takšnega. Razmere v hiši obedve do potankosti poznata, zato tudi vedno prvi kritizirata, če ni kaj v redu. Ako se n. pr. pokvari vodovodna pipa, električni zvonec ali vrata, spravi Korenova pokonci vso hišo: »Pomislite, že spet sem morala klicati ključavničarsko in elektrotehniško delavnico, da mi bodo popoldne popravili pipo in zvonec. Takšna smola, in še nadur se jim ne ljubi delati! Blagor tistim, ki za stanovanje manj skrbijo kot jaz — vse težave so jim prihranjene,« ugotavlja s trpečim obrazom. Tudi Sivčeva ni ob takih neprilikah nič manj glasna. K sreči so jima telefonski pozivi zadnje čase prihranjeni, ker so nekateri člani hišnega sveta prišli na misel, da za manjša popravila niso potrebni tolikšni izdatki, saj imajo v hiši kvalificiranega električarja in ključavničarja, ki bosta gotovo pripravljena pomagati. Hišni svet je z varčnim gospodarjenjem prihranil precej denarja. Potem so zamenjali predsednika, ker se je prešnji odselil. Korenova je predlagala na njegovo mesto moža prijateljice Sivčeve, ki je bil znan kot delaven človek. Nekoliko se je v začetku izgovarjal s prezaposlenostjo, končno pa je le pristal in sprejel dolžnosti. Po tistem večeru je začel razmišljati, kaj naj bi kupil za denar, s katerim razpolaga hišni svet. Tu- . di ženo je vprašal za nasvet. Pričakoval je, da mu bo kot dobra gospodinja gotovo kaj koristnega svetovala, morda pralni stroj ali kaj podobnega. Čez dva dni mu je ob prihodu iz službe vsa nasmejana odkrila svojo zamisel. V trgovini, kjer je izbirala poletno obleko za hčerko, so tisto dopoldne dobili nekaj bal izredno lepega (in dragega) blaga za zavese. »Zavese moramo kupiti za vse stranke v hiši!« je tedaj z navdušenjem sklenila. Novico je takoj sporočila Korenovi, ki se je zelo razveselila njenega predloga. Ugotovili sta, da imajo v hiši lepe zavese samo Kuharjevi in Golobovi, medtem ko se bodo drugi lahko zdaj tudi postavili z njimi. Korenova je obljubila, da bo na seji hišnega sveta to izvrstno idejo vneto zagovarjala. Sivec ženinega predlega ni bil preveč vesel. Ko pa mu je užaljeno očitala, da zasluži komaj za hrano in da zaves od njega ne more pričakovati, je obljubil, da bo na seji predlagal, naj jih kupijo. Pri tem#je tudi ostalo. Predlog predsednika so člani hišnega sveta brez ugovorov sprejeli, saj sta ga s Korenovo dobro utemeljila, češ da je za nov, moderen stanovanjski blok res sramota, ako na oknih ni lepih zaves. Nove zavese pa tovarišu Sivcu niso pr-inesle zadovoljstva, čeprav je žena nekaj dni kar sijala od navdušenja in naštevala znance, ki jih bodo morali povabiti na večerni pomenek. Mož je mislil na pralni stroj, ki so ga kupili v sosednjem bloku in se jezil sam nase, ker je predlagal nakup v.aves, zaradi katerih je moral poslušati zbadljivke na raznih sestankih. -ey NA JEZERSKEM SO PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK Jezersko, 23. junija. Včeraj in danes so prebivalci Jezerskega praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na množični odhod prebivalcev v NOB 1944. leta. Oba dneva je bilo vrsto kulturnih in športnih prireditev. Sinoči je bila pred spomenikom padlih žalna komemoracija. Danes je bila slavnostna seja Krajevnega odbora in sprejem gostov, pevski zbor »France Prešeren« pa je priredil koncert. I. V. RAZSTAVA V DOMU INVALIDNE MLADINE Včeraj dopoldne je bila v učilnicah doma invalidne mladine v Kamniku ob zaključku šolskega leta odprta razstava šolskih risb in obrtnih izdelkov gojencev doma. Razstavo je odprl upravnik doma tov. Srečko Rot v navzočnosti predstavnikov občine in socialnega skrbstva okraja Ljubljana. Poleg izdelkov osnovnošolskih otrok iz oblasti ročnih spretnosti, so posebno zanimivi izdelki poklicnega usposabljanja, ki ga nudijo oblačilna in šivilska, urarska, vrtnarska in mizarska delavnica ter delavnica za umetno obrt. MOTO DIRKE V ŠENČURJU Šenčur, 23. junija. Danes je priredilo Avto-moto društvo iz Šenčurja na 33 km dolgi progi ocenjevalno vožnjo s hitrostnimi dirkami. Zmagali so naslednji: Mopedi — Matevž Jenkole (S) 5 točk, 200 cem Zol-tan Jakiša (S) 5 točk, 250 cem — Slavko Baje (S) 3 točke, 350 cem — Bine Jarc (S) 7 točk, avtomobili — Srečko Ravtar (K) 2 točki. č. . 65 MATURANTOV na VAJENIŠKI SOLI V KRANJU Sinoči je bila v prostorih Trgovinske zbornice v Kranju majhna svečanost, ob kateri so razdelili 65 maturantom Vajeniške šole, ki so iz vseh krajev Slovenije diplome, najboljšim pa praktična darila. Tako je trgovina dobila nove kadre, ki so brez dvoma potrebni. M. REZULTATI NEDELJSKIH ŠPORTNIH DOGODKOV Sarajevo : Hajduk 3:0 Crvena zvezda : Vardar 2:2 Lokomotiva : Radnički 0:8 BSK : Velež 1:0 Zagreb : Budučnost 0:0 Vojvodina : Partizan 4:2 Triglav : Ljubljana (mlad.) 3:3 'ma£uW kronika SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ V četrtek, 20. junija, je Občinski ljudski odbor Kranj razpravljal o poročilu svetov v zvezi s predlogi zborov volivcev ter sprejel tudi odlok o socialnih podporah. Na dnevnem redu je bilo nadalje poročilo o stanju sploš-noljudskega premoženja, ob katerem so se odborniki dalj časa ustavili in sprejeli vrsto zaključkov. Podrobneje bomo o njih še poročali. NOVI SVETI PRI OLO Na petkovi seji je OLO Kranj ustanovil namesto dosedanjega sveta za gospodarstvo tri nove svete: svet za industrijo in obrt, svet za kmetijstvo in gozdarstvo in svet za blagovni promet. Na ta način bo moč tem posameznim gospodarskim vejam posvečati večjo pozornost kot doslej, ko je vsa ta področja skupno obravnaval svet za gospodarstvo. GORENJSKO ELEKTR. OMREŽJE BO TREBA ČIMPREJ OBNOVITI V petek je bila v Ribnem seja UO Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Na seji so razpravljali o problematiki enotnih cen električne energije. Posebej so obravnavali zastarelost električnega omrežja na Gorenjskem in ugotovili, da se bo treba čimprej lotiti obnove omrežja, saj bo sicer električni tok, ki ga dobavljajo elektrarne potrošnikom, še slabši kot je že sedaj. I. A. RADOVLJIŠKI SINDIKATI ZA LETOVANJE OB MORJU Občinski sindikalni svet v Radovljici se jc dogovoril s tovarnama »Plamen« in »Veriga«, da bo postavil na njihove letoviške prostore ob morju svoje šotore. Tako bodo lahko tudi člani sindikata tistih podjetij, ki nimajo lastnih campingov, z minimalnimi stroški preživeli svoj letni dopust ob morju. P. PODNART ZA DAN BORCA V četrtek, 20. junija, je bila v Pod-nartu razširjena seja krajevnega odbora Zveze boTcev in odbora Zveze vojaških vojnih invalidov. Na seji so med drugim sklenili, da bodo na predvečer Dneva borca položili vence na grob padlih, zakurili kres in priredili •družabni večer. Na Dan borca se bodo udeležili skupinskih izletov. 20. julija pa bodo v Podnartu priredili vrtno veselico. Dohodek* veselice bodo porabili za obnovitev spomenika na Ovsišah in postavitev spominskih plošč na mestih, kjer so padli borci. C. R. PRETRESLJIVO SLOVO Odlični učenec četrtega razreda-osnovne šole v Kamniku Franc Zore se je doma po nesreči ustrelil z očetovo pištolo. Učenci vseh osnovnih šol v Kamniku so ga spremili na zadnji poti in grob zasuli s cvetjem in se z ganljivimi govori poslovil od njega. Tako pretresljivega pogreba še ni bilo v Kamniku. Z. NESREČA KOLESARJA Član Gorske reševalne službe v Kamniku Karel Benkovič se je zvečer s kolesom vračal s tečaja v Kamniški Bistrici. Ko se je na nerodnem delu ceste umaknil nasproti vozečemu avtomobilu, je tako nesrečno padel na kup gramoza, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Kljub vsej previdnosti se človek ne more včasih izogniti nesreči. trziSki gimnazijci ' na obisku pri slepih Prva letošnja izmena slepih okre-vancev je že v Domu na Okroglem pri Kranju. V sredo, 19. junija so jih obiskali dijaki tržiške gimnazije in jim priredili koncert pod vodstvom svoje slepe profesorice glasbe Milice Debe-lakove. _ey akademski slikar nikolaj omersa BO razstavljal v KRANJU V torek, 25. junija ob 11. uri bo v prostorih Mestnega muzeja v Kranju odprta razstava akademskega slikarja — impresionista Nikolaja Omerse. — Glavna značilnost tokrait razstavljenih del — v pretežni meri olja — so motivi iz Primorja In Dalmacije. Splošna karakterislik;t njegovih del je barvna skladnost in realistično jasno •pojmovanje. Razen olja goji umetnik tudi gvaš in pastel. Nikolaj Omersa pripada srednji generaciji naših likovnikov. Likovno umetnost je študiral v Zagrebu pri prof. Tartaglii. Sedaj živi v Ljubljani. Nikolaj Omersa je po rodu iz Kranja. S. Kranj, 24. junija 1957 Glas Gorenjske 3 V oglasnem oddelku naj dvignejo ponudbe: »Izredna po-ttioč«, »Pisalni stroj«, »Zazidlji-v6 parcelo pri vodovod, stolpu« zevo ;n nazaj. Vabi odbor za proslavo: Ivanka Schiffrer, Marion Bashel, Jennie Troha, Tončka Urbanz, mešano žito za kure 40 din liter in smetana 180 din liter. Zaradi pozebe v maju domačih češenj letos ni naprodaj. Gospo- 'Izgubljena jopica v Bobovku«, Lojzka Muha, Frank Japič in dinje so pokupile tudi precej J> Dunaj«, »Hiša primerna obrt«, »Kupim šivalni stroj«. Vincenc Pink; Amerike. vsi rojaki iz šopkov cvetja. MALI OGLASI Dne 20. junija sem izgubila peleno jopico v bližini straži-ških blokov. Znano osebo, ki jo Je pobrala, prosim, na>j jo proti nagradi vrne na ogl. oddelek. Prodam plug obračalnik »SAK« železne konstrukcije. — Ahačič, Velesovo Prodam motor znamke »Puch« 200 cem v odličnem stanju. — Toni, Mavčiče 63, Smlednik. Prodam mlade pse — potomce čistokrvnega nemškega ovčarja. Jezernik, Šenčur 30. Dirkalno kolo v odličnem sta-nJu prodam. Vprašati na drž. Posestvu Podbrezje. Ugodno prodam dobro kravo »nlekarico. — Šenčur 230. Psa volčjaka in nemškega ovčarja prodam. Vprašati Podbrezje 56. Posestvo vzamem v najem »RADIO« JESENICE: 24. in 2(5. junija, amer. barvni film »DVORIŠČNO OKNO«, ob 18. in 20. uri; 26. in 27. junija, nemški barv. film »KAMENITO KRČE« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« JESENICE: 25. juni V KAMNIKU Cene povrtnini in sadju na kamniškem živilskem trgu počasi padajo. Posebno velik je dovoz solate, ki je po 20 din kg. Ekonomija iz Mengša jo je pripeljala na trg cel voz. Zelje je bilo po 36 din za kg, stročji fižol po 110 din, grah po 60 din, novi krompir po 45 din, čebula pa po 54 din za kg. Češnje so film bile P° 66 din, breskve po 90 ja, francoski barvni »AVANTURE SEVILJSKEGA din, jagode pa po 160 din za kg. Prvič so pripeljali na trg do- BRIVCA« ob 18. in 20. uri; 27. junija, ameriški barvni film »DVORIŠČNO OKNO«, ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA: 26. junija, ameri- mače češnje iz Štange pri L ti ji, ki so jih prodajali po 45 din za liter. Jajca so bila po 15 din komad, kaša pa po 90 din liter. ki barvni film »DVORIŠČNO Na ^ bilo tudi nekaj bo OB ZAKLJUČKU TEKMOVANJA GNP ZABELEŽEN JE NAPREDEK Letošnje tekmovanje v GNP jetno udeležile še nekatere to- na oddaljene prvenstvene tekme je bilo zaključeno s precejšnjim varniške ekipe in dva nova klu- in je bilo lani tudi predvsem uspehom. Moštva, ki so tekmo- ba. To je »Planika«, ki je že zaradi tega prepuščenih vala v vseh treh ligah, so po- odigrala nekaj prijateljskih te-kazala velik napredek, tako pri kem in funkcionarji tega kluba prvih moštvih kakor pri mla- obljubljajo, da bo »Planika« kmalu med najboljšimi nogometnimi enajstoricami na Gorenjskem. NK »Borac« pa bo novi predstavnik Škofje Loke v dincih in pionirjih. Morda bi nekaterim moštvom zamerili le to, da se niso udeležila mladinskega tekmovanja, ki bi mora- lo biti zanje prav tako po- tekmovanju Gorenjske nogomet- mernbno kakor tekmovanje pr vih moštev. Še posebno je bilo toliko tekem brez borbe. Za spreme-nitev tekmovanja obstojata sedaj še dve varianti. Po eni naj bi se delilo tekmovanje v dve skupini, in sicer v kranjsko in jeseniško, tako kakor so do sedaj tekmovali mladinci. Prvaka skupin pa naj bi ob zaključku igrala med seboj tekmo, ki bi odločila o prvaku. Poleg teh dveh skupin pa bi obstojala še kjerkoli na Gorenjskem. Naslov LETNI »PARTIZAN« KRANJ: v oglasnem oddelku. Sprejmemo skladiščne delavce. Plača do 50 din na uro. Prednost imajo oni, ki lahko dobijo stanovanje v Ljubljani. »Metalka«, Ljubljana, Parmova 33. Prodam zadnji sedež za motorno kolo. Kne Ivan, Prim-sleovo 80. rovnic po 80 din liter. V skofji loki S soboto smo zabeležili na trgu v Škof j i Loki naslednje cene: por komad 7 din, merica špinače 20 din, solata 30 din za kg, cvetača z ozirom na velikost 30 do 50 din komad, za-24. junija, amer. barvni film vojeek korenja 10 din in prav »POSLEDNJI KOMANČ«, ob tako peteršilj, čebula 80 din kg, 20.30 uri. OKNO«, ob 20. uri. DOVJE MOJSTRANA: 26. junija, franc. barv. film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA« ob 19.30 uri. »STORŽIČ« KRANJ: 24. junija, amer. barv. film »STEZA SLONOV«, ob 17.30 in 20. uri. OBJAVA V soboto, dne 29. junija ob 16. Uri bo v Naklem medzadružno tekmovanje koscev in grabljic. Prireja aktiv mladih zadružnikov Naklo. Po tekmovanju bo veselica. — Aktiv mladih zadružnikov Naklo. Rojaki iz zda — 4. julija na polževo! Vsem ameriškim rojakom, ki *o na obisku v rojstni domovini, sporočamo, da bodo tudi letos lahko praznovali ameriški Praznik »Dan neodvisnosti« (»In-dependance Day«) — 4. julij! Praznovanje bo na prelepem »RADOVLJICA«: 25. in 26. junija, ameriški glasbeni film »ČUDEŽNI OTROK«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri. BLED, 24. junija ameriški barv. film — psih. drama »UPOR NA LADJI CAINE«; od 25. do 27. junija, francosko - itali-^ janski kriminalni film »AFERA MAURIZIUS«. GLEDALIŠČE. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ V torek 25. junija ob 20. uri — izven — ZADNJIČ, Villiam Inge: yAVTOBUSNA POSTAJA«. V četrtek 27. junija ob 20. uri — izven — ZADNJIČ, Alojz Remec, »MAGDA«. TRŽNI PREGLED jajca komad po 16 din, zavitek surovega masla 110 din, liter smetane 150 din, sirček (komad) 12 din, liter suhega fižola 50 dinarjev, liter vrtnih jagod 80 din, liter borovnic 60 din, grah in koleraba 50 do 60 din za kg, komad kokoši pa so prodajali po 350 din. ne podzveze. Klub sicer pri GNP še ni registriran, vendar to opaziti pri nogometaših iz Tr- bo verjetno že jeseni nastopal v žiča, ki so s svojo prvo ekipo prvenstvu. Sestavljali ga bodo liga, ki bi jo sestavljala kvali-nastopali v ljubljansko - pri- vojaki garnizona Škof j a Loka. tetnejša moštva in bi se vsako morski ligi, medtem ko se mla- Kakšne pa so spremembe v leto dopolnjevala s prvakom dinskega tekmovanja GNP niso tekmovanju GNP? Zaradi veli- obeh podskupin. Zadnje plasira-udeležili. Od enajstih moštev, ki kega števila klubov je GNP le- no moštvo iz te lige pa bi iz-jih vključuje GNP, je v mladin- tos primorana spremeniti sistem padlo. Novi sistem tekmovanja ski ligi tekmovalo le 6, kar je sedanjega tekmovanja, če hoče heče Gorenjska nogometna pod-bila morda tudi posledica enot- obdržati kvalitetno raven. Po- zveza uveljaviti že v letošnji jene lige, ki je bila za nekatera ieg tega pa ji to spremembo na- seni. Dokončno odločitev o si-društva zvezana s prevelikimi rekuje tudi majhna finančna stemu tekmovanja pa bo dati finančnimi težavami. Pionirske- zmogljivost klubov, ki težko fi- laže po skupščini NZJ. ga tekmovanja pa, ki je bilo razdeljeno na dve ligi — jeseniško in kranjsko, so se udeležila vsa moštva GNP. Letos je v tekmovanju GNP nastopalo nansirajo potovanja svojih ekip M. Triglav dvakratni prvak GNP tudi nekaj partizanskih društev Polž leč evem pri Višnji Gori, neda-iz Ljubljane. Na piknik vabimo prav vse ameriške rojake! Za zabavo, ples in narodno pesem bo skrbel Gorenjski kvartet. Domača kuhinja bo zadovoljila vse okuse dajali po 20 din za kg. Leja ca in želje se nočejo poceniti in so ze lep Torej, 4. julija, vsi rojaki na čas po 16 din komad Jagode so Polževo- tile po 50 din merica (tri os V KRANJU V petek je bilo na kranjskih stojnicah že precej kolerabic po 8 in 10 din komad. Solata se je tokrat spet pocenila za 10 din. Ker je je bilo dovolj, so jo pro »LJUBLJANA« PRVAK (Nadaljevanje s 1 .strani) precej zaostajal za razigrano petorko Ljubljane, ki je Olim-pijo prekašala predvsem v hitrosti in metanju na koš. Olimpija se je sicer v drugem delu drugega polčasa nevarno približevala Ljubljani, vendar si je ta z uspešno taktiko priborila naslov prvaka Slovenije. Še enkrat moramo poudariti, da je bil sistem tekmovanja neprimeren in da zato tudi plasman ekip ni popolnoma realen. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Tekmam je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Rezultati: Odred : Ljubljana 33 : 59 (18 : .?1); Triglav : Maribor 39:37 (17:9), Ljubljana : Medvode 57:31 (28:11), Medvode : Branik 57:51 (28:26), Celje : Olimpija 44:62 (2P,:25), Olimpija "j"" : Svoboda 40:29 (25:11) Triglav : Branik 32:48 (15:17), Odred : Maribor 57:44 (23:18), Branik : Ljubljana 50:64 (27:27), Triglav Medvode'20:0 p. f., Medvode Kakor smo že poročali je eki- Lestvica svojimi nogometnimi sekcija- pa kranjskih pionirjev osvojila Triglav mi. Sploh je nogometna podzve- v tekmovanju Gorenjske nogo- Mladost za in komisija za napredek no- metne podzveze prvo mesto v Svoboda gometa pri GNP prosila TVD svoji skupini. Pretekli teden pa Jesenice Partizan, da bi ji pomagal pri so odigrali še poslednji dve tek- Prešeren dvigu nogometa na deželi, da bi mi, ki sta jih ločili od naslova Ločan bilo tekmovanje v letošnji je- prvaka. Prvo tekmo so odločili seni kar najbolj zanimivo. v svojo korist z rezultatom 4:1, Načrti nogometne podzveze za drugo pa s 5:0. Tako so zaslu-bodoče jesensko tekmovanje so ženo osvojili prvo mesto, nogo-zelo obširni in pestri. Predvsem metna podzveza pa jim je za se je pojavilo vprašanje novega uspeh poklonila nogometno žogo. Obenem s pionirskim prvenstvom se je konča'Io tudi prvenstvo mladincev, ki so tekmovali Jesenice sistema tekmovanja, s katerim se Gorenjska nogometna podzveza že dalj časa ukvarja. Poleg že stalnih društev, bodo letos sprejeta nova društva in to: Železniki, Kropa, Kamna gorica, Predoslje in Dovje - Mojstrana. Razen tega pa se ljiyih dogodkov, katerim smo pravka-r priča. »Črni maščevalec« je imel še vedno prekrižane roke in močno si je želel, da bi ga vsaj zdaj videla Beckv. Prav gotovo bi ji postal zopet všeč ... Okrog dveh ponoči je pristal splav kakih stopetdeset metrov nad zgornjim koncem otoka. Dečki so bredli sem in tja po vodi, dokler niso spravili svojega tovora na varno. K majhnemu splavu je sodilo trcdi jadro, ki so ga razpeli kot šotor med grmovjem, da so bile njihove zaloge pod streho. Sami pa so sklenili, da bodo spali ob lepem vremenu pod milim nebom, ker se pač tako spodobi piratom. Zanetili so ogenj ob koncu velikega hloda, ki je le Žal kakih dvajset ali trideset korakov daleč v mračni globini gozda. Potem so si spražili nekaj slanine v pekaču. Porabili so skoraj polovico krušne zaloge, ki so jo prinesli s seboj. — Tako imenitno se jim je zdelo gostiti se v gozdu neraziskanega in nenaseljenega otoka, daleč od človeških bivališč. Rekli so, da se ne bodo nikdar več povrnili v civilizacijo. Ko so pospravili zadnji košček slanine in požvečili zadnji obrok kruha, so se »Črni maščevalec«, »Rdečeroki« in »Strah morja«, že precej utrujeni zleknili v 'travo. »Ali nam ni lepo,« je dejal Joe. — »Kaj bi neki rekli fantje, če bi nas lahko videli,« je pripomnil Tom. »Za svojo osebo,« je dejal Finn, »si ne želim nič boljšega.« Pospali so kar" okoli tlečega tabornega ognja.