Ve.selje avstrijskih Slovanov in kristjanov. Prihodnia nedelja še sicer ni velikonočna, ampak cvetna, vendar danes te vrstice piSemo s tako veselim srcera, kakor da bi se že razlegala radostna aleluja in firez brib in plan doneli velikonočni zvonovi. No, kaj pa je vendar uzrok tej naši izredni radosti? Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju se sicer ni ustanovil, pač pa se je ustanovila s 1 ovanska krščanska narodna zveza, ki šteje 35 članov, med'njimi je vseh 16 slovenskih in 11 hrvaških državnih poslancev, 7 Rusinov in eden C.eh. Danes teden je bilo izvoljeno do jeseni začasno predsedstvo. Izvoljeni so trije predsedniki: Dalmatinec dr. Rulat, Rusin Harwinski, Slovenec dr. Šusteršič, ki se bodo po dogovoru vsak mesec menjavali v predsedništvu. V parlamentarno komisijo pa so bili izvoljeni dr. Laginja, dr. Ferjančič, dr. Lav. (iregoree in Biankinf. -'"¦"-"- —»-— Program zvezi slove: V tej zvezi zedinjeni državni poslanci so pod imenom »Slovanska krščanska narodna zveza« samostojna zbornična skupina in se zavežejo, da se bodo držali sledečega programa: Slovanska krščanska narodna zveza se bq potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kullurnem, soeijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanskem temelju; da se bo z vso odločnosljo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseh narodov, zlasti za narodne koristi in praviee vseh slovanskih narodov na temelju narodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno slobodo cerkve. Poglavitna naloga zvezi bo, potezati se v smislu krščansko-soeijalne reforme za kulturno in materijalno izboljšanje ljudstva, pred vsem eminentno delavskih stanov: kmečkega, obrtnega in delavskega na podlagi zadružne organizacije in avtonomije stanov. Zveza uvažuje državno - pravne programe onih svojih članov, ki sedanje uravnave države z ozirom na svoj zgodovinski razvoj ne smatrajo defmitivno, ter jemlje na znanje dotična zbornici dne 30. marcija 1897 oddana državnopravna zavarovanja glede češkega in hrvaškega državnega prava. Zveza hoče gojiti prijateljsko sodelovanje s katoliško ljudsko stranko in slovanskima kluboma Čehov in Poljakov; nasprotovati liberalnim in nacijonalnim Nemeem glede predsedstva in večine. — Drugi uzrok naše današnje radosti sicer ne zadeva nas, ampak naše severne brate Cehe, vendar pa nam to daje upanje, da tudi mi Slovenci v narodnem oziru pridemo prej ko slej do svojih pravic. Dunajski uradni list namreč dne 5. aprila objavlja jezikovni naredbi za Ceško. Prva naredba določa, da morajo začenši s 1. julijem 1901 dokazati znanje obeh deželnih jezikov vsi, ki liočejo na Češkem vstopiti v državno službo, bodisi da skušnjo koj narede ali v treh letih po imenovanju. Druga naredba pa obseza določila glede rabe deželnih jezikov pri oblastvih prve in druge inštance na Ceškem. Tretji uzrok naše radosti pa je, da se je obnovil v državnem zboru takozvani železni obroč, kjer so vsi avstrijski Slovani, in katerim se je še pridružila katoliška Ijudska stranka s 40 poslanci. Zelezai obroč šteje 226 državnih poslancev in s to večino mora Badenijevo ministerstvo vladati. Kako? (iotovo na korist avstrijskih narodov, ker v tej večini ni nemških liberalcev, teh največjih naših sovražnikov, pa tadi ne drugih nemških prenapeinežev. Badeniju brž ni po volji železni obroč, ker iina štiri liberalce v ministerstvu, zato je minoli petek odstopil z vsem ministerstvom, toda te ostavke svetli cesar niso potcdili in je od rsedelje Badenijevo ministerstvo zopet v službi. Vendar se bode grof Badeni svojih liberalnih tovarišev moral prej ko slej znebiti, in to so ministri (ileisbach, (lautsch, Guttenberg in Welsersheimb, ter si nove štiri ministre izbrati, ki ne bodo nasprotni Slovanom in sv. katoliški veri. Slednjič nas močno veseli, da je predsednik državnega zbora izvrsten katoliški mož dr. Kathrein, ki je v torek bil izvoljen z 258 glasovi. Prvi podpredsednik pa je Poljak Abrahamovič, drugi pa Geh dr. Kramaf. Daj Bog, da bi slovanski poslanci vedno bili lepo edini med seboj, pa tudi edini s katoliškimi Nemci, potem se bode v novem državnem zboru mnogo ukrenilo na korist avstrijskih narodov, posebno se naj pomaga avstrijskem stebru, toli hirajočemu kmečkemu stanu!