PTUJ, 17. APRILA 1969
LETO XXII. ŠT. 15
CENA 0,50 DIN
Novi poslanci in odborniki
Lčina Ormož: j
» Kot v seh drugih krajih ši-
po naši domovini, so na
jiinulih volitvah v sredo in
/nedeljo tudi volivci iz or-
jioške občine pokazali vso
,ravno zrelost, ki se je v ne-
leljo kljub neugodnim vre-
menskim razmeram odrazila
f polnoštevilni udeležbi na
i'oIišeih.
Novoizvoljeni odborniki
pbčinske skupščine Ormož
se:
V	občinski zbor so bili iz-
roljeni:
Jože Bešvir, Marija Polak,
Jože Kralj, Alojz Ivanuša,
Stanko Ilabjanič, Anton Mar-
čec, Rudolf Mlinaric, [van
Zidarič, Franc Novak, Albin
Žganec, Matija Luškovič,
Stanko Polanec, Stanko Ku-
iner, Milan Pucko, Janko Ku-
mer, Maks Meško, Jože Sla-
rinec, Franc Zagorše!:, Alojz
Bergula, Jože Ambrož, Stan-
ko Ziher, Vinko Kaučič, Ivan
^'encelberger, Ivan Hržič.
Franc Mesarec.
V	zbor delovnih skupno.stl'
Franc Borko, Jože Zadra-
rec, Kaii Ilabjanič, Jože Ile-
iar, Ivan Snajder, Ciril Sku-
liala, Jožko Korpar, Ivan Ma-
iten,
Gornje poročilo se nanaša
na volitve odbornikov v ob-
činski zbor delovnih skup-
nosti dne 13. aprila 1969. Ta
lian so od skupnega števila
'12.554 volivcev volili 11.603
volivci.
V	zbor delovnih skupnosti
j so bili dne 9 aprila 1969 iz-
i voljeni:
1.	Skupina gospodarstva:
Franc Debel j ak, Milan Ri-
|onja, Ana I.ukaček. Karel
Prosnik, Ivan ftlarkovič,
franc Polič. Mirko tlavlas.
^ranc Lukaček, Alojz Zadra-
IK Stanko Zličar, Vinko
^tefančič, Branko Dogša.
'''anko raj far.
2.	Skupina pro.svcte in kul-
ture:
Gizela Blago Vič, Slavko
^ačičnik.
3.	Skupina zdravstva in
^tialnega varstva:
Teodora Cič.
Skupina delovnih ljudi \
"•■zavnih organih, družbenih
"""Kanizacijah in društvih:
Franc Novak.
Glede na število izvoljenih
odbornikov šteje novoizvo-
ljena skupščina občine Or-
mož 50 odbornikov. Doseda-
nji predsednik občinske
skupščine Franc Novak bo
po dosedanjih predlogih o-
stal v tej funkciji prav go-
tovo tudi v naslednji man-
datni dobi.
V	republi-ški zbor skupšči-
ne SKS je bil izvoljen Franc
Borko, kmet iz Središča, v
družbenopolitični zbor zvez-
ne skupščine pa je bil izvo-
ljen Alojz Kores iz Sloven-
ske Bistrice.
J. S,
Občina Ptuj:
v zbor delovnih skupnosti
skupščine občine Pluj so bi-
li izvoljeni:
Ivan Gerjevič, Feliks Gu-
ček, Viictor Prelog, Stanko
Debeljak, Jože Spricar, Eme-
rik \Veigl, Jože Kolar, Heri-
bert Samuda. Anton Valen-
tin, Danilo Masten, Viktor
Krajnc, Jože Belšak, Martin
Berden, Ivan Bombek, Vik-
tor Valentin. Franjo Masten,
Krešimir Cabrijan, Štefan
Joha, Franc Langeriiolc, Jan
Gene, Ludvik Medved, Jože
Križančič, Franc Bratušek,
Janez Horvat, Jože Rižnar,
Alojz Herga, Janko Ceh, Mi-
lan Koren. Slavko Brglez,
Franc Zupanič, Maks Kampl,
Stanko Lah, Jože Šegula, Ru-
dolf Ceh. Franjo Levstik, Jo-
že dr. Neudauer, Tone dr.
Florjančič, Franjo Rebernak.
V	občinski zbor skupščine
občine Ptuj:
Anton Hajšek, Martin Zu-
ran, Ivan Brodnjak, Janez
Sok. Janko Arnuš, Jože Ile-
ber, Alojz Velenko, Janko
Znidarič, Alojz Bezjak, Franc
Potrč,, Stanko Sitar, Martin
Drevcnšek,, Martin Slodnjak,
Maks Jabolčnik, Janez Kme-
tec, Anton Zaje, Ciril Mur-
ko, Alojz Solina, Franc Ko-
rošec, Janko Mauzer, Andrej
Sega, Janko Vičar. Anton
Krajnc, Marjan Berlič, Franc
Tomanič, Anton Žagar, Ot-
mar Gajzer, Zdravko Turn-
Sek, Kari SekelSek, Egon ing
Zoreč, Štefan Mally, Stanko
Žitnik. Anton Lenart, Ivan
Kolar, Janez Roj ko, Avgust
Purg, Boško Varnica, Janez
Kostanjevec, Franc Kokot,
Vinko Nemec,
V republiški zbor skupšči-
ne SR Slovenije:
Vladimir Vrečko, Lojzka
Stropnik in Viktor Pislak.
V družbenopolitični zbor zve-
zne skupščine:
Alojz Kores.
Občina Slovenska
Bistrica:
v sredo, devetega aprila so
se praktično začele letošnje
volitve. Takrat so delovni
ljudje širom Jugoslavije vo-
lili svoje predstavnike v de-
lovne zbore občinskih skup-
ščin. V bistriški občini so bi-
li v ta zbor izvoljeni:
Viktor Maček, Jože Ajd,
ing. Matilda Bule, V^inko
Cmager, Maks Jelen, Iztok
Vreš, Danilo Ivančič, Ignac
Jemenšek, Franc Šift, Danilo
Moškatevc, Avgust Prosenak,
Branko Vasa, Marija Godec,
Ignac Hribernik, Ivan Ple-
terski, Vinko Spec, Vlado Le-
sko var, Franc Padežnik, Ru-
di Veber, Ivan Arbeiter, Vla-
do Boldircv, .\nton Rakov-
nik, Tatjana Remec, Emica
Golob, Ladislav Cvahte, Fer-
do Ključevšek, Erna Pristov-
šek, Andrej Aranjoš, Anton
Prime in Ivan Ferk.
Tako je bila izvoljena po-
lovica nove bistriške občin-
ske skupščine. V nedeljo pa
so se volivci na terenu odlo-
čali za drugo polovico. Zani-
mivo je, da so imeli volivci
na terenu manj zaupanja do
žena kot v delovnih kolekti-
vih. Tako so izvolili v občin-
ski zbor S. O. Slovenska Bi-
strica samo dve ženi:
Ivan Jerovšek ml., Peter
Hribernik, Ivan Benec, Miro
Kolenko, Ivan Rahle ml.,
Stanko GajSek, Miloš Urban-
čič, Alojz Lorber, Vinko Le-
skovar, Janez Dušej, Franc
in Alojz Krajnc, Leopold Pi-
šotek, Janez Grm, Jože Te-
žak, Marko Drozg, Anton
Peršoh, Angela Vezjak, Stan-
ko Klajnšek, Jože Kavkler,
Slavko Brglez, Darko Soštar,
Julijan Lončarič, Terezija
Žunkovič, Feliks .Terič, Kari
Ingolič, Ferk Anton, Ivan
Pernat in Franc Montaln.
Konec na 3. strani
Nekatere delovne organizacije se izolirajo ad
občinske skupščine ter kažejo razumevanje
za skupne interese
ZA PREPRIČLJIV ZAGOVOR RAZVOJ-
NIH KONCEPTOV
Na minuli seji ptujske
skupščine, ki je bila zadnja
v prejšnjem sestavu, je pred-
sednik Franjo Rebernak po-
ročal o delu v ptretekli man-
datni dobi. Opozoril je na
probleme in težave, v katerih
je skupščina delovala in na
uspehe, ki jih je dosegla v
minulih dveh letih kljub
vsem težavam. Občinska
skupščina je začela delovati
v letu, ko so se najbolj za-
ostrili pogoji gospodarjenja
zaradi gospodarske in druž-
bene reforme. Delovne orga-
nizacije in občinske skpšči-
na so se znašli v velikih te-
žavah. Ta je spremljala in
analizirala razvoj in vzroke
nekaterih težav in proble-
mov. V naslednjem, 1968. letu
je nastopila določena oživi-
tev gospodarstva. Skupni re-
zultat bi bil nedvomno večji,
če se ne bi poslabšali pogoji
gospodarjenja v kmetijstvu
V 1967. in 1968. letu so se
začele investicijslie naložbe
ponovno večati v vseh go-
spodarskih dejavnostih razen
v kmetijstvu. Med pomemb--
nejša investicijska vlaganja,
modernizacije in rekonstruk-
cije v tej mandatni dobi ob-
činske skupščine je navedel:
obnovo in modernizacijo
TGA, rekonstrukcijo ope-
karne Zabjek, modernizacijo
alkoholne industrije Petovio.
zaključek rekonstrukcije in
sanacije tovarne avtomobil-
ske opreme, razširitev proiz-
vodnje v prejšnjih strojnih
delavnicah in Elektrokovi-
narju: v kmetijstvu pa iz-
gradnja perutninarske klav-
nice, hladilnice in valilnice,
izgradnja silosov, sušilnice
in mešalnice pri bekonski
farmi ter zaključek regula-
cijskih del na Pesnici. Ome-
nil je še dograditev poštne-
ga poslopja, avtomatizacijo
telefonskih zvez, moderniza-
cijo ceste Sikole—Slovenska
Bistrica, izgradnjo in adap-
tacijo trgovin, gradnjo po-
slovno stanovanjske zgrad-
be... Omenil je tudi izvedbo
referenduma za krajevni sa-
moprispevek. Reševanje fi-
nančnih in materialnih pro-
blemov šolstva je terjalo od
občinskega proračuna skoraj
nezmogljive napore in zapc»-
slovanje služb, ker republi-
ka ni pravočasno priznala
pravice do prelivanja in do-
polnilnih sredstev. V takih
okoliščinah občina ni bila
sposobna obnavljati in gra-
diti šolskih poslopij. Prav ta-
ko ni mogla dobiti zadovo-
ljive podpore kulturno-pro-
svetne dejavnosti. V občini
ostaja še mnogo nerešenih
socialnih vprašanj. V pretek-
lih dveh letih je bil dosežen
tudi v zdravstveni službi do-
ločen naju^edek.
Ocenjujoč delo občinske
skupščine je med drugim de-
jal, da bi bilo še bolj uspeš-
no, če bi bila prisotna in bolj
zavzela angažiranost posa-
meznih organov in funkcio-
narjev skupščine. Pri uspehu
ali neuspehu jo treba. ur)0-
števati tudi, da so se glede
na samoupravljanje v prakse
šele začeli kazati prvi kon-
kretni obrisi vezi in vidnosov
med delovnimi organizacija-
mi in občino pri .skupnem
urejanju zadev skupnega po-
mena in interesov v občini.
Kot drugq_ je poudaril, da
smo šele začeli uresničevati
ustavno koncepcijo občine,
kar pa v prihodnje ne more
biti odvisno le od priprav-
ljenosti zavestnih sil v obči-
ni, marveč tudi od učmko-
vitosti zvezne in republiške
zakonodaje. Nezadosten na-
čin financiranja občine, ne-
zadostno razvita materialna
baza in zapostavljanje potreb
občine ob delitvi narodnega
dohodka v marsičem omeju-
je in zavira razvoj.
Ko je govoril o nadaljnjem
delu občinske skupščine, je
med drugim omenil še vedno
močno izolacijo nekaterih
delovnih organizacij in nji-
hovo nerazumevanje do
skupnih potreb in interesov
v občini. Le polagoma uspeva
uresničevati idejo o integri-
ranju zavesti in akcij in po-
treb po prevzemanju skup-
Konec na 3. stran!
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
Tudi S':ovenija{ivto želi graditi trgovino v Ptuju
Bodo prišle velike
trgovske hiše v Ptuj?
Te dni je sklicalo podjetje
»Slovenija avto« v Ptuju razgo-
vor s predstavniki največjih
potrošnik jv rezervnih delov,
mehanizacije, vozil ... iz ptuj-
ske občine. Sestanka so se ude-
ležili predstavniki mnogih
ptujskih podjetij. Namen ses-
tanka je bil proučiti tržišče,
kako ga izboljšati, predvsem
približat" prodajni material po-
trošnikom v ptujski in posred-
no tudi v sosednjih občinah.
Na sestanku so predstavniki
ptujskih podjetij povedali, da
imajo veliko obratnih sredstev
vezanih na zaloge, kar je pos-
ledica neurejene trgovine. Za-
dovoljiva trgovska organizacija
bi lahko z večjimi skladišči
prevzela oskrbovanje podjetij z
rezervnimi deli, potrebnim ma-
terialom za proizvodnjo, z
novimi vozili, mehanizacijo . . .
S predstavniki Slovenija avto
so se dogovorili, da bodo pro
dajali že prek obstoječe trgovi-
ne pri Tehnoservisu v Ptuju
tudi osebne avtomobile: fiate,
škode . . . razširili asortiman
rezervnih delov in povečali za-
loge. Glede na to bodo delovne
organizacije lahko vsaj delno
sprostile obratna sredstva. Te
dni so prispeli prvi vagoni av-
tomobilov. ki jih prodajajo v
omenjeni trgovini. Pri Tehno-
ser-visu bodo uredili servise za
avtomobile, ki jih bodo proda-
jali.
Ugotavljajo, da to ne bo do-
volj. Ptujska podjetja potrebu-
jejo močno trgovino, ki bi jih
dobro zalagala z vsem, kar po-
trebujejo. Podjetja imajo velike
težave z nabavo potrebnega
materiala in vezanih preveč
sredstev na zaloge. V občini je
veliko mehanizacije, ki jo je
treba oskrbovati. V ptujskih
delavnicah popravljajo in ku-
pujejo tudi mnogi iz sosednjih
občin, veliko tudi iz Hrvatske.
Slovenija avto želi v Ptuju
graditi in urediti večjo trgov-
sko hišo. Ptujsko in sosednje
območje bi oskrbovalo z vsem
od šivanke naprej. V centru
mesta bi imelo osrednjo trgov-
sko hišo, v bližini pa večja
skladišča.
Glede gradnje trgovin in os-
talih podjetij »od zunaj« ima-
mo v Ptuju iz preteklih let
slabe Izkušnje. Občinski možje
so po pripovedovanju zavrnili
gradnjo Varteksa, ki je danes
močno razvit in osnova celot-
nega napredka v Varaždinu.
Baje niso dovolili graditi žele-
zniških delavnic in podobno.
Ce je vse to res, so veliko za-
pravili. Tokrat pa je že skrajni
čas, da proučimo, kaj ptujska
trgovina zmore, in glede na to
pravilno ukrepamo. Kot smo
že poročali, tudi druge večje
trgovske hiše želijo graditi v
Ptujd.	ZR
ZDRAVJE, DELO IN PRODUKTIVNO;
Sedmega aprila smo praz-
novali svetovni dan zdravja,
posvečen zdravju, delu in
produktivnosti. Glede na to
je svet za zdravstvo skup-
ščine olDČine Ptuj na posve-
tovanju s predstavniki podje-
tij med drugim osnoval ko-
ordinacijski odbor, ki naj bi
tekom leta organiziral razne
stvari v korist zdravja in
produktivnosti. Koordinacij-
ski odbor sestavljajo zdrav-
stveni delavci, socialni de-
lavci, predstavniki večjih de-
lovnih organizacij.
Predvsem bo treba pouda-
riti tesno povezanost med
zdravjem in produktivnostjo
saj pomenita osnovo vsakega
dolgoročnega načrta za druž-
beni in organizacijski razvoj.
Zdravniki, medicinske sestre,
delovni in sanitarni inšpek-
torji, higienski, socialni de-
lavci ter drugi strokovni
tega področja bodo orggj
rali predavanja o vlog^,
ima zdravje pri povec^
delovne sposobnosti jj^
strijskih in poljedelskih,
lavcev. Obravnavati naj
ravajo tudi vprašanja s p,
ročja medicine dela, kot
preprečevanje poklicnih |
lezni in nezgod, potreba
udobnih in prijetnih d^i.
nih pogojih, vprašanje j
ševnega zdravja, odnosi t;
človekom in strojem, vpj
ki ga imajo na zdravst^
stanje delavcev zdravi^
medicinske sestre, higiep^
inženirji in drugi.
Namen, ki ga zasledi
Svetovni dan zdravja pa
tudi, da bi v gospodarskih
drugih organizacijah čim p
gosteje razpravljali o naj)
gostejših škodljivostih in n
varnostih za zdravje delj
cev. Podjetja naj izdelj
programe za sanacijo razni
in varnosti pri delu. PogI
bij o naj sodelovanje z zdrj
stvenim, tehničnim in da
nomskimi strokovnjaki i
področju zdravstvenega va
stva delavcev. Celotni kold
tiv je treba seznaniti zzdrai
stvenim stanjem v delovna
kolektivu, zlasti glede pi
klicnih bolezni in poškodbi
o gospodarski vrednosti pn
ventivne dejavnosti.
Zdravstveni delavci instn
kovnjaki za medicino dd
bodo organizirali v delovni
skupnostih razgovore z vij
dilnimi člani delavskih s\t
tov, upravnih odborov in »
prave o perečih vprašanji
zdravstvenega varstva dt
lavcev konkretno v posaraa
nih delovnih organizacijab
Dogovorili se bodo o t«
predavanj.	I
V maju in v juniju boj
Ptuju velika centralna raJ
stava o varstvu ljudi pri dt
lu. To razstavo je uredil »
vod za zdravstveno varstv
v Mariboru od koder jo bod
prenesli v Ptuj in poznej
še v Kidričevo.
V delovnih organizacijah
naj večkrat razpravljajo t
pogojih dela, o zdravju de-
lavcev, o varnosti pri delu
Obravnavajo naj tudi pogo
je dela v kmetijstvu. Tud
šole naj posvečajo več P®"
zornosti tem in podobniP
vprašanjem.	Z. B-
Neurejene ulice,
parkirni prostori...
Mesto Ptuj ni bilo nikoli
posebno urejeno, toda v lan-
skem in letošnjem letu je
glede tega največ upraviče-
nih kritik. Brez naštevanja,
kaj vse je narobe, že na prvi
pogled bodejo v oči nered
na prašnih ulicah, ki jih po
lanskoletnem razkopavanju
še niso popravili. V pomla-
danskem vetru se dvigajo
oblaki prahu in zagrinjajo
mimoidoče, trgovine in dru-
ge lokale, stanovanja ... Ka-
menje frči izpod kole§ avto-
mobilov. Trgovci pred ne-
katerimi trgovinami polivajo
in pometajo pločnike, a ta in
Dodobni poskusi za čistočo v
mestu so brez večjega uspe-
ha. Ptujčane najbolj jezi tu-
di to, da govorimo o jubilej-
nem letu mesta, to pa je ne-
urejeno bolj kot kdajkoli.
Poleg tega, da na sleherni
seji občinske skupščine in na
drugih sestankih »napadajo«
predstavnike komunalnega
podjetja vsled slabe čistoče
v mestu, prebivalci mesta
govorijo upravičeno ali ne-
upravičeno, da hoče postati
komunalno podjetje avtobus-
no-transportno podjetje, ku-
puje nove avtobuse, za ceste
in ureditev mesta pa se bore
malo briga. Ne bi radi po
nedolžnem nekoga krivili, a
prisluhniti moramo tudi pre-
bivalcem mesta. Brez dvoma
bo treba nekaj ukreniti.
Verjetno bo le treba več
kontrole nad sredstvi, ki jih
daje občina za komunalno
ureditev mesta komunalne-
mu podjetju: ali gredo tja,
kamor so namenjena. Ce pa
sredstev za komunalno ure-
ditev primanjkuje, kot je na-
vadno odgovor predstavni-
kov komunanlnega podjetja,
bo treba nekaj primakniti.
Brez dvoma mora komunal-
no podjetje v letošnjem letu
pokazati mnogo več volje do
ureditve mesta kot sicer. V
jubilejnem turističnem letu,
če ga lahko tako imenujemo,
se bo zvrstilo več prireditev.
Pričakujemo večje število tu-
ristov, visokih gostov ...
Menda ne bodo v ponos me-
sta oblaki prahu ali pa spo-
tikanje ob kamenju in ja-
mah na ulicah.
Večina turistov, ne poza-
bimo tudi na mnoge motori-
zirane Ptujčane, pride v Ptuj
z avtomobili. V mestu ni ni-
ti enega urejenega parkirne-
ga prostora. Na trgu Mladin-
skih delovnih brigad parki-
rajo vozniki že iz navade
zadovoljivo in izkoristijo
prostor, povsod drugod pa je
velik nered. Pred živilskim
trgom, pred občino, posebno
pa pred gostilno Beli križ je
veliko neizkoriščenega par-
kirnega prostora, ker vozni-
ki parkirajo kot se jim zlju-
bi in tako tratijo dragoceni
prostor. S proučitvijo in ne-
kaj belimi črtami na ome-
njenih prostorih bi lahko le-
po uredili parkirne prostore.
Te dni so lepo uredili
manjši parkirni prostor pred
Kreditno banko v Ptuju. Od-
stranili so kolesarnico in za-
črtali parkirne prostore za
avtomobile. Na veliko prese-
nečenje nekaterih so pa šli
predaleč. Posamezniki so po-
leg znaka »parkiranje rezer-
virano« zapisali na parkirne
bokse še številke svojih av-
tomobilov, kot da bi plačali
najemnino za parkiranje.
Kazalo bi, da bi se pristojni
organi čim prej sestali in
uredili parkiranje v mestu.
Kljub primernemu vreme-
nu še ni opaziti, da bi ureje-
vali še tisto malo gredic, ki
so v mestu. Veliki cvetlični
lonci še tudi stojijo brez
cvetlic. Videz je, da so tisti,
ki so si jih omislili, uvideli,
da so v napoto, vsaj tam,
kjer sedaj stojijo. Na primer
pred poslopjem Službe SDK
kradejo dragocen parkirni
prostor. Postaviti jih bo tre-
ba na ustrezno mesto, kjer
bodo krasili okolico brez te-
ga, da bi ovirali promet.
ZR
27. APRILA
NA PI^SLAVO
V VELENJE
27. aprila letos bo na ob-
letnico ustanovitve Osvobo-
dilne fronte v Velenju osred-
nja slovenska proslava, po-
svečena spominu na pohod
XIV. divizije skozi severo-
vzhodno Slovenijo in 25-let-
nico boja tega območja v na-
rodnoosvobodilni vojni.
Mislimo, da se bo te pro-
slave udeležilo tudi mnogo
ljudi iz občin Slovenska Bi-
strica, Ptuj in Ormož.
Za območje občin Ormož
in Ptuj bo vozil poseben vlak
v Velenje 27. aprila med 5.
in 6. uro (natančen čas od-
hoda bo j avl j en pozneje)
vlak pa se bo vrnil proti ve-
čeru. Vlak bo stal na vseh
postajah od Ormoža do Cir-
kovec, cena vozovnice pa bo
od Ormoža do Moškanjc 13
din; od Ptuja do Cirkovec
pa 11 din.
Delovne organizacije bodo
organizirale obisk članov de-
lovne skupnosti v Velenju
tako, da bo zbrala prijave
ter jih skupaj z naročilnico
voznih kart predale do po-
nedeljka 20. aprila občinski
konferenci SZDL. Ce pa se
bodo odločile za prevoz z
avtobusom, si ga bodo naro-
čile pri ptujskem komunal-
nem zavodu ali pri maribor-
skem avtobusnem podjetju.
Ce bo dovolj prijavljencev
za skupinsko potovanje z
osebnimi avtomobili, bo or-
ganizirano spremstvo AMD,
ki bo zagotovilo servisno po-
moč. Seveda se bo treba tu-
di v tem primeru prijaviti
na SZDL.
KAKO Z DRUŽBENIM
CENTROM V SLOV.
BISTRICI
Občni zbor bistriške Svo-
bode je za nami. Društvo J^
ponovno prevzelo v upra^'
Ijanje svoj kulturni doi«^
Kljub temu situacija še ''j
rešena. Se vedno ni polo^
svojega obračuna in poročil^
o delu družbeni center, H'
bi naj bil po izjavah na oor
čnem zboru tudi glavni kn^
vec za stragnacijo v bistr'"
ški kulturi.
Po besedah tajnika skuP'
ščine občine Steva Eberia Pj
lahko pričakujemo že P^^
debato o družbenem centi^
na prihodnji seji sveta ^
šolstvo in telesno kulturo.
50 let KP in sindikatov Ju-
goslavije
V ŽELEZNIŠKIH DELAV-
NICAH V PTUJU SO
ODKRILI SPOMINSKO
PLOŠČO
v počastitev 50-letnice ko-
munistične partije in sindi-
katov Jugoslavije so odkrili
pretekli torek spominsko plo-
ščo v podjetju Jugoslovan-
skih železnic za popravilo
voz v Ptuju. Spominska plo-
šča je posvečena spominu na
leto 1928, ko je bila v želez-
niških delavnicah ustanovlje-
na prva ilegalna celica Ko-
munistične partije v ptuj-
skem okolišu. Z drugimi or-
ganizacijami komunistične
partije po vsej domovini je
prispevala k veliki zmagi de-
lavskega razreda Jugoslavije
Več o tem v prihodnji šte-
vilki Tednika.
ZR
j^jK — ČETRTEK, 17. APRILA 19G9
,—
STRAN 3
DVI poslanci in odborniki
,^ij3ljevanje s 1. strani)
skupščino čakajo v
lednji mandatni dobi od-
''.j^j.jie naloge. Zal se bodo
že na začetku spopri-
" g proračunskimi težava-
.'jji so kar precejšnje.
'^Ijub temu pa jim želi na-
uredništvo obilo uspehov
I plodnega dela.	^
445 volivcev, medtem ko za
132 volivcev ni bil ugotov-
ljen vzrok odsotnosti.
Z doseženim poprečjem
90,7 odst. so v bistriški obči-
ni zadovoljni. Volitve so po-
tekale normalno in po pet-
najsti uri popoldne so čakali
še na redke zamudnike, ki
zaradi raznih vzrokov niso
mogli priti prej.
Volilnih enot je bilo 28,
volišč pa 58. Na osmih vo-
liščih pa je bila dosežena
celo stoodstotna udeležba
brez 'nepravilno izpolnjenih
volilnih listkov.
Čeprav so prve predvolil-
ne priprave in kandidacijske
konference slabo kazale gle-
de na število žena v občin-
skem zboru delovnih skupno-
sti, je le bilo v ta zbor iz-
voljenih pet žena, in sicer:
inž. Matilda Bule, Marica
Godec, Emica Golob, Erna
Pristovšek in Tatjana Remec.
-b
I
Ljltve v bistriški
Mčini
Slovenijo je v nedeljo zju-
jjaj presenetil precejšen
pežni metež. Ponekod je za-
pdlo precej snega, ki je one-
mogočil nf)rmalen potek vo-
lUfV. Skupaj je v nedeljo
(Jugoslaviji volilo več kot
^najst milijonov državlja-
nov. V Sloveniji je številka
lolivcev dosegla 1,170.897.
V bistriški občini pa je
jkupno od 19.883 volivcev
r)Iilo 90,2 odstotka ali 17.936.
Ka splošno se je gibala volil-
na udeležba po vsej Jugosla-
riji med 80 in 90 odstotki.
Po nepopolnih podatkih je
I bistriški občini že do de-
(te ure dopoldne volilo nad
/»(deset odstotkov volivcev.
Do štirinajste ure je volilo
ie 78 odstotkov in ob devet-
lajsti uri 85 odstotkov vseh
dilnih upravičencev.
Na nekaj voliščih je bila
rolilna udeležba stoodstotna,
Dt na Lovniku pri Poljča-
ah, Ložnici pri Makolah in
la Smrečnem. Precej pa je
iilo volišč, na katerih nista
Tolila dva, trije ali samo
(den od volilnih upravičen-
rev. Do osme ure pa so voli-
li stoodstotno na Lovniku in
Modriču, kljub temu pa so
liila volišča odprta do sedme
®e zvečer.
Najzanimivejše so bile vo-
litve za poslance v republiš-
jji zbor, v katerega so kandi-
dirali kar trije, in sicer Fra-
"jo Ledinek, Ivan Pučnik in
^že Zadek. Po preštet ju
J^ov je zmagal Ivan Puč-
nik za katerega je glasovalo
'474 volivcev, za Franja Le-
Jneka 6077 in za Jožeta Za-
peka 3408 volivcev.
Alojz Kores, kandidat za
^ezni družbenopolitični zbor
f dobil v bistriški občini
«•975 glasov.
Največ negotovosti pa je
■"lo pri štetju glasov za od-
''ornike občinske skupščine.
Tako se je dogodilo, da je
®^očal za mesto odbornika
občinski zbor tudi samo
glas.
Imena odbornikov za ob-
činski zbor skupščine občine
^^ov. Bistrica in v i-bor de-
lovnih skupnosti bomo ob-
posebej.
Prejšnjo sredo je v bistri-
občini bilo vpisanih v
^^lovnih organizacijah 6267
volivcev Od tega jih je pri-
na volišča 5688. Zaradi
^znih opravičenih izostan-
•^ov se volitev ni udeležilo
Za prepričljiv
zagovor. . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne odgovornosti za hitrejši
gospodarski in družbeni na-
predek občine ter odgovor-
nosti vsakega posameznika
na delovnem torišču. Rezul-
tati delovanja občinske skup-
ščine bodo odvisni od tega,
kako bo s svojimi organi in
službami sposobna preprič-
ljivo zagovarjati perspektiv-
no vrednost takih razvojnih
konceptov in politike v ob-
čini in koliko smo vsi spo-
sobni in pripravljeni prizna-
ti in spoštovati take progra-
me kot veljavne družbene
dogovore in se skupno zavze-
ti za njihovo dosledno ure-
sničevanje. Sele v tem mo-
mentu in s takšno vlogo po-
stane občinska skupščina tu-
di družbeno bolj upošteva-
nja vreden občinski parla-
ment in resničen nosilec naj-
širše samouprave v občini.
ZR
Program temeljne izobraževalne skupnosti za I. 1969
Usposobiti osnovne in okrepiti srednje šole
Dejavnost temeljne izobra-
ževalne skupnosti Ptuj je v
letošnjem letu usmerjena v
nadaljnje uresničevanje že
sprejetih sklepov in stališč
z:a materialno ureditev šol-
stva, njegovo racionalizacijo
in prilagoditev dejainskim po-
trebam gospodarstve in druž-
benih služb. V načrtu ima
poleg ostalih stv^ari določiti
za vsako skupino zavodov
enotno ceno posamezne vrste
pedagoške ure na podlagi iz-
računov cene pedagoške ure
pri vseh zavodih. Pripravila
bo poročilo o štipendijah in
posojilih za izobraževanje ter
o drugih oblikah materialne
pomoči učencem in študen-
tom. Pripravila bo enotne
osnove meril za financiranje
vzgoje in izobraževanja šol-
skih in ostalih zavodov za le-'
tošnje leto. Financirala bo
osnovno dejavnost vseh os-
novnih in posebne osnovne
šole, dodeljevala materialne
stroške in ostale potrebe, kot
so prevoz šoloobveznih o-
trok, šolanje duševno in te-
lesno prizadetih otroik. Po^
sporazumu med izobraževal-
nimi zavodi. Skupščino ob-
čine Ptuj in Temeljno izo-
braževalno skupnostjo bo fi-
nancirala še vzgojno varstve-
no ustanovo, glasbeno šolo.
Delavsko univerzo, male šole,
sofinancirala pripravljal ne
oddelke. Finančno bo podprla
stroške prehrane in zaposle-
nega osebja v šolski mlečni
kuhinji.
V sodelovanju z občins:ko
skupščino bo pospeševala
gradnjo novih osnovnih šol
v Podlehniku in v Gorišnici.
Prednost pri gradnji bo dala
šoli v Podlehniku, saj je bila
dosedanja zgradba zgrajena
v letu 1881 za 120 učencev.
Sola ima le štiri učil-
nice in tri manjše pro-
store, od katerih se dva upo-
rabljata kot zasilni učilnici.
Obiskuje jo 384 učencev
v tri izmenskem pouku. Raz-
polaga s 380 kvadratnimi
metri koristne površine ter
pride 0,98 kvadratnih metrov
na učenca. Ker stoji šola na
poplavnem področju, je
zgradba zaradi vLage na za-
padni strani pogreznjena ter
resaio ogroža nadaljnje biva-
nje učencev v tej zgradbi.
Število učencev je v porastu.
Predvidena je novogi-adnja z
devetimi matičnimi učilni-
cami, tremi specialnimi učil-
nicami ter 24 ostalimi pro-
stori in telovadnico. Skupna
predračunska vrednosit zjiaša
3,260.000,00 N dinarjev.
Tudi osnovna šola v Go-
rišnici ne ustreza več svoje-
mu namenu. Razrede ima v
treh stavbah. Poleg dveh
šolskih stavb, ki datirata iz
leta 1843 in 1901, uporablja
šola še dve pomožni učilnici
v gasilskem domu in v skla-
dišču kmetijske zadruge. Šo-
la s 575 učenci dela v treh
izmenah pod zelo težldmi
pogoji. Predvidena je prizi-
dava nove shaa^be k stari (4-
razredni), predračunska vred-
nost gradnje znaša 3,100.000,00
N din.
Temeljna izobraževalna
skupnost je zavzela stališče,
da se stanje srednjih šol na
področju občine zaradi veli-
kega števila absolventov o-
snovnih šol ne bi zmanjšalo.
Podpira upravičene prošnje
Poljedelsko-živinorejske šo-
le Tumišče, šolskega centra
za kovinsko stroko Ptuj in
ptujske gimnazije pri zahte-
vah za izboljšanje pogojev
dela, zlasti gradnje novega
gimnazijskega poslopja.
Odločno odklanja vsako o-
sanMsvojitev podružničnih
šol ter vsako reorganizacijo^
ki bi škodovala učencem. Pri
reorganizaciji bodo njena
stališča, da nepopolne osnov-
ne šole Lovrenc, Naraplje,
Gruškovje in Sela obdržijo
status šol od prvega do pe-
tega razreda, šola Polenšak,
Ptujska gora. Grajena in Za-
vre od prvega do petega raz-
reda, šola Stoperce, Trnovska
vas in Vitomarci od prvega
do šestega razreda, z možno-
stjo, da postanejo kot šola
Rodni vrh popolne osemletke
s kombiniranim poukom.
Pripravila bo vse potrebno,
da se v prvi polovici leta zač-
ne gradnja nove varstvene
ustanove v Volkmerjevem
naselju v Ptuju in da kcm-
čajo adaptacije v varstveni
ustanovi, ki so bile predvi-
dene po finančnem nača-tu za
letošnje leto. Ponovno bo pre-
učila možnosti za združeva-
nje amm^izacijskih sredstev
in te namenila za investicij-
sko vzdrževanje stavb. Pro-
učila bo tudi možnost, da bi
izobraževalni zavodi z na-
slednjim šolskim letomprešli
na programiranje iZ urnega
delavnika učnega osebja in
kontrolo izvajanja.
Z. R.
uspešno poslovanje
prve samopostuež-
nice v slov. bistrici
Januarja 1969 je pričela
poslovati prva samopostrežna
trgovina v Slov. Bistrici.
Njeno trimesečno poslovanje
je pokazalo ugodne rezulta-
te in je tako opravičila dol-
goletno prizadevanje obča-
nov za takšno prodajalno.
Novo samopostrežno trgo-
vino so pridobili s preure-
ditvijo klasične trgovine v
trgovskem paviljonu na Zg.
Bistrici in je že v prvih treh
mesecih poslovanja zabele-
žila za 90 odstotkov večji
promet. Prodajni prostor, ki
ni bil zgrajen za tako velik
promet, je že sedaj premaj-
hen. Da bi to pomanjkljivost
vsaj delno odpravili, bo tr-
govsko podjetje PLANIKA
uvedlo dodatno blagajno.
Prva samopostrežna trgo-
vina SOCA na Zg. Bistrici
pa služi tudi za usposablja-
nje kadrov, ki bodo zaposle-
ni v veliki in sodobno oprem-
ljeni samopostrežni trgovini,
ki bo pričela obratovati v po-
letnih mesecih v centru Slo-
venske Bistrice.
Viktor Horvat
700.000 motornih
vozil v jugoslaviji
Ob koncu preteklega leta
je bilo v Jugoslaviji regi-
striranih 700.000 motornih
vozil, ne računajoč motorna
kolesa. Potniških avtomobi-
lov je bilo 440.000, od teh
400.000 v zasebni lasti.
Samo v lanskem letu je bi-
lo na novo registriranih
84.000 potniških avtomobilov,
kar je za 27 odst več kakor
v letu poprej.
Avtobusov imamo v državi
12.339, kar je za okrog 10 od-
stotkov več kakor leto prej,
število tovornjakov pa se je
povečalo za 6 odst. in jih je
sedaj nad 90.000. Tretjina
tovornjakov je v zasebni la-
sti.
V državi imamo tudi nekaj
nad 107.000 motornih koles,
kar je za okrog 5 odst. manj
kot leto poprej.
Naša-pomoč
Uredništvo Ted>nika se je odločilo odpreti v svojem listu novo
rubriko pod naslovom Noša pomoč.
Vsak državljan se včasih znajde v situaciji, do ne more sam
rešiti kakšnega svojega problema, ki po je zanj težak in no prvi
pogled nerešljiv.
Vsem, ki se bodo znašli v takšni situaciji in ki se bodo obrni*]!
na nos, bomo skušali pomagati. Trebo bo le napisati pismo ici
nam ga poslati in uredništvo se zovezuje, do bo storilo vse, kor
je v njegovih močeh, da bi prizadetemu pomagali.
Čakamo na vaša pisma!	Uredništvo
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
Osnovno šola na Sp. Potskavi
Uspešno delo v slabi zgradbi
Ena večjih osnovnih šol v
bistriški občini je šola v
Spodnji Polskavi. Njeni po-
družnični šoli sta šoli na
Pragerskem in na Zgornji
Polskavi. V razgovoj:-u z Av-
gustom Vidmarjem, ravna-
teljem osnovne šole, sva se
pogovarjala o delu šole ter
o problemih, ki nastajajo.
Solo obiskuje nad 500
učencev. Na Sp. Polskavi je
v enem razredu zaradi pre-
majhnega števila učencev
kombiniran razred. To pa je
že posledica enega od pro-
blemov, ki se pojavljajo v
Sp. Polsl?avi, Mladina iz tega
kraja odhaja. V kraju ra-
zen mizarstva ni nobene de-
lovne organizacije. Tu^M šte-
vilo kmetij je vedno manj-
še. Zato je vpis iz leta v leto
na Spo. Polskavi manjši.
Prav nasprotno pa je v Zg.
Polskavi, še bolj izrazita pa
je situacija na Pragerskem.
Pragersko se je v zadnjih
letih močno razvilo (železni-
ca, opekarna). Število prebi-
valstva se je povečalo. Zara-
di tega je pouk v podruž-
nični šoli na Pragerskem v
dveh izmenah. Obstaja pa
bojazen, da bo že ob nasled-
njem šolskem letu moral biti
triizmenski. Na razpolago
sta namreč !e dva razreda.
Zaradi tega si želijo Prager-
čani, da bi v najkrajšem ča-
su njihovo šolo dozidali in
tako povečali število razre-
dov. Zaradi dvoizmenskega
pouka so tudi manjše mož-
nosti za dopolnilno vzgojo
in pa za svobodne dejavno-
sti.
Na Zg. Polskavi takih pro-
blemov nimajo. Tukaj ima-
jo pouk v eni izmeni. Vendar
so prostori tako nefunkcio-
nalno urejeni, da se postavlja
vprašanje njihove preure-
ditve.
Največ težav pa ima ma-
tična šola na Sp. Polskavi.
Kljub dobremu videzu je sta-
ra in dotrajana. Soli je nuj-
no potrebno zamenjati pode,
največji problem pa so sa-
nitarije, ki so neuporabne, o
njih pa so razpravljali tudi
že na oni zadnjih sej skup-
ščine občine Slov. Bistrica.
Želijo si tudi telovadnico,
ker telovadijo sedaj v eni od
večjih »gostilniških« sob v
sosedstvu šole.
Učni uspeh je na šoli za-
dovoljiv. Osip je pod občin-
skim poprečjem. Da bi olaj-
šali delo učencem, jim po-
magajo z dodatnim poukom.
Vendar bi lahko bila dodatna
pomoč veliko uspešnejša, če
bi imeli na matični šoli več
prostora.
Učno osebje šole je tudi
izven nje zelo agilno. Učite-
lje najdete v delu društva
Partizan, ki je prevzelo v
svoj okvir tudi delo kultur-
no umetniškega društva.
Najdete pa jih tudi v vseh
družbenopolitičnih organiza-
cijah v kraju.	-b
Folskavska šola, lepa na pogled, vendar potrebna več te-
meljitih popravil
^Zadrega nad zadrego"
- pred novo premiero v ptujskem gledališču
v soboto, 19. aprila 1969,
bo ptujsko gledališče uprizo-
rilo že tretje delo v sezoni.
Pred premiero veseloigre
Franca Streicherja »Zadrega
nad zadrego« smo režiserja
Lojzeta MATJASiCA zapro-
sili za krajši razgovor.
Vemo, da veseloigra av-
strijskega pisatelja F. Strei-
cherja »Zadrega nad zadre-
go« ni delo, ki bi po svoji
umetniški vredno.sti sodilo v
tako imenovani »železni re-
pertoar«. Kako to, da ste se
odločili za tako delo?
Mnogokrat pri odločitvi,
kaj igrati, ni pomembna sa-
mo umetniška vrednost dela,
ki ga gledališče namerava
uprizoriti. Pri odločitvi kaj
igrati je pomembna vrsta
komponent — med drugim
je pri izbiri poleg same umet-
niške vrednosti dela, ki je
vsekakor vodilna, pomemb-
na tudi pestrost programa,
nadalje pravilno menjavanje
dramskih del različnih žan-
rov — tragedija, drama, ko-
medija itd., želja publike in
še vrsta drugih dejavnikov.
Mi že nekaj sezon nismo
uprizorili nobenega dramske-
ga teksta, ki bi imel namen
razvedriti, sprostiti in pred-
vsem razveseliti ter zabava-
ti ljudi. Poleg tega pa, dovo-
lite, tudi večje in umetniško
kvalitetnejše hiše rade seže-
jo po delu, ki je vsebinsko
manj zahtevno, pa vendar za
publiko privlačno.
Pri izbiri dela je bila torej
odločilna želja publike. Ali
ste se morda zato odločili, da
veseloigro naštudirate v do-
mačem narečju?
Beseda, prenesena med do-
mače ljudi, zaživi v vsej svo-
ji polnosti prav v domačem
dialektu, ker je ljudem bli-
zu, je njihova. Poleg tega pa
delo obravnava življenje na
vasi, vsakdanje križe in te-
žave, ki se komično preple-
tajo in domači dialekt bo
brez dvoma popestril delo
tako, da bo izrazitejše in lju-
dem blizu.
Ali nam lahko pove.ste kaj
več o vsebini veseloigre?
Zadrege se vrstijo. Iz za-
drege v enem prizoru, se
prek komičnih zapletov po-
javi nova zadrega, no na
koncu, kot to pri vseh vese-
loigrah mora biti, se vse sreč-
no konča. Vsebine pa raje
ne bi hotel pripovedovati.
Oglejte si predstavo in pre-
pričali sem, da se boste tako
vi kot naši stalni obiskoval-
ci prijetno zabavali in da
boste zadovoljni.
Kako to, da ste se ponovno
odločili za režijo, saj ste nam
bolj znan kot igralec?
Od ukinitve poklicnega
gledališča v ptuju je .čutiti
nekakšno vrzel v gledališ-
kem udejstvovanju. V Ptuju,
da o okoliei ne govorim., je
brez dvoma, premalo gleda-
liških predstav. Tudi poklic-
ni režiser Peter MALEC
kljub velikemu trudu in vsej
dobri volji ne zmore vsega
dela, saj poleg našega, gle-
dališča režira tudi pri vseh
gledaliških skupinah ptujske
občine. Da bi to vrzel v po-
manjkanju gledaliških pred-
stav vsaj malo ublažili, sem
se na splošno željo loti
di režije.
Igrali pa še boste?
Da. Saj prav v igi
najdem veliko osebnega
dovoljstva in v delu, J
režiram, igram eno gig
vlog.
Vrzeli v gledališkem n
stvovanju, ki ste jo oini
prej, botruje tudi dej-
da Ptuj nima .stalnega
klicnega gledališča. Ali
nite, da bi glede na kval
to igralskega kadra v pj
lahko obstajalo vsaj pd
klicno gledališče?
Brez dvoma! V gledali
deluje nad trideset nadai
nih, predvsem mlajših ig
cev, ki pa zaradi objektivi
razlogov — redna zaposli
drugod, amaterizem in d
go, se ne morejo popoln«
posvetiti delu v gledalii
ki zahteva polnega člo\-j
in trdo delo, ki čestokrat
pozna 42-urnega delavni)
Za ptujsko občino, ki §
je nad 60.000 prebivalcev,
velika škoda, da nima st
nega, vsaj polpoklicnega g
dališča, kot npr. Kranj
Jesenice.
Televizija, radio in t-
kino ne morejo nadbmesS
živega pristnega stika ra
publiko in igralci. Občai
gostovanja profesionall
gledališč ne morejo zadoi^
Ijiti vseh potreb, ker si i
lahko ogleda le zelo majho
število gledalcev iz Ptuj
Okolica, ki je gledališS
predstav še kako željna, ki
nam dokazujejo naša gosto
vanja, pa od takih gostovar,
tako nič nima. Poleg tega
so taka gostovanja finančn
silno draga, saj eno gosto
vanje Ljubljančanov krepfc
prešeže vsoto pol milijoni
starih dinarjev. Ali se mor-
da na te izdatke ne bi moglt
dobiti še kakih dodatnih fi-
nančnih sredstev in v Ptuju
bi lahko na ta način ustva-
rili in omogočili delo vsa:
polpoklicnemu gledališču, ^
bi lahko veliko bolj* zadovo*
Ijilo potrebe po gledališlš
kulturi v Ptuju in v vsej ob-
čini.
Tovariš režiser, želimo,
bi te objektivne težave fj"
nančnega stanja bile reSlji'
ve, in da bi nova preniiff
doživela čimveč ji uspeh.
,\n
Gasilsko društvo Središče ob Dravi
Radi bi si zgradili dom
Na petkovi proslavi krajev-
nega praznika v Središču ob
Dravi smo srečali tudi središke
Ln obreške gasilce, ki so priko-
rakali v svečanih uniformah na
komemorativno svečanost pri
spomeniku NOB.
Alojza TRBUCA, poveljnika
gasilskega društva Središče, sem
povprašal o njihovem delu in
težavah. Povedal mi je, da po
svojih močeh upravljajo svojo
prostovoljno dejavnost in da
imajo pri tem številne proble-
me in težave, od katerih je naj-
večja ta, da nimajo svojega
doma, v katerem bi lahko hra-
nili gasilsko opremo, ki je sedaj
v neustreznih kletnih prosto-
rih. Ze dolgo časa mislijo na
gradnjo gasilskega doma, toda
vse te želje se ustavijo pri
vprašanju potrebnih sredstev.
Gasilske veselice, ki predstav-
ljajo enega izmed glavnih virov
dohodka, dajejo preskromen
denarni izkupiček, vsi drugi viri
dohodkov pa žal skoraj po-
polnoma usahnili.
Društvo šteje 38 članov, ki
so jih pomladili s 14 pionirji.
Pionirski naraščaj je zadovoljiv,
medtem ko mladincev skoraj
nimajo v svojem članstvu. Mla-
di odhajajo v šole in zaposlitve
v druge kraje, tisti, ki pa osta-
jajo doma, pa v gasilskih vrstah
ne vidijo svojega potrebnega
udejstvovanja in mesta.
Središki gasilci uspešno sode-
lujejo z mnogimi društvi iz so-
sednje Hrvatske. Zaradi uspešne
preventivne dejavnosti občanov,
kot tudi gasilcev v Središču že
nekaj let ni bilo večjega požara,
kar je seveda mnogo bolj bis-
tveno, kot če bi sodelovali pri
gašenju številnih požarov; Sre-
dlščani se zavedajo, da je treba
»rdečega petelina« unlČIti že v
»jajcu« še preden se Izvali In
ne šele takrat, ko je žt^-azprl
svoje ognjene peruti na gospo-
darskih ali stanovanjskih poslo-
pjih ter drugih objektih.
Gasilci imajo svoje redne ga-
silske vaje. na katerih se izpo-
polnjujejo ter urijo za potrebne
intervencije pri požarih in dru-
gih nezgodah. V okviru letoš-
njega praznovanja 100 letnice
gasilstva na Slovenskem se pri-
pravljajo, da bodo k temu vi-
sokemu jubileju tudi oni pri-
spevali svoj delež.	J. S.
Središki in obreSki gasilci v paradnih uniformah korakajo
proti spomeniku talcev.
VREME
za čas od petka, 18. do
delje, 27. aprila 1969
Mlaj je bil včeraj v sred«;
16. aprila ob 19.1(>.
Napoved: do nedelje,
aprila bo še spremenlj'^"
vreme s pogostimi ploha«''
Prihodnji teden se bo vrei"^
izboljšalo, bo pa še nirzl" *
jutranjih urah.
Alojz Ccsin'*
, p^tjk _ Četrtek, 17 aprh.a
STPAN 5
Braški pomladanski sejem 1969
j^ot zadnja večja avslrij-
1 sejemska prireditev po-
adanske sezone 1969 se bo
a^ki jugovzhodni sejem
j^el 20. api-ila in bo trajal
V drugem največjem
jl^tj-ijskem mestu bo na
-eiii samem prostoru, ki za-
jpj^ia 142.000 kvadratnih
v 20 razstavnih dvo-
nah in v 17 paviljonih, ki
last podjetij, bo razstav-
ilo svoje izdelke 1800 raz-
avljavcev iz skoraj 30 ev-
)pskih in prekomorskih de-
2a vse panoge so ze vec
f^nov oddani vsi razpolož-
razstaven! prostori. Ta
azveseljiva bilanca nam do-
[aziije, kako zanimiv je gra-
ji; sejem za razstavljalce.
Atrakcija sejma je prvi
dograjeni del nove velike
jvorane, katere osnovna po-
friina' bo zavzemala 10.000
kvadratnih metrov. V prit-
ličju bo posebna razstava
)Izgradnja Štajerske«, v pr-
vem nadstropju bo medna-
rodna razstava, ki je s svo-
jimi izdelki stekla, porcela-
na, keramike, jedilnega pri-
to in namiznih pogrinjkov
namenjena predvsem tujske-
mu prometu. Posebno po-
membna in privlačna bo za
fckovalce zaradi svojega
isverzalnega značaja. Naj-
starejši avstrijski velesejem
-ustanovljen je bil 1906. le-
la- bo s to v^elestavbo, ki
bo imela tudi kongresno dvo-
raio, še posebno vabljiv.
Tudi pri letošnjem pomla-
ianskem sejmu bo graškiju-
!3vzhodni sejem posredoval-
tržišče za vzhodni in za-
lodni gospodarski blok. Od
I zastopanih držav pripada
3zen Jugoslavije 6 držav
hodnemu gospodarskemu
bmočju.
Leta 1965 izvedena libei-a-
;2acija gospodarstva Jugo-
'Svije je povzročila poveča-
li trgovsko izmenjavo. Ce
5 bili prej gospodarski stiki
^^zani na bilateralno tirgov-
pogodbo, so dobila po li-
^ralizaciji jugoslovanska
''tljetja popolnoma prosto
i^spozicijo. Posledica tega je,
' se je trgovski promet
^d Jugoslavijo in Avstrijo
Jkrat povečal. Pred 15 leti
Cenjen obojestranski se-
lški kontigent, ki je zna-
1 32 milijonov šilingov, se
znatno povečal z direkt-
ni gospodarskimi stiki, kar
lUdi razvidno iz trgovskih
Jtistik.
'iraški sejem je razdeljen
^ panogah. Mnoge poseb-
jih dvigajo nad podob-
' prireditve.
Samo pri graškem spomla-
'^skem sejmu bo razstava
'eza, pri kateri bo zastopa-
' celotna avstrijska težka
"J^strlja. pa tudi predelo-
in obdelovalna indu-
^'■'a železa. Zastopana bodo
podjetja s svojimi
r^Ponati kot VOEST. Oster-
i^msfh-Alpine Montange-
,'schaft, Vogel & Noot,
'^oellcr-Eleckmann, tovar-
slrojev Andritz, Binder
& Co. ali Simmering — Graz
— Pauker. V tej zvezi je za-
nimivo omeniti, da je pod-
jetje OsteiTeichisch-Alpine
Montangesellschaft investi-
ralo v preteklem letu 360 mi-
lijonov avstrijskih šilingov v
svojo topilnico v Donawitzu.
Zaradi težav evropskih in
tudi prekomorskih jeklarn
bodo pri sejmu železa raz-
stavljajoča podjetja lahko
sklepala ustrezne poslovne
zaključke.
Ze tri leta je v okviru
sejma največji in najzanimi-
vejši alpski gradbeni sejem,
ki bo prikazoval v razstav-
nih dvoranah in drugih pro-
storih gradbene stroje, orod-
ja, surovine ter tudi različne
izdelke za stavbno obrt.
Gradbena panoga si obeta
posebno od spomladanskega
sejma dobre zaključke, ker
smati-a, da bo s 595 zviša-
njem v gradbenem obsegu
1969. leto prav posebno
uspešno leto za gradbeništ-
vo. Že samo za gradnjo av-
tostrad znaša proračun 1,5
milijai'dc avstrijskih šilin-
gov. Od prevzema gradenj
stanovanj v deželno pristoj-
nost si obeta gradbeništvo
večje uspehe.
Nadaljnji večji uspeh si
obetamo od poljedelske raz-
stave, kjer bodo prikaza-
ni najrazličnejši poljedelski
stroji in orodja.
Posebna pozornost bo po-
svečena nekaterim panogam.
Na letošnjem pomladanskem
sejmu bo deležna razstava
rjavega goveda posebne po-
zornosti. na jesenskem sej-
mu pa razstava svinj, ovac
in koz.
Številne posebne razstave
popestrijo sejemsko priredi-
tev. Tu bodo upoštevane ti-
ste gospodarske stroko, kate-
re zaradi pomanjkanja pro-
stora ne morejo svojih pro-
duktov stalno razstavljati.
Jugoslavija bo na pomla-
danskem sejmu v svojem
največjem paviljonu v Av-
striji zastopana s številnimi
podjetji iz republik Sloveni-
je in Hrvatske ter bo nudila
bogato izbiro.
Kot edini sejem v Avstri-
ji prikazuje graški jugo-
vzhodni sejem v posebnem
paviljonu veliko razstavo za
otroke. Poleg velike razstave
igrač razstavljamo periodič-
no eksponate, ki pritegnejo
zanimanje vsakega otroka.
Pri letošnjem pomladanskem
sejmu bo posebna razstava
otroških vozičkov; na jesen-
skem sejmu 1969 pa razstava
otroških oblačil.
Bogata razstava ur, zlate-
ga in srebrnega nakita ter
kozmetičnih izdelkov bo še
posebno zanimala jugoslo-
vanske obiskovalce.
Največje avstrijsko pod-
jetje za umetna gnojila in
kemikalije bo prii-edilo po-
sebno razstavo z naslovom
^-Kemija je vsakomur po-
trebna.;
V posebnem paviljonu bo-
do razstavljeni tekstilni iz-
delki. preproge, kot tudi
krznena in usnjena oblačila.
Sezoni primerno bo na spo-
mladanskem sejmu velika iz-
bira usnjenih oblačil, na je-
senskem pa krznenih.
Ob tem bodo prikazani
modeli pri vsakodnevni mod-
ni reviji — vstop prost.
Največji gradbeni načrt
graškega jugovzhodnega sej-
ma — stx*oški znašajo 48 mi-
lijonov avstrijskih šilingov —
je sedaj ureditev in izgrad-
nja velikega paviljona z
20.000 kvadratnimi metri
razstavnega prostora. Takrat
bo tam skoncentrirana uni-
verzalna ponudba za tujski
promet in gospodinjstvo.
V	največji evropski lesni
dvorani s prostornino 8000
kvadratnih metrov, bodo
razstavljeni stroji za prede-
lavo lesa in železa, hladilne
in ogrevalne naprave pa tudi
material za instalacije in
embalažni stroji.
V	dveh paviljonih bo naj-
večja razstava alpskega po-
hištva, ki bo nudila poleg
bogate izbire spalnic, dnev-
nih sob, jedilnic in kuhinj
tudi zanimive tujske sobe za
gostišča po ugodnih cenah.
Prodajali jih bomo v zahod-
ne kraje Avstrije, v Nemči-
jo in celo v Francijo.
V	posebni razstavni dvora-
ni bodo prikazala podjetja
vseh evropskih držav naj-
različnejša živila, nasladila
in žgane pijače. V renesanč-
nem dvorcu iz XIV. stoletja,
ki se nahaja tudi na raz-
stavnem prostoru, bo v stil-
no urejenih točilnicah inter-
nacionalna poskušnja vina
vseh prvorazrednih vin iz
Avstrije, Jugoslavije, Ma-
džarske, Francije in Italije.
V nekaterih drugih pavi-
ljonih bodo razstavljeni pi-
sarniški stroji in oprema, te-
levizijski in radijski spre-
jemniki, muzikalni instru-
menti, usnjena oblačila, obu-
tev in podobno.
Graški jugovzhodni sejem
se prišteva po vsesplošnem
mnenju med najboljše pro-
dajne sejme in tudi med naj-
lepše v Avstriji.
Celotni sejemski prostor je
ograjen, asfaltiran in adap-
tiran. Vsi tehnični pripomoč-
ki so na razpolago v raz-
stavnih dvoranah, kot na
razstavnih prostorih. Obse-
žen sejemski servis, kot so
banka, pošta, zavod za po-
sredovanje dela, potovalni
biro, posredovanje rezerva-
cij gledaliških vstopnic, šte-
vilni buffeji in restavracije
ter velik zabavni park s 50
delno novimi atrakcijami,
nudi razstavljalcem nemoten
in siguren razvoj sejemskih
poslov, oziroma ugodno vpli-
va na prijetno bivanje na
graškem sejmu.
Ob zaključku bi si dovolil
še omeniti, da bo v času od
1. do 4. maja 1969, torej v
času povečanega potnižkega
prometa jugoslovanskih dr-
žavljanov — ker so ti dnevi
v Jugoslaviji dela pi'osti —
prvič gostovala istočasno z
graškim sejmom Dunajska
drsalna revija v stadionu
Liebenau.
Stadion Liebenau je od-
daljen od graškega sejma le
nekaj sto metrov, tako da
lahko vključite v program
sejma tudi obisk drsalne re-
vije.
Predstave Dunajske drsal-
ne revije bodo vsak večer od
19.30 do 22.30.
Tako lahko vključite v
program po dopoldanskem
nakupovanju v Gradcu in
ogledu sejma opoldne ter po-
poldne še ogled Dunajske dr-
salne revije — to vse je za-
jeto v celotnem programu
izleta na graški sejem.
Opozarjamo, da bodo v če-
trtek, 1. maja, in v soboto,
3. maja vsi paviljoni in raz-
stavni prostori odprli do
20. ure, tako si lahko obisko-
valci ogledujejo razstave tik
do začetka predstave Dunaj-
ske drsalne revije.
Opozorili bi vas še, da lah-
ko pripeljejo jugoslovanski
avtobusi z obiskovalci sejma
prav do sejemskega pred-
prostora (Messeplatz), kjer se
nahajajo glavni vhodi na
sejem.
Pri tem lahko vodiči tudi
menjajo denar, ker je pri
glavnem vhodu menjalnica
in tam dobijo tudi vse na-
daljnje informacije v sloven-
skem in hrvatskem jeziku.
Takoj nato morajo avtobu-
si zapustiti sejemski pred-
prostor (Messeplatz) in lahko
parkirajo na novo urejenem
parkirnem prostoru v C. v.
Hotzendorf-Strasse južno od
vzhodnega kolodvora. Ta že
znani parkirni prostor se na-
haja med graškim sejmom in
stadionom Liebenau, tako da
lahko ostanejo avtobusi med
obiskom sejma in ogledom
drsalne revije na istem par-
kirnem prostoru.
II. abonentski večer, ki ga je pripravil
»Haloškl biseru iz Ru[a
Večer ob prižganih svečah,
obloženih mizah in dobri volji
v soboto je bil v narod-
nem domu v Ptuju izredno
uspel II. abonentski večer,
ki ga je pripravilo za svoje
abonente gostinsko podjetje
»Haloški biser« iz Ptuja. •
Ze pred vstopom v dvora-
no so dobili vsi abonenti in
vabljeni gostje aperitiv in
lepe rdeče nageljčke, ki so
dali temu večeru svečano
obeležje.
Vsekakor pa je bilo poseb-
no doživetje tega večera —
abonentska večerja ob pri-
žganih svečah. Ko je zago-
relo v dvorani nad 300 svečk
in je bilo slišati le žvenket
vilic, nožev in kozarcev, je
bil to zares enkraten in ne-
pozaben trenutek. Tega ne
izjavljam zaradi tega, ker
smo se abonenti tokrat izje-
moma zastonj navečerjali
temveč zaradi vzdušja, v ka-
terem smo pospravili obilico
dobrih ter okusno priprav-
ljenih jedil.)
Zelo zabaven je bil tudi
nagradni kviz v spoznavanju
jedil in slaščic. Zal so se to-
krat ptujske gospodinje
(moškim tega ne zamerimo)
zelo slabo odrezale v znanju
kulinarike, kar nam ponovno
potrjuje, da je tudi kuhanje
umetnost zase.
Vsi, ki smo imeli v ta na-
men oštevilčene nagradne
kupone, smo, priznamo, pre-
cej nestrpno čakali na žre-
banje vstopnic. In kako ne
bi, saj so na odru čakale ze-
lo lepe nagrade, med kateri-
mi sta bila tudi dva elek-
trična štedilnika in kolo po-
ny. K skupnemu številu 57
nagrad so prispevale nasled-
nje delovne organizacije:
1. Električni štedilnik tr-
govsko podjetje »Panonija«
Ptuj; 2. Elektiični štedilnik
tovarna »Gorenje« Velenje;
3. Kolo pony trgovsko pod-
jetje »Izbira« Ptuj; 4. Razne
alkoholne pijače živilska in-
dustrija »Petovia:; Ptuj; 5.
Južno sadje Poljopromet Re-
ka, poslovalnica Ptuj; 6,
Brivski aparat trgovsko pod-
jetje »Merkur«, Ptuj; 7.
Kamgarn za moško obleko
TVI Majšperk; 8, Hranilni
knjižici Kreditna banka Ptuj;
9. Pivo Pivovarna Laško; 10,
Premog rudnik lignita Vele-
nje; 11. Slatina zdravilišče
Rogaška Slatina; 12. Ležalni
stol »Alpos« Šentjur; 13. Ka-
va in skodelice »Podravska«
Koprivnica; 14, Buteljke
»Slovenske gorice« Ptuj; 15.
Darilne košarice »Panonija*
Ptuj; 16. Tobačni izdelki to-
bačna tovarna Ljubljana, po-
slovalnica Ptuj; 17. Testeni-
ne »Intes« Maribor; 18. Moš-
ke srajce »Delta« Ptuj; 19,
Sir »Mlekarna« Maribor; 20,
Mesni izdelki »Perutnina«
Ptuj; 21. Abonentski bloki
»Haloški biser« Ptuj.
Gostinsko podjetje »Halo-
ški biser« se zahvaljuje
vsem podjetjem za bogata
darila. Upam, da se lahko v
imenu vseh abonentov jav-
-no zahvalimo »Haloškemu
bisei^u« in navedenim pod-
jetjem, ki so nas tokrat za-
res prijetno presenetila.
Za veselo in prijetno raz-
položenje je poskrbel veliki
zabavni orkester Svobode
Ptuj pod vodstvom Antona
HORVATA.	J. S.
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
NOVOSTI IZ ŽENEVE
S svojimi modeli se je v
Ženevi pokazala tudi ena
največjih angleškiri tovarn
avtomobilov VAUXHALL.
Ta tovarna je pc^družnica
koncema General Motors.
Predstavila je modele; VIVA,
VIVA SL, VIVA 90, VIVA
SL 90, VIVAESTATE CAR,
VIKTOR 1600, VICTOR 2000,
VIKTOR 3300, VIVA 1600,
VIVA 1600 SL, CRESTA,
CRESTA DE LUXE, VIS-
KONT in VENTORA. Vozila
so v marsičem podobna Ope-
kjvim.
Odločil sem se za opis VI-
VE L, saj ta je najbolj pri-
merna za naše razmere. Z
Oglatimi lučmi, pregledno
karoserijo, s štirimi vrati da-
je videz konfortnega vozila.
Prednji sedeži so ločeni,
udobni, zadaj pa je klop. Ce
so prednji sedeži pomaknje-
ni nazaj, imajo potniki na
zadnjih sedežih malo pro-
stora. Vsi tipi imajo pogon
na zadnja kolesa, zadnja
prema je toga z vijačnimi
vzmetmi. Spredaj so tudi vi-
jačne vzmeti in trikotno
obešena kolesa. Blažilci sun-
kov so hidravlični. Zavore
ima bobnaste. Velikost gum
je 6,20x12. Velikost karoseri-
je: dolžina 410,4, širina 160
višina 134,9 cm.
Motor je 4-val j ni, vrstni,
vodno hlajen in ne pregla-
sen. Prostornino ima 1159
klub. cm, premer batov 77,7
milimetrov in dvig batov 61
milimetrov. Kompresijsko
razmerje 8,5:1 dokazuje, da
lahko pričakujemo od mo-
torja dolgo življenjsko dobo,
Vivo lahko vozimo z navad-
nim bencinom Motor dose-
že 57 KS/SAE pri 5400 obra-
tih v minuti-. Največji navor
9,2 mkg pa doseže pri 3000
obratih v minuti.
Električna napeljava je 12-
voltna, izvor električnega to-
ka pa daje pri novejših 400-
watni altenator Predstavni-
ki te tovarne se na avto sa-
lonu zatrjevali, da vozilo z
lahkoto dt)seže 140 km na
uro. Pri tem pa porabi le
7,6—8,5 litra navadnega ben-
cina. Rezervoar za gorivo
drži 36,4 litra, v oljno korito
pa gre 3 I olja.
V Ljubljani je zastopnik
VAUXHALL Avtotehna. VI-
VA L stane 1354 ameriških
dolarjev, zraven pa še di-
narske dajatve, torej pri-
bližno toliko kot Opel Kadet.
Prihodnjič nekaj za ljubi-
telje hitrosti BMV 2002.
Tekst in slika: Jože Galun
Pisma uredništvu
Mladina v domačem kraju
Leskovec je majhen trg, sre-
di prijaznih haloških gričev.
Najlepše je v jesenskem ča-
su, ko se čuje pesem klopot-
cev in pesem trgačev ter vri-
ski hrentarjev. Meni je ve-
dno drag, ker je moj domači
kraj.
Prilike so me odvedle v
svet, vendar se rada vračam
nazaj tja, kjer mi je tekla
zihel in ker stoji očetova
hiša. Tu se srečam z ljudmi
in prijatelji, ki jih poznam že
iz otroških let. Ob vsakem
srečanju obujamo spomine na
dni, ki smo jih preživeli sku-
paj in ugotavljamo, kaj vse
se je v času naše odsotnosti
spremenilo. Ker smo še mla-
di, se naš pogovor vrti v
glavnem okrog mladine. Raz-
mere, v katerih živijo in
delajo mladinci mojega doma-
čega kraja, so vse prej kot
dobre in lepe. Kraj je re-
ven in zostal, industrije ali
večjega posestva ni, zato je
mla-dina prisiljena iskati si
kruha drugod. Doma ostaja,
jo samo tisti, ki iz tega ali
onega vzroka niso uspeli do-
biti zaposlitve, ali pa so z
dušo in srcem prirasli na ta
kos haloške zemlje.
V dolini, kjer je središče le-
skovške krajevne skupnosti,
so šola, cerkev in gostilna, ki
so že po tradiciji zbirališče
vaškega prebivalstva. Pred-
vsem šola je tista, ki vabi
mladino, da se od časa do časa
vendarle zbere in prispeva k
temu, da kulturno življenje v
našem kraju popolnoma ne
zamre. Ker je mladina kljub
težavam, s katerimi se beri,
rada vesela, si priredi včasih
mladinski ples v prostorih
PGD Lesko-vec.
Ob tem v sproščenem raz-
govoru izražajo svoje želje in
hotenja, ki niso takšne, da jih
ne bi bilo mogoče uresničiti,
vendar jih ne čujejo prava
ušesa. Želijo si predvsem pro-
stor, kjer bi se lahko zbira-
li in igrišče. Zemljišče za
igrišče je, vendar je za ure-
ditev potrebnih precej finanč-
nih sredstev, katerih pa kra-
jevna skupnost nima na raz-
polago še za nujnejše potre-
be kot je to. Tako si mladi-
na krajša zimske večer s
tem, da se pripravlja in pri-
redi kak recitacijski ali ve-
sel večer. Koliko veselja ima-
jo s takimi prireditvami, naj
pove primer, da so mladinci
tudi v do meter visokem sne-
gu prihajali na vaje po pet
kilometrov daleč in vadili oh
razsvetljavi sveč po 3—4 ur,
ker zaradi snežnih razmer ni
bilo toka.
Od časa do časa vznemiri to
mirno življenje na vasi do-
godek, ki ni v ponos mla-
dini in prebivalcem mojega
kraja. Toda kdor pozna razme-
re in težave, s katerimi se
borita mladina in naš va-
ščan, se nad tem ne bo zgra-
žal, ampak se bo raje zami-
slil: »Zakaj je tako?* Revšči-
na, zaostalost, socialni proble-
mi, nepopolne družine, borba
staršev za vsakdanji kruh. vse
to vpliva, da je alkoholizem
zelo razširjen. Kakšne posle-
dice to prinaša, ni treba, da
bi jih opisovala.
Velikokrat, ko pridem domov,
si želim, da bi imela čudežno
roko, ali poznala čarobno be-
sedo, s katero bi pomagala
vsem tem ljudem, predvsem
pa mojim vrstnikom, da bi
bilo njihovo življenje znoznej.
še in lepše kot je danes.
I. M.
Sto lel gasilstva na SSavenskem
Tudi v Trnovski vasi zelo staro
silsko društvo
Vse kaže, da je tudi v
ptujski občini gasilstvo zelo
staro in da ima bogato tra-
dicijo. To potrjujejo zelo sta-
ra gasilska društva tudi v
najbolj oddaljenih krajih
ptujske občine. Pred krat-
kim smo zvedeli v Trnovski
vasi, da je njihovo društvo
staro že 93 let. Ustanovili so
ga le nekaj let po prvem slo-
venskem gasilskem društvu
v Metliki, ki slavi letos sto
let obstoja.
Predsednik gasilskega dru-
štva v Trnovski vasi Vinko
Šalamun nam je povedal, da
je dal pobudo za ustanovitev
gasilskega društva v Trnov-
ski vasi dr. Jože Muršec iz
Biša. Kupil je ročno* brizgal-
no. Vaščani so s prispevki
sezidali manjši gasilski dom
Leta 1876 so društvo regi-
strirali in živahno je začelo
delovati. Leta 19,32 je gasil-
sko društvo dobilo motorno
brizgalno.
Kmalu so uvideli, da je
bilo v tedanjem gasilskem
domu premalo prostora za
gasilsko opremo in orodje.
1956. so se lotili nabiralne
akcije, predvsem lesa in
gradbenega materiala. 1959
jim je uspelo postaviti nov
gasilski dom. Pri gradnji je
poleg članov in domačinov
pomagale tudi občinska ga-
silska zveza.
Gasilsko društvo v Trnov-
ski vasi šteje 44 članov; 30
aktivnih, drugi so častni in
podporni člani. Nima zado-
voljivih dohodkov. S težavo
si nabavlja najnujnejšo opre-
mo. Zeli si več pomoči. Več-
jih px)žarov na srečo že tre-
tje leto ni bilo na njegovem
območju.
Društvo ima večje vaje
štirikrat na leto. Ima tudi
žensko desetino. Pripravljajo
se na proslavo, predvsem na
nastope ob praznovanju 100-
letnice gasilstva na Sloven-
skem. Na proslavi bo sodelo-
vala tudi ženska desetina.
ZR
Vinko Šalamun, predsednik
GD Trnovska vas
Javnu zahvala delov-
nemu kolektivu TP
»Izbira«« Ptuj
Dragi tovariš direktor in
ostali člani delovnega kolek-
tiva!
Moj besedni zaklad je pre-
skromen, da bi vam se lahko
v dovoljni meri zahvalil, dra-
gi tovariši, za veliko dobro-
to, ki ste mi jo izkazali. Po-
darili ste mi novi invalidski
voziček in mi ga 10. 4 1969
dostavili na dom. Ko ste mi
ga izročili, sem se od veselja
in vzhičenosti smejal in jo-
kal obenem, in dolgo potem
so se mi še tresle roke od gi-
njenosti. Se dolgo seni i
vami, ko ste odhajali,
v mislih želel, da bi bj
dolgo srečni — predvse«
zdravi. Niti ne zavedat«
dragi to\ariši, koliko st(
s tem dali. Zdi se mi, da
znova zaživel, ko sem se
koj po vašem odhodu 1;
peljal ob svojih njivical
sem jih tako rad obdel
Brez vašega vozička bi
namreč še dalje priklei
le na mojo skromno post
ker sem lOC/s-ni invalid;
obeh nog. Na svoji prvi i
nji z novim vozičkom
premišljeval in veti
vzdihnil: »Oh, kako lep(
bilo živeti, če bi bili vsi Ij
je tako dobri, kot so člani
lovnega kolektiva »Izbi
Sklenili so namreč, da bi
stopili celo del svojih oi
nih prejemkov, če delai
svet ne bi odobril nabave
ga vozička. V takem kol®
vu je prav gotovo zelo 1
živeti in delati.
Zavedam se, da vam te
brote ne bom mogel nil
povrniti, saj ste mi razen
zička prinašali ob vsakem
bisku še mnogo raznih i
brin. Skoda le, da ne mor
videti v moje srce, da bi q
znali, kaj vse bi vam n
povedalo. Bodite pa preji
čani, da vam bom za to I
broto hvaležen do konca 5i!
jega življenja.
Želim in prosim, da bil
še večkrat obiskali, da
vam v znak hvaležnosti li
ko vsaj stisnil roko.
Potrč Ak
Bišečki vrh štev,
pošta Trnovska i
Tudi drugi vaščani Tmo
ske vasi se vam prav iz sr
zahvaljujemo za to vaše h
mano dejanje.
OSANKARICA KROJI
VRH
Slabo vreme je v nedej
pokvarilo marsikatero špod
no srečanje. Nogometi
Osankarice so v Zaho«
conski nogometni ligi s ta
nim rezultatom premagi
Celulozarja, ki je bil za I*
tami vodeči Dravi.
Ob koncu tekme sem '
spomnil besed trenerja do
mačinov Luke DabanoviS
ko je še pred prvenstvcJ
trdjl, da bodo v Slov. BistP
ci odločali o prvaku, in ^
bodo porazili obe vodeči cK".
pi, Dravo in Celulozarja. 1
nedeljo se je njegova nap"
ved dokončno uresničila.
ko sedaj moštvo Drave P"
novno vodi s petimi točkaH
prednosti pred Velenjem '
Celulozarjem.
Tekma ni bila najbolj z'
nimiva, saj igralci oberi n^?
štev zaradi slabega igfiš^
niso mogli prikazati, kaj zf"^
jo. Bistričani so zapraV
zmago z večjo gol razliko
svojo korist, saj so zamu^'
nekaj stoodstotnih priložn<'
sti. S to zmago pa so se
vzpeli že na sedmo mesto
prihodnjem kolu gredo v
ste Velenjčanom.
V soboto, 26. aprila
1969, bo v narodnem do-
mu v Ptuju ob 19.30 vo-
kalni koncert učiteljske-
ga pevskega zbora »Emil
Adamič« z Ljubljane.i
Koncert spada v okvir
proslav 1900-letnice me-
sta Ptuj.
j^lK — ČETRTEK, 17. APRILA 1969
STRAN 7
TUJSKI GIMNAZIJCI V BOJU
»STOLETNICI PTUJSKE GIMNAZIJE IN 30-LETNICI KPJ
Los ptuj.ska gimnazi-
f; jo lO-letnico z vrsto pri-
Lv in izdajo jubilejnega
tako pomembnem
'Lm'' se spominjamo tudi na
limben del njene zgodovi-
ina napredno politično gi-
fcig med gimnazijsko mladi-
^^ obema vojnama in na
ifcve tega gibanja med osvo-
jim bojem proti okupa-
Vptujskih gimnazijskih vrst
hh trije učitelji delavske-
f^razreda v ptujskem okoli-
i profesor Franjo Zgeč, knji-
c.idia Ferdinand Zechner in
Ijvnik dr. Jože Potrč. Vsi
so revolucionarno dozo-
šele po odhodu s ptujske
[inazije, v katero so vsto-
j še pred rojstvom prve Ju-
jljvije. Tudi jurist Janko
^la iz Ptuja je veliko sto-
'da se je ideja socializma
tioko zakoreninila med ptuj-
m delavstvom, s socializ-
0	pa ga je seznanil njegov
1	že v letih, ko je še hodil
ptujsko gimnazijo.
'Franjo Zgeč je moral, ko je
polnil 18. leto, med prvo sve-
fno vojno, na rusko fronto.
I ruskem vojnem ujetništvu
, je navzel revolucionarnega
ha. Ze v jeseni 1918 se je
' nil v domačo vas Dornavo
revnim kmečkim prebival-
' m navdu.šeno govoril o so-
I ifemu. Leta 1920 je nadalje-
I il študij in po končani filo-
j ifski fakulteti vodil napredno
Ejoško gibanje pod vpli-
socialistlčnih idej v seve-
lodni Sloveniji.
' Dr. Jože Potrč iz Janežovec
\ Slovenskih goricah je stopil
ilviToinunistično partijo na za-
Ijjrebški univerzi leta 1924. Od
titoj dalje je bil idejni vodja
j|wolucionarnega socialistične-
m Jibanja v ptujskem okoli-
iFerdinand Zechner je končal
W 1916 četrti razred gimna-
Jje v Ptuju in se nato še v
pariboru trgovsko izobrazil,
fdo ga Je seznanil s komuniz-
em, še ni pojasnjeno. Ver-
fctno je v Mariboru našel prve
fie z revolucionarji, se nav-
Nil za idejo bratstva med
puiimi in narodi in se marksi-
Itično izobraževal. Po šolanju
J« našel v Ptuju službo knji-
;8wodje, a ga je že okoli 1. 1926
»ostna tuberkuloza priklenila
dom, živel pa je še skoraj
let. Ob njegovi bolniški
[piji na domu v Trubarjevi
so se zbirali ptujski ko-
'®iinisti.
J^a gimnaziji se je pričelo
^J^jati politično gibanje pod
l{?i. socialističnih idej v
|oiskem letu 1929/30. Tega le-
j. učila na gimnaziji prof
^^na Boršnik. Pod njenim
jPUvom so si dijaki sposojali
cev knjige socialnih pis-
,J/Knjižnici delavskega pro-
"^^'"ega društva Svoboda,
v ; šolskem letu 1930'31 sta
i popila v zagovor revnim di-
derT Petošolca Dušan Kve-
'n Ivan Bratko. Ko so ho-
^ , gimnaziji, da bi dijaki
oavii; za telovadbo predra-
^obutev in obleko, sta po-
v^h	^ bojkotu telo-
Nact ■ ^ uporu so zmagali,
nel, pila sta tudi proti obvez-
IjjL" obisku maše ob nede-
Zaradi revolucionarnega
Kvedra in Bratka
iz gimnazije. V šesti
Simri • ^^^ hodila v celjsko
sprpiff.ijo. nato so ju spet
Ske ^ sedmi razred ptuj-
simnazije. V tem letu so
Usta. vplivom Ivana Bratka
Oton	literarno društvo
Zupančič, ki je 13. de-
cembra 1932 uprizorilo v mest-
nem gledališču Cankarjeve
Hlapce in pričelo izdajati list
Rast. List so tiskali po pouku
dijaki Kveder, Centrih in Cu-
ček kar v razredu na šapiro-
grafu, urejeval pa ga je Brat-
ko. Dijaki so hodili še naprej
po knjige k Svobodi. To pa ni
bilo po volji nekaterim profe-
sorjem. Na ravnatelja dr. Kom-
Ijanca so vplivali, da je dovo-
lil v knjižnico delavskega dru-
štva le dijakom, ki so prečitali
že vse knjige v šolski knjiž-
nici. Med dijaki, ki so bili v
tern času socialistično usmer-
jeni, moramo imenovati tudi
Vlada Krivica.
Jeseni 1932 se je dijak Mirko
Centrih seznanil pri Svobodi
s komunistom Ivanom Spole-
njakom, kovaškim mojstrom z
Brega pri Ptuju, ki je prav
tedaj prišel iz ječe, kjer je
zaradi komunistične propagan-
de odsedel dve leti in pol.
Mirko je Spolenjaka predsta-
vil še Ivanu Bratku. Pod vpli-
vom navdušenega komunista,
sta Bratko in Centrih čitala
marksistično literaturo. Knji-
ge in revije, ki jih je širila
KP, so našle pot še do drugih
dijakov, do Dušana Kvedra,
Toneta Znidariča, Ivana Potr-
ča, Rudija lica, Franceta Cuč-
ka. Marka Kuharja, Petra Ku-
reža.
Na revolucionarno zavest di-
jakov so ugodno vplivali poleg
pro^. Marje Boršnikove še
Franjo Zgeč, ki je na ptujski
gimnaziji učil od leta 1931 do
konca šolskega leta 1933 34, in
še profesorji: Franc Onič, An-
ton Ingolič, dr. Stanko Cajn-
kar, Ludvik Gabrovšek, Fran-
ce Mihelič in Anton Sifrer.
Tudi ravnatelj dr. Josip Kom-
Ijanec, ki je ravnateljeval od
leta 1922 do 1933, ni oviral di-
jakov pri naprednih nastopih,
če ga predpisi niso preveč ob-
vezovali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Na šoli Pohorskega odreda v Slov. Bistrici
pester svobodni program
Pouk na osnovni šoli Po-
horskega odreda v Slovenski
Bistrici je v eni izmeni. Obi-
skuje jo 1384 učencev. Z rav-
nateljem Marjanom Debela-
kom je stekla beseda o iz-
venšolski oziroma svobodni
dejavnosti učencev na šoli.
Izredno veliko število u-
čencev, prostora in kadrov
omogočajo osnovni šoli Po-
horskega odreda izredno ak-
tivnost. Tako deluje na šoli
cela vrsta krožkov: literarni,
dramski, lutkovni, likovni,
šahovski, čebelarski, ročno-
delski, foto... Se bi jih lah-
ko naštevali. Toda važneje je,
da povemo, da se odvija de-
lo v krožkih po programu in
urniku.
Težko bi izdvojili najbolj
delovne krožke, ker se lahk,:;
vsi pohvalijo s svojim delom.
Dramski in literarni priprav-
ljata programe za razne pro-
slave. Razrednikom je od-
padla ta skrb, ker je to delo
prevzel ta krožek. Razen tega
izdaja literarni krožek šolsko
glasilo »Naša misel«, ki je že
izšla v treh številkah. Likov-
ni krožek prireja stalne in
občasne razstave, prav tako
foto krožek. Aktivni so tudi
v krožku ročnega dela ali pa
pravljičarji na svojem krož-
ku. Ne bi jih hoteli dalje na-
števati, ker bi se lahko ti-
stim, ki bi jih pozabili ome-
niti, zamerili.
— In kaj delajo, oziroma
kakšna je naloga učiteljev na
šoli v teh krožkih? smo za-
stavili vprašanje tovarišu
ravnatelju.
V začetku so bili učitelji
vodje krožkov, učili so učen-
ce, kako in kaj itd. Sedaj pa
prehajamo na novo, bolj so-
dobno in bolj samoupravno
obliko dela. Učitelji so sedaj
v glavnem le še mentorji,
medtem ko krožke vodijo u-
čenci sami. Tako jih priva-
jamo na samostojnejše delo,
sami pa čutijo, da lahko z
malo več volje tudi mnogo
storijo._-b
Kdaj razglednica:
Ptuj ponoči?
Ze koncem lanskega leta
je Ptujčane in okoličane ter
vse mimoidoče prijetno pre-
senetil lepo osvetljen ptujski
grad. Osvetljen v temni noči
je videti še bolj mogočen.
Reflektorji, ki ga razsvetlju-
jejo z vseh strani, so dobro
razmeščeni. Vidna so vsa
pročelja in posebnosti gradu.
V noči, ko je razsvetljen
grad, je nanj in na mesto
Ptuj zelo lep pogled. Poseb-
no lep je pogled z desnega
brega Drave. Podobo raz-
svetljenega gradu, ki bdi nad
mestom, dopolnjujejo števil-
ne svetilke v mestu, pred-
vsem pa popestrijo pogled
svetilke ob dravskem robu
parka ter visok in razsvet-
ljen most. Zal je zaradi dra-
ge električne energije osvet-
ljen le ob večjih praznikih
ali po naročilu podjetij, ki
slavijo.
Osvetljen bo prav gotovo
privabil mnoge turiste, ki v
nočnih urah drvijo skozi
Ptuj. Se posebej bo pomemb-
no razsvetliti grad potem, ko
bo speljana nova cesta Ma-
ribor—Zagreb mimo Ptuja.
Razsvetljen grad bo opozoril
turiste na zgodovinsko po-
sebnost mesta. Ptujsko tu-
ristično društvo bo lahko na-
ročilo eno razglednico več,
to je Ptuj ponoči. Verjetno
bi kdo drug, kje drugje tako
priložnost že davno izkori-
stil za turistično propagan-
do. Povsod v svetu so opaz-
ne razglednice: di note.
Morda se bodo tudi v Ptuju
sčasoma spomnili, da bi bilo
dobro tudi to možnost izko-
ristiti. S pomočjo razglednic,
Ptuj ponoči, bi prav tako
vzbudili pozornost in zani-
manje za mesto povsod po
svetu.	ZR
IVAN HREN
Jože Kerenčič,
življenje heroja
(Nadaljevanje)
Teror okupatorja se je z
dneva v dan večal, število
aretacij vedno večje in mno-
gi so se zbali za svoje življe-
nje, postajali so pasivnejši
do narodnoosvobodilnega gi-
banja ali pa so prešli v po-
polno sodelovanje z okupa-
torjem. V tem je bil pomem-
ben še socialni moment. Z
okupacijo se je spremenilo
življenje viničarjev, ki so bi-
li razočarani v stari .Jugosla-
viji nad rešitvijo njihovega
načina življenja in ki so z
okupacijo dobili vsaj v za-
četku najosnovnejše življenj-
ske potrebščine. Bili so taki,
ki sc glede na to začeli pod-
pirati okupatorja.
Zato je bila nevarnost, da bi
narodnoosvobodilno gibanje v
severovzhodni Sloveniji osla-
belo ali celo zaostalo. Na po-
budo Pokrajinskega komiteja
OF v Mariboru je bila sklica-
na konferenca za severovzhod-
no Slovenijo pri Kerenčičevih
v Jastrebcih.
Deževno jutro 1. novembra
1941 je naznanjalo mrzel je-
senski dan. Družina Kerenči-
čevih v Jastrebcih je vedela,
da bo pri njih ilegalni sesta-
nek. Kerenčičeva mama je za-
kurila v kmečko lončeno peč
v sobi, ki je bila namenjena za
ta sestanek.
H Kerenčičevim so postopo-
ma neopazno pričeli prihajati
udeleženci in med njimi je v
družbi z Bercetom prišel tudi
Jože Kerenčič. Za varnost in
da nihče ne bi motil konfe-
rence sta poskrbela Jožetova
brata Franc in Ciril. Te kon-
ference so se udeležili: Rado
Iršič, Mima Kovač, Vinko Me-
gla, Jože Kerenčič, Štefan Ku-
har, Slavica Zemljič in Polde
Berce. Konferenco je vodil
Rado Iršič. Analizirali so po-
litični položaj, ki je nastal po
številnih aretacijah aktivistov
tega območja. Soglasno so
sklenili, da bodo vsi napeli
vse svoje sile, da bi delova-
nje OF še razširili in izbolj-
šali.
Nekaj dni po konferenci sta
se na ormoškem bregu nad
železniško postajo srečala Ke-
renčič in Kuhar, Kuhar je Ke-
renčiču nekaj naročil, nakar
sta se hitro poslovila. To je
bilo že v času, ko sta bivši
kuril ki Greta Rancinger in
Sonja Oman že začeli izda-
jati.
Kerenčič in Kuhar sta se
zadnjič srečala na sestanku v
Gornji Radgoni v času, ko so
bile vse zveze z Mariborom že
prekinjene.
Sredi novembrske noči se
je oglasil Kerenčič. kakor več-
krat prej, pri zavedni Amaliji
v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Tam se je preoblekel in takoj
nadaljeval pot. Amalija ga je
posvarila, naj pazi. ker ga
okupator povsod išče. Na Ke-
renčičevem obrazu je zaigral
smehljaj, ki je kmalu prešel v
resen izraz in v še bolj od-
ločne besede: Ne odneham,
četudi padem . .. Saj bodo pri-
šli za menoj drugi. Za svobo-
do in domovino ni težko umre-
ti? Zal so se njegove besede
uresničile. Kerenčič je bil ves
predan KP in najhujši teror
ni zlomil v njem ponosa, da
je zaveden Slovenec, ki je vse
življenje živel za narod in mu
želel pomagati v njegovi naj-
težji preizkušnji za svobodo.
Ker še vedno ni bilo zveze
z Mariborom, so bili mnenja,
da bi jo šla Boža iskat. Odlo-
čil se je Kuhar, da bo šel iskat
zvezo, ker je bolj poznal ljudi
kot Boža. Kuharja so v Mari-
boru aretirali, ker ga je na
ulici pokazala gestapu Greta
Rancinger. Na vzpostavitev
zveze sta čakala Kerenčič in
Boža pri Cirilu in Zori Spind-
ler pri Mali Nedelji. Po štiri-
najstdnevnem čakanju se je
Kerenčič odločil odpotovati
skupaj z Božo v Pesnico, kjer
bi Boži zamenjali obleko.
16. novembra sta se naijotila
v Pesnico. Skozi Maribor sta
potovala ločeno in se šele v
vlaku Maribor—Šentilj zopet
srečala. Kerenčič je Boži po-
vedal, da je bral v Mariboru
plakat, na katerem je bil zapi-
san kot ustreljen talec tudi
Štefan Kuhar-Bojan. Skupaj
sta prišla v Pesnico h Keren-
čičevim, Boža prvič.
Naslednji dan so imeli Ke-
renčičevi v Pesnici gostilno
zaprto in so bili vsi člani dru-
žine zbrani v sobi. Jože je pri-
povedoval, kje vse imajo zbra-
no in zakopano orožje.
Okrog poldneva je prišrf h
Kerenčiče\am župan Fras in
še srečal z Jožetom. Srečanje
pa je Frasa presenetilo in je
takoj odšel.
Jože pa je bU dobre volje
ter je v sobi zbranim rekel:
Dajmo, ni vrag, da ne bi malo
zapeli. Dobro uro so peli in
igrali. Jože je igral na violino,
Boža je pela, Marica in Mani-
ca pa sta igrali na klavir in
harmoniko. Jože je igral na
violino v Pesnici prvič in zad-
njič.
Veselo razpoloženje je zmo-
til občinski tajnik, ki je prišel
povedat Kerenčičevemu stricu,
da mora njegov nečak takoj k
županu na občino. Stric je Jo-
žetu to sporočil, ta pa je de-
jal:
»Menda mi hoče kaj pove-
dati.«
»Ali ne bi bilo bolje, če ne
bi šel, pojdi raje zadaj čez
balkon v gozd!« mu je predla-
gal strte.
»Mislim, da ne bo nič hude-
ga,« je odvrnil Jože. Se! je v
sobo, da bi si oblekel plašč, ob
povratku skozi sobo pa je re-
kel prisotnim: »Držite fige!«
in je odšel.
(Dalje prihodnjič)
DOMISLICE
#	Ce naj je moški rahlo-
čuten v nekaterih predelib
svojega duha, tedaj je gotovo
v ljubezni.
(Pascal)
O^Za male duše ni nič tra-
gično. Tragedij ne delajo do-
godki ampak junaki.
(Arreat)
#	Vsi imamo dovolj moči,
da prenašamo nesreče drugih.
Rochefoucauld)
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
Nova knjiga o Ptuju -
Oskar IHudales: Požar krvi
Pred nekaj dnevi je izšlo pri
Pomurski založbi delo pred
kratkim umrlega pisatelja
Oskarja Hudalesa »Požar ki-
vi«. Avtor je posvetil knjigo
1900-letnici P'uja in s tem dal
lep delež k letošnjemu jubi-
leju.
Na kratko zvemo za vsebi-
no že na ovitku. Knjiga pripo-
veduje o panoiiskih Slovencih,
njihovih bojih z okrutnimi
Obri in verolomnimi Franki,
ki se po porazu knezov Pribi-
ne in Koclja morajo umakniti
pred Obri iz Blatograda v
Ptuj. Roman se v glavnem do-
gaja v 9. stoletju. Vendar pa,
ko knjigo preberemo, ugoto-
vimo, da se Ptuj pojavi prvič
šele v zadnjem poglavju pod
naslovom »Tu ostanemo«, ki
pomeni prehod od težkih ča-
sov k mirnejšemu obdobju. To
poglavje je v glavnem nekaka
kronika patra Pavla, nekda-
njega oholega langobardskega
plemiča Kuna Vihinga, ki po-
stane na koncu eden od uči-
teljev Slovencev. S pomočjo
Kocljevih potomcev in nekda-
njih upornikov proti Frankom
ustvari trden zid slovenskega
kmečkega prebivalstva, ki sto-
ji tu na mrtvi straži, in njihov
voditelj Ciril pravi: »Do tod
smo se umaknili iz Spodnje
Panonije. Od tod pa se ne
umaknemo niti za ped več. Tu
bomo ostali. Moja in mojih po-
tomcev dolžnost pa naj bo, da
bodo uresničevali naš sklep do
poznih vekov.«
Poglejmo še. kaj piše pater
Pavel o Ptuju:
»Poetovio je star, prastar
kraj. Pravijo, da so ga Rimlja-
ra že v letih pred rojstvom
našega gospoda Jezusa Kristu-
sa ustanovili. Tu da je — tako
pravijo in tako sem tudi bral
v starem rokopisu v Salzburgu
— bilo obsežno mesto s ponos-
nimi palačami in tenplji, v
katerih so rims.ki vojaki, kate-
rih je tu zelo mnogo bilo, svo-
je malike po božje častili.
Morda ni vse res, kar se da-
nes, v letu gospodovem devet-
sto drugem, še vedno o tem
mogočnem mestu pripoveduje.
Toda jaz sem sam videl tu ne-
katere ostanke, ki marsikaj
potrjujejo, kar je o tem sta-
rem mestu povedano bilo.
Kako dolgo je rimski Poeto-
vio cvetel, ne bi povedati znal,
ampak stari zapiski, ki sem
jih tudi v salzburških samosta-
nih našel in prebral, pravijo,
da je Poetovio moral že pred
kakimi petimi stoletji hude ča-
se pi-etrpeti. Modrosti našega
Gospoda se je zdelo primerno,
da so se globoko iz vzhodnih
krajev divja ljudstva iz rodu
Hunov privalila. Strašno so po
tukajšnjih panonskih krajih
pustošila in baje tudi ponosni
rimski Poetovio razrušila. Pri-
šli pa so še vzhodni Goti, Ge-
pidi, ri^iši predniki Gerfnani in
Langobardi. Ko so se Lango-
bardi v Italijo umaknili, so za
seboj še lastna lesena bivališča
zažgali. Kar vojne in ropanja
niso uničila, je smrt s pomočjo
lakote in kuge pobrala. Ni za-
man zapisal Johanes iz Efeza:
,Slovani so v deželi proste ro-
ke imeli, naselili so jo in se
širili... in glej, do današnje-
ga dne tu v nekdanjih rimskih
provincah stanujejo in brez
skrbi in strahu sedijo.'
Johanes je te besede leta
Gospodovega petsto štiriin-
osemdesetega napisal. Slovani
pa so se gori do Pustertala na-
selili. Zdaj so tam že redki.
Pač pa so tu v bližini Poetovia
ostali in še daleč po krajih
Spodnje Panonije, čeprav so
jih navali Ogrov dokaj razred-
čili. Udomačili so se, saj že
dve stoletji kmetujejo, živino
redijo in vinsko trto gojijo.
Zlasti v okolici Poetovia znajo
kaj dobro vino pridelati.«
E. J.
Kaznovani raje plača-
jo kot »odsedijo«
Poleg redne dejavnosti je
postaja ptujske milice sode-
lovala z ostalimi organi v
občini in izven nje na pod-
ročjih, ki zadevajo sodelova-
nje organov javne varnosti
in teh organov. Opravili so
1735 raznih preverb in obve-
stil za organe izven službe
javne varnosti. Za izvršitev
izvršljivih sodnih in uprav-
nih odločb so opravili 16 asi-
stenc.
Po tiralici zasledovanih so
aretirali 36 oseb; med njimi
tri obsojence — pobegle iz
KPD, dva vojaška begunca
ter 31 drugih. Nadalje so za-
sledovali in izsledili 11 otrok,
pobeglih-od doma ter osem
otrok in mladoletnikov, po-
beglih iz vzgojnega doma ali
vzgojno poboljševalnega do-
ma.
Po odredbi sodišč so pri-
vedli 72 oseb, sodnikom za
prekrške 161 in ostalim
upravnim organom 36 oseb.
V 387 primerih so samo
ukrepali po odredbi za pri-
vedbo na izvrševanje uprav-
ne kazni in spremenjene iz
denarne v zaporno. Večina
kaznovanih po intervenciji
plača denarno kazen,, vendar
morajo nekatere iskati tudi
po trikrat in več.	ZR
ČESTITAMO!
V soboto, 12. aprila t. 1.,
sta se poročila v Ormožu An-
drej Klinar iz Jesenic in Li-
zika Kavčič iz Žerovinec.
Ženin je znan športnik, ce-
lo državni prvak v hitrost-
nem smučanju, nevesta pa
Naša pisma
Draga Alenka! Oglašam se Ti
prvič in mislim, da moje pismo
ne bo romalo v koš. Zelo vese-
la bom, če ga bom zagledala
med drugimi. Lep pozdrav!
lirigita Vtič,
Stoperce
iio(i:mo mik in sodei.ova-
nje med nahodu
Ni dolgo, odkar je divjala dru-
ga svetovna vojna. Nas otrok
takrat še ni bilo na svetu. Starši
nam pripovedujejo, kako grda
in strašna je vojna. Sovražimo
vojno. Mi mladi ljubimo domo-
vino in hočemo mir, da bo vsem
ljudem dobro.
Mnogo naših rojakov odhaja
v tujino, da si kaj zaslužijo. Ne-
kateri mislijo, da se v tujini ce-
di med, vendar ni vse tako me-
deno. Domovina je le domovi-
na, čeprav ni tako bogata in
razvita. Mi mladi vemo, da je
Jv^goslavija najlepša dežela od
Triglava do Jadi-anskega morja.
Obiskujejo jo razni turisti iz
vseh koncev -Sveta.
I. j udje bi se morali med se-
boj ljubiti in ne sovražiti in pod-
cenjevati. Tovariš Tito vedno
poudarja, da nas bo bratstvo
med narodi privedlo k sreči in
blagostanju.
Mi mladi hočemo mir na svetu
in svobodo!
Tvoje pismo, Brigita, čeprav
prvo, je polno resnih in pamet-
nih misli. Z vsako besedo, ki si
jo napisala, soglašamo vsi uvi-
devni in zavedni državljt^ni. T.e
tako bosta med nami sreča in
mir.
iSe kaj napiši in pošlji!
pomlad.vnsk a
Poslovila se je starka Žitna,
prihitela je pomlad
in prinesla mnogo cvetja
preko gor In trat.
Vse trobentice vesele
so zatrobile čez gore,
da pom.lad je tukaj že.
Kukavica priletela,
vijolica se razcvetela
in siničica zapela.
Po vseh hribih in dolinah
topli veter piha,
bele zvončke maje,
mojo pesem poje.
Marij.T Žerak,
/etale
Tudi ti, Marija, si drobna
ka, ki si nam zapela o po,
Lepo znaš, še poj!
Alenka! Spet sem prij,
kulico in napisal pesmico
sama mi je priletela v gia^
sem v domačem hlevu za«
zapuščeno lastovičje gž
Prosim, natisni jo, če moreži
zdravi jam te tvoj zvesti pj
Ivan Sk,
Vii
VKM SE, LASTOVKvi
Lastovica
v našem hlevu si je lani
dom izbrala
in si malo gnezdo pozidala,
Jeseni
je na jug zletela,
da bi zimo preživela.
Zdaj je že pomlad,
a lastovke še ni nazaj
v rodni kraj.
Vsak dan jo čakam.
Hlevska vrata odpiram,
se na gnezdo oziram
in mislim:
»O, da bi že prišla
moja lastovička!«
Hura! Trikrat hura za mo;
zvestega pesnika, za nje«
lastovičko in vse njegove
srnice!
Draga Alenka! Prosim tp,
javi to mojo pesmico, ker 1
zelo vesela. Lepo te pozdrav-l
tvoja zvesta bralka
Nada Brj
I.ancova vas pri Vi(
LASTOVKA
Iz daljave slišim glas,
lastovka cvrči,
pozdravlja nas.
Jeseni je zletela
v daljni, tuji kraj
in srčno si nazaj želela.
Mrzla zima proč je šla,
vrnila se bo lastovka,
ki v toplih krajih je bila.
Vesela bo spet lastovka, i
ker bo v domači kraj prišla
in tu zvalila jajčeca.
Še se mi oglasi, Nadica, k
pesmica o lastovki se ti jej
dobro posrečila. Opazuj pl
svet, zamisli se in spet naj
kar ti bo reklo srce!
Alen'<
NAŠA POMOČ ŽE V AKCIJI
Se preden smo objavili
sklep uredništva, da uvede v
Tedniku novo rubriko pod
gornjim naslovom, smo že
prejeli pismo, v katerem nas
Martin Bec iz Hlaponec pri
Polenšaku prosi za pomoč v
naslednji zadevi:
Martin Bec piše: »30. mar-
ca sem se vračal pozno zve-
čer proti domu. ko sem pred
zadnjo hišo v Rotmanu sli-
šal neko razgrajanje iz Jur-
šinec. Po cesti prihajajočim
sem se umaknil na bližnje
dvorišče, ko pa so odšli mi-
mo sem nadaljeval svojo pot.
Toda komaj sem napravil ne-
kaj korakov, se je pripeljal
za menoj Alojz Kokol iz Hla-
ponec ter me surovo ozmer-
jal z besedami, ki jih ne mo-
rem ponoviti. Zmerjanje je
nadaljeval skozi Polenšak do
Hlaponec.
Vprašujem, kaj bodo stori-
li organi javne varnosti, da
bi bili državljani varni pred
napadi in da bodo svobodno
hodili po svoji svobodni zem-
lji?«
Vprašanje Martina Beca je
naslovljeno na organe javne
varnosti za območje Juršinec.
Te prosimo, da nam posre-
dujejo odgovor Martinu Be-
cu.
Uredništvo
ŠOLA ZA KMETE
KOMČANA
V prejšnjem tednu se je
končala v bistriški občini šo-
la za kmete. Ta je imela dva
oddelka, in sicer enega v Ma-
kolah in enega v Slovenski Bi-
strici. V vsakem je bilo nad
devetnajst slušateljev.
Ob koncu predavanj so bili
tudi izpiti. Izpite v Slovenski
Bistrici je uspešno končalo
vseh enaindvajset slušateljev,
kolikor se jih je prijavilo. Ne-
kateri namreč niso smatrali za
potrebno delati izpit. V LIs^
lah pa so prav tako vsi prij!
Ijeni uspešno prestali to fl
izkušnjo. Tam je končalo ^
devenajst slušateljev. - '
Iz razgovoi^a s slušatelji ^
ko sklepamo, da so bili s Pj
da vanj i izredno zadovoll
Dobili so znanje, ki jim boj
vsakdanjem delu koristilo J
to so si tudi najbolj žeW
Edina pripomba je bila na 'j
koliko natrpan urnik, tako «
je ostalo premalo časa za
jevanje snovi.
Podobne šole so potrebne
tu drugje.
Med prehitevanjem se je zaletel v nasproti
vozeči avto
Preteklo nedeljo je bila na
■Mariborski cesti huda pro-
metna nesreča. Drago Mihe-
lič iz Ptuja, Cankarjeva uli-
ca, je ob 1,3.30 uri vozil oseb-
ni avlo 7.50, last Hilde Brez-
ničar iz Mariborske ce.s<e pro-
ti IIa.idini. V trenutku, ko je
prehiteval neznano vozilo, se
je /alelel v na sproti vozeči
osebni avto VW, ki je pripe-
ljal pravilno po desni strani
ce.ste. Omenjeni avto je vo-
zil Anton Zajšek iz PtaJ'
Mlinska cesta 15 a. V V\VS
bili poleg voznika poškoUo^''
ni še trije Brodnjakovi otr'
ci, iz ilajdoS od katerih j
eden ostal v bolnišnici. Vi"
ku sta hila la/je poškodov»
na voznik Drago Miheli« ^
sopotnik Ivan O.so \i
Škode na ličku je /a o'''
400.000 starih dinarjev, ^
V\V pa 4.->0.000 starih din^^
jev.
PO NESREČI
JE POBEGNIL
V soboto se je pripetila pri
Ormožu huda prometna ne-
sreča. Voznik osebnega av-
tomobila z nemško regi.stra-
cijo se je pripeljal iz Sredi-
šča proti Ormožu. Od zadaj
se je zaletel v 25-Ietnega ko-
lesarja Franca SALO. Z moč-
nim sunkom ga je zbil po
cestišču, kjer je obležal hu-
do poškodovan. Prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico. Voz-
nik avtomobila je po nesre-
či pobegnil, vendar ga je pa-
trola milice še istega dne iz-
sledila in prepoznala v njem
47-letnega Marka JAMBRA-
KA iz Drenove, začasno za-
poslenega v Zahodni Nemčiji.
J. S.
je doma na ugledni kmetiji.
Andrej je prijeten sobe-
sednik, ki zna veliko pove-
dati o svojem smučanju ter
o trenutkih, ko drvi s hi-
trostjo 160 km na uro po
strmini in jo vedno srečno
izvozi.
Mlademu paru želimo mno-
go sreče!
Lizika in .\ndrcj Klinar
j^lK — ČETRTEK, 17. APRILA 
1969
STRAN 9
fedišče je praznovalo svoj 15. krajevni praznik
,Naš ponos in naša bolečina"
Lpii žarki toliko željenega
i pričakovanega pomladnega
Inca so prejšnji petek že na-
■JUdaj ^.ožaii Središče ob
tav^i, ki je praznovalo ta dan
L; 15. krajevni praznik. V
90 plapolale številne za-
Lye na hišah ob glavni ce-
tin oznanjale, da pomeni 11.
|,fil za Središče in njegovo
■olico praznik, ki je posvečen
ihovim 70 padlim žrtvam,
leležencem NOB, interniran-
(n, skratka bogat praznik
jage naše revolucije, ki ji
Središče s svojo-okolico pri-
evalo begat in krvav delež.
Šrediščani so ta po vrsti že
, praznik pripravili zelo vest-
jo in marljivo ter so k svcča-
Bfmu praznovanju prispevale
delež vse krajevne orga-
"'^cije ter društva. Ne bomo
^^ spuščali v gospodarsld na-
Predek Središča, čeprav bi bil
Pi'ikaz verjetno zanimiv, po-
J^f^mo lahko le to, da je na
območju po številu član-
najmočnejša organizacija
^^DL v ormoški občini ter,
^ .so tu še druga društva,
^užbono poUtične in delovne
^ganixacije, ki dajejo temu
oomočju gospodarski in kul-
ulrip.
iNa predvečer praznika je bi-
v kino dvorani kot uvod v
sznovunje svečana akademi-
sn ? t>ogatim programom, ki
je udeležili številni do-
'"acini.
v Lis, ii sem dobil v
petek zjutraj ob prihodu v
Središče ob pogledu na mno-
žico domačinov in gostov, ki
so se pričeli okrog 9. ure zbi-
rati ob spomeniku talcev, kjer
je bila komemcrativna sveča-
nost, je bil, da zinajo Šredi-
ščani praznovati svoj praznik
v pravem pomenu besede.
Kljub neugodnim vremenskim
razmeram v zadnjem obdob-
ju, ki so prccej zavlekle prva
spomladanska kmečka opravila
in povzročile časovno delovno
stisko, v Središču ta dan ni-
sem opazil nobenega sicer
vsakodnevnega delovnega u-
tripa. Tudi kmetje so za ta dan
odložili svoje nakopičene de-
lovne obveznosti in se vklju-
čili v praznovanje, posvečeno
padlim žrtvam in doseženim
zmagam ter delovnim uspe-
hom od osvoboditve do danes.
Na komemorativni svečano-
sti ob spomeniku je sprego-
voril o pomenu praznika in
kratki zgodovini središča
pred-sednik KO ZZB Središče
Tonček Marčec. v imenu šo-
larjev osnovne .šole Središče
pa je iz)-ekel svojrem padlih
žrtev iskreno dobrodošlico
Stojan Celin, ki je med dru-
gim dejal: •>C'otrt stoletja nas
loči od drugo svetovne vojne,
vendar rane, ki jih je povzro-
čila, še vedno bolijo in krva-
vo. Nam nilailim sije danes
sonoc svobode in 'opo nam jo.
Zavedamo so, da je naša .sonč-
na nilatfo.sl plačana t žrtvami
in s krvjo, plačana s krv,jo va-
ših dragih, vaših najbližjih.
Izredno smo jim hvaležni za
vse, kar so nam dali, kar so
nam priborili. Vam, dragi
svojci, pa naj celi rane zavesi,
da je njihovo seme bogato ob-
rodilo, da niso ne živeli in
ne umrli zaman.«
Nasvečancsti ob spomeni-
ku so v programu sodelovali
tudi središki ter obreški ga-
silci in godba na pihala iz
Središča.
Po komemorativni svečano-
sti ob spomeniku talcev je bi-
lav kino dvorani svečana se-
ja, na kateri so spregovorili
številnim domačinom in gos-
tom predsednik SO Ormož
Franc Novak, sekretar občin-
skega komiteja ZK Ormož
Kruno Novak, podpredsednik
KO SZDL Središče Slavko
Kačičnik, predstavnik sredi-
ških šolarjev Slavko Mlina-
ric in drugi. O pomenu 15.
krajevnega praznika in o nje-
govi vsebini je v zelo jedrna-
tih, zanosnih in živih besedah,
ki so utišale sleherni nemir v
dvorani,^ spregovoril tudi pred-
sednik KO SZDL Središče Ed-
vard Pajek, ki je med drugim
dejal, da so se Šrediščani (udi
v najtežjih trenutkih naše zgo-
dovine ne samo z besedo, tem-
več z živo in neuklonjeno vo-
ljo zoperstavili nasilju ter iz-
koriščanju in v izredno tež-
kih liogojih položili na žrtve-
nik domovine svojih 70 pad-
lih žrtev, ki so danes »-naš
ponos in naša bolečina«.
Predsednik občinske skup-
ščine Ormož Franc Novak je
v svojem pozdravnem nagovo-
ru poudaril, da so lahko Šre-
diščani ob svojem 1.5. krajev-
nem praznilcu ponosni na do-
sežene uspehe na ekonom-
skem in kuljurnem področju
in da bodo v tej smeri prav
gotovo tudi v bodoče cenili
svoje padle domačine in na
njihovi krvi in darovanih živ-
ljenjih gradili srečnejši jut-
rišnji dan.
Kruno Novak, dipl. oec., ki
je pozdravil Središčane v ime-
.nu družbeno političnih organi-
zacij ormoške občine, je oce-
nil praznik Središča toliko
bolj pomemben, ker sovpada
z nekaterimi gospodarskimi in
političnimi pozivnimi premiki
v naši družbi, ki imajo svoje
kali v tistih težkih trenutkih,
ko je ukopator prizadejal tudi
temu kraju zelo hud udarec.
V nabito polni dvorani so
se na svečani seji zbrali po-
leg domačinov tudi Vlado Ož-
bolt, pj-edsednik občinske kon-
ference SZDL Ormož, pred-
sednik občinskega sindikalne-
ga sveta Lojze Balažič ter
drugi predstavniki gospodar-
skega in političnega življenja
ormoške občine.
Po svečani seji je bil spre-
jem za preživele borce NOB,
Ijivše internirance in vojne si-
rote. Te je pozdravil Slavko
Kačičnik, podpredsednik KO
SZDL, za sprejem in pogosti-
tev pa se je v imenu udelc-
žecev tega sprejema zahvalil
Ivan Zidarič, ravnatelj osnov-
ne šole Središče, ki je bil tudi
sam med tistimi, ki so obču-
tili grozote nacističnega tiibo-
rišča v Mauthausenu.
Popoldne ob 14. mi je bil v
kino dvorani sprejem za v.sc
nad 70 let stare občane iz tega
območja. Po podatkih matič-
ne službe jih je na območju
krajevne .skupnosti Središče
kar 215. Zbrane starostnike in
njihova častitljiva leta je Ed-
vard Pajek omenil kot levji
delež in nosilca ter čuvaja slo-
venske kmečke družine, ki so
rodile sinove — borce, gene-
racijo, ki je očuvala in pre-
vzela pridobitve našo velike
revolucije. Ker sem se tudi
sam pomešal med sive glave
in razbrazdane obraze, na ka-
terih so pustili sledove, borbe,
veselja, razočaranja in rado-
sti, sem dobil ob tem občutek,
da še vedno veje iz njihovih
sedmih in več življenjskih kri-
/<'v, ki jih no.-,ijo na svojih ra-
menih, tisti mladostni zan- s
in besede, ki .so naslovljene na
st^danjcmkido generacijo: -IJi-
li smo mladi, leta so nam pu-
^iila svoj pečal in sedaj v jo-
Noni življenja listamo po svo-
ji knjigi spominov, med kate-
rimi je med drugim zapisano
tudi lede: Cradilo na na.ših le-
nieljih, bodite srečni in svo-
lH)dni:«
K svečani proslavi krajo\-no-
ga praznika je prispevalo s\'oj
delež tudi avto moto društvo.
ki je organiziralo ta dan n;id
vse zanimivo tekmovanje mo-
pedistov, ki so se pomerili v
spretnoslnih polževih dirkah.
Zmagal je Branko Filipič, sle-
dila pa sta mu Malko Kuko-
vec in Dušan Haložan. Vsi ti i-
je so dobili denarne nagrado.
Šrediščani so za ta dan pri-
pravili tudi izredno zanimivo
in skrbno pripravljeno razsta-
vo krajevnih dejavnosti, ki je
(Konec na 10. strani)
Z' spomeniku padlih (alcev je spregovoril o pomenu kia-
J^vnega praznika Tonček Marčec, predsednik KO ZZB
Središre.
Slavnostna povorka je krenila od spomenika talcev proti
kino dvorani, kjer je bila svečana seja.
Kdvard Pajek, predsednik KO SZDL Središče je v nvojih
zanosnih besedah poudaril, da jo pra/nik Središča — »Nai
ponos in bolečina na.sa«<.
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
»Naš ponos in misa bolečina«
(Nadaljevanje z 9. strani)
bila v osnovni šoli. Svoje iz-
delke so razstavljali: delovne
organizficije, obrtniki sadjarji.
lovci, ribiči, šolarji, žene-gos-
podinje in dekleta. Zelo skrb-
no le bila pripravljena tudi
razstava sobnih cvetic ter re-
vij in časnikov, ki jih berejo
občani tega območja. Razstava
je bila prikaz življenja v ma-
lem. prikaz napredka in ust-
varjalnosti, ki teži k novemu,
boljšemu in lepšemu.
Središki šolarji so izdali ob
krajevnem prazniku vsebinsko
zelo bogato glasilo »Naša pom-
lad«. Iz prispevkc-v, objavljenih
v tem glasilu lahko vidimo, da
imajo v središki šoli dovolj ta-
lentiranih mladih ustvarjalcev
in poetov, ki jim priporočamo.
da pošljejo svoje prispevke tudi
v našo stalno rubriko pod na-
slovom »Naša pisma«. Uredni-
ca Alenka in bralci jih bodo
prav gotovo veseli.
Uradnemu in svečanemu delu
proslave krajevnega praznika
je sledila v domu Partizana za-
bava s plesom. Zavrtelo se je
mlado in staro. Ob iK>skočnih
vižah ansambla «^Zibrat« je bi-
lo praznovanje središkega kra-
jevnega praznika zaključeno
verjetno ne samo z mojo tem-
več tudi z marsikatero drugo
oceno, da so Središčani praz-
novali tokrat zares svečano, v
znamenju spomina na svoje
padle talce, v znamenju doseže-
nega napredka in novih načrtov
za lepši in srečnejši jutrišnji
dan.	J. Slodnjak
Na razstavi krajevnih dejavnosti je bila zelo skrbno pri-
pravljena tudi razstava sobnih cvetic.
Nad 70 let stari občani na sprejemu in pogostitvi.
Pretresljiva zgodba Marije Kačičnik iz Središča, ki jj je vihra
II. svetovne vojne vzela očeta in mater
Zadnji klici in jok Marijine
ter Stankine mame
Mnoge žalostne in pretres-
ljive zgodbe je napisala vih-
ra pretekle svetovne vojne,
mnogo dragocenih življenj je
izkrvavelo na žrtveniku sre-
di gozdov, polj in taborišč in
tisoče nedolžnih otrok je na
glas zajokalo, ko so jih fa-
šisti iztrgali od prsi njihovih
mater... Da mnogo takih in
podobnih zgodb smo že na-
pisali, slišali ali prebrali v
knjigah spominov, še več pa
je takih, ki jih nismo odkri-
li morda zaradi skromnosti
in bolečine prizadetih in
mnogokrat tudi zato, ker
mrtvi v grobovih ne morejo
govoriti.
Marija KACICNIK, učite-
ljica iz Središča (roj. 1933,
dekliški priimek Jurjaševič)
je bila v času druge svetov-
ne vojne ena izmed tistih
nedolžnih otroških žrtev —
vojnih sirot, ki so izgubile
očeta in mater. Njeno pre-
tresljivo življenjsko zgodbo
sem zvedel prejšnji petek v
Središču na sprejemu, ki ga
je pripravila KO SZDL za
svojce padlih žrtev, vojne si-
rote in preživele interniran-
ce v koncentracijskih tabori-
ščih.
V času, ko je podivjani
okupator zasedel naše kraje,
je bila Marija stara komaj
devet let. V svoji otroški do-
mišljiji še ni mogla dojeti,
kaj pomenijo streli partizan-
skih pušk in kaj hočejo so-
vražni vojaki, ki so prišli v
naše kraje. Njen oče je bil
takrat občinski tajnik, ki se
je kot rodoljub takoj vklju-
čil v napredno gibanje. Nem-
cem je postal nevaren ter
so ga januarja leta 1942 za-
prli v ptujske zapore, od tu
pa je bil premeščen v Mari-
bor, kjer so ga 11. aprila
1942 ustrelili. Na dan njego-
ve usmrtitve ga je šla obi-
skat žena — Marijina mama.
Ko je prišla v Maribor in
zvedela zločinsko novico, je
onemela od groze. Prišla je
domov v Središče in z joka-
jočim glasom povedala novi-
co tudi hčerkama Mariji in
Stanki. Očetova smrt je po-
menila zanje nezaceljivo ra-
no.
Toda komaj so jim na li-
cih usahnile solze za ubitim
očetom, je usoda znova po-
segla v njihov dom in že ta-
ko skaljeno družinsko srečo.
6. avgusta 1942 so Nemci oba
otroka in mater izselili v
celjsko taborišče. Tu so bile
po večini matere z otroki
vseh starosti, od tistih, ki so
komaj prijokali na svet, pa
vse do starejših otrok, ki so
v svojih srcih in duši že za-
čutili vse grozote vojne in
fašističnega nasilja. Nekega
dne so vse intemirance, sta-
rejše od 18 let, spravili na
dvorišče, da bi jih odpeljali
v Auschwitz. To se je tudi
zgodilo. Marija se tega tre-
nutka živo spominja. Z
mlajšo sestro, ki je bila ta-
krat stara komaj sedem let,
sta slišali strahotne krike
mater, ki so jim trgali iz rok
njihove otroke. Stali sta pri
oknu in zagledali svojo ma-
ter, ki ju je z glasnim jo-
kom klicala in mahala z ro-
kami. Tovornjaki so jih od-
peljali ..., daleč, od koder so
se le redki izmed njih vrni-
la nazaj k svojim. Marijina
in Stankina mama je bila
med tistimi, ki niso preživ,
li grozot taborišča. Novea
bra istega leta je umrla t
zapustila v krempljih faj
stov svoje najdražje — u
rijo in Stanko, ki ne bo3
nikoli pozabili maminJ
zadnjega klica in joka, s lq
terim se je za vedno poslj
vila od njiju.
Marija in Stanka sta bj
iz Celja prepeljani v raza
otroška taborišča v Nemci;
Tu so jih »prevzgajali«, ^
Turki mlade janičarje. '
materinem jeziku se nis
smeli pogovarjati. Otroci i
bili večkrat lačni kot siti.
taborišču na Bavarskem s
morali tudi otroci delati n
poljih ter v gozdovih nabi
rati ]x)rovnice. To so bil
grozna leta, grozna mlados
ko so bila nedolžna otrošk
srca, prepotrebna materinsk
ljubezni in družinske toplin
prepuščena surovosti nad
stičnih »vzgojiteljev« ...
Toda prišlo je leto 1945
Konec druge svetovne voj
ne. Prišli so Angleži in jil
osvobodili. Transport za Jn-
goslavijo in domovina, poro-
šena, požgana, prepojena J
krvjo jih je sprejela kol
otroke, sinove in hčere svoj«
prihodnosti. Marija in Stan-
ka sta imeli kljub vsemu a
to srečo, da sta jima ostala
še živa stari oče in star:
mama, ki sta jima poskušali
nadomestiti očeta in matei
To je Marijina in Stankini
zgodba. Resnična, boleča it
pretresljiva. Marija mi jo j«
pripovedovala na sprejemi:
v kinodvorani. Med pripove-
dovanjem je mnogokrat st^
žavo zadržala solze, ki so ji
silile v oči. Večkrat se je ne-
premično zazrla nekam '
prazno. Dobil sem občutek,
kot da gleda tisti tretji to-
vornjak, s katerim so od-
peljali njeno mamo in kot
da posluša njen jok in kli-
ce, ki so se ji globoko zar^
zali v otroško dušo in pusti-
li v njej neizbrisen peča'
vojne in nasilja.	J. S.
Marija Kačičnik
Pisma uredništvu
NE IGRAJMO SE »SLEPE MiŠU
s pismom markooskega Par-
tizana (Tednik št. IJ z dne 3.
4. 19691, smo le ujeli skupno
stališče in se premaknili s ku-
runtt z »blatnih oaškib cesta
vsaj v Ptuj. Cisto pobotano z
resnico in prakso življenja pa
tudi Pariizannvo pismo žal se
ni Se vedno se gremo »slepe
mtši.n
Markovski Partizan se krče-
vito brani, da bi koranti kdaj
šli tz občine oziroma iz Ptuja,
na primer na pustni torek v
Maribor, če bi bili pouabljeni,
čel da morajo tega dne doma
obujati tradicijo. Soglašava.
Ampak 2 doslednostjo markov-
skih stališč bo v tem primeru
bol} slabo. Ce jih prav razu-
meva dovolijo korantom na-
stopati približno dvakrat na
leto: na mastno nedeljo na ku-
rent ovanru v Ptuju in na pust-
ni torek doma »na blatnih va-
ških cestah« in eventualno še
(glede na pismo prvega pisca)
na folklornih prireditvah in
tekmovanjih. Prav.
Ja, kaj pa taka reč, kot je
bila na primer prireditev Go-
ren ja Velenja pred tedni v
Ptuju, ko so po radm pozvali
korante v tekmo, kdo bo prvi
prišel v dvorano? In koranti
so prišli. Kaj je kdo, ki bi ga-
rantu lahko prepovedal tako
udeležbo? In zakaj bi jo pre-
povedal, če ljudem napravi ve-
selje?
Na podlagi kakšnega »zako-
na« ali »odloka« bi mirkovski
Partizan prepovedal korantom
udeležiti se prireditev, uradnih
in dostojnih, na katere jih po-
vabijo? Težko bo kaj takega
prepovedati. Zato nima smisla,
da se igramo »slepe miši«. Ko-
rant bo najbrž šel na primer-
ne prireditve, če ga bodo vabili
in v tem zanesljivo ne bo nič
slabega, pa četudi bi ga pova-
bili v Maribor.
Ce pa misli korantu markov-
ski Partizan to prepovedati,
naj mu prepove vse ali nič.
Franc in Vitko Forstnerič
IZREKI
0 Nihče se ne more pr^'
dati dvema ljubeznima.
(Zakoni ljubezni XII. stoL)
0 Ljubezen mora nudHj
samo sebe. Kdor išče v oj^
kaj drugega, ni vreden, d*
ga kdo ljubi.
(Th. Gauthier)
# Sramežljivost ima svO'
jo lažnivost, poljub svojo nC
dolžnost.
(MirabeaU)
j^lK — ČETRTEK, 17. APRILA 
1969
STRAN 11
jfde otroške navade
,fjaš Mišo še vedno sesa
••fdnka ima že 12 let, po-
^ v kotu in grize nohte!«
Le kako bi odvadili otro-
teh grdih navad?« spra-
Sejo starši
lled g^^i® navade prište-
lo sesanje prsta, grizenje
^tov samozadovoljevanje,
!veda' pa še jih je mnogo
Starši žele na tak ali drug
fin odvaditi otroke teh na-
Ia Morda jim v nekaterih
rirnerih uspe, največkrat
3 ta navada izgine, pojavi
ase druga...
pri vseh primerih grdih
kavad se moramo zavedati,
r so to le simptomi raznih
Zvenih motenj!
Ritmični gibi pri raznih
pvadah otroka potolažijo,
lekateri mu postanejo zelo
rijetni, drugi pa ga spomi-
jjajo na detinska leta. Te
lavade se navadno manife-
tirajo ob žalosti, osami j eno-
ti ali bolezni. Mnoge star-
e predvsem vznemirja pri
itroku »sesanje palca«. V
lajveč primerih otrok sesa
aradi tega, ker nekaj po-
i[re§a. — Sesanje palca ime-
nujemo tudi — nadaljevanje
.iojenčkove dejavnosti. Ma-
tere vedo, da začne otrok se-
sati prst drug predmet ali pa
'lahteva dudo. Vendar pogo-
! so prav v tem obdobju po-
sečajo otroku premalo po-
'OTOsti. Otrok je prehitro
«istavljen in ničesar ne do-
v zamenjavo; torej pogre-
ša nekaj, kar je zanj zelo
razno. Največkrat da mati
, otroicu nekaj barvastih kock,
in s tem naj se igra ves po-
I poldne, da bo ona lahko v
I miru opravljala svoja dela.
Toda naš malček se bo nekaj
'časa igral — nato pa bo pri-
gledati v zrak in sesati
' palec.
So primeri, ko otrok sesa
palec, ker je lačen, truden,
laiiko pa zato, ker so starši
I»^tirano strogi in otrok ži-
vi v napetem družinskem
"zračju. Sesanja ne bomo
pravili s kričanjem, niti s
•kaznovanjem. Potrebno je
poiskati vzroke in jih odpra-
viti.
Starše zelo vznemirja tudi
'grizenje nohtov«. Zanimiva
J® Ugotovitev, da se tega na-
vadno lotijo starejši otroci,
so nervozni in fizično
^abše razviti, anemični itd.
se izredno hitro utrudijo,
fiitro jokajo, so razdražljivi
včasih tudi kljubovalni.
!^3jmanjša čustvena reakci-
ja včasih povzroča živčno na-
^tost, sprošča pa se v tem,
p pričenja otrok gristi noh-
ali s prstom zavijati lase.
Živčna napetost nastane
|Udi v primerih, ko se otrok
R'"^ igri ne more razživeti.
J .^^j navadi se bo moral za-
otrok, ki živi pod preti-
ano strogim nadzorstvom,
' Pa bojazljiv otrok.
, Podoben pomen ima tudi
Tiozadovoljevanje v de-
^J^stvu. Tej navadi ne pripi-
, 3emo seksualnega pomena,
hor^^ le sredstvo, s katerim
otrok doseči nadomesti-
la nekaj, kar pogreša: za-
dovoljitev. Otrok onanira iz
dolgočasja, utrujenosti, za-
nemarjenosti itd. Važen je
vzgojni vpliv staršev. Ne kaže
napihovati situacije, ker bi se
otrok še bolj skoncentriral na
svoja dejanja. Najbolje je, če
je zaposlen, če zanj skrbimo
in če smo čustveno navezani.
Izredno škodljivo je, če otro-
ka v takem primeru strašimo,
češ »umrl boš«, »mozeg se ti
bo posušil« itd. Otrok veruje
v grožnje, ker ne loči fanta-
stičnosti od realnega sveta.
Grožnje potiskajo otroka v
napetost, skrb, kar vse po-
slabša položaj.
Problem samozadovoljeva-
nja se ponovno pojavlja v
puberteti, kjer pa poleg osta-
lih vzrokov nastopa še fizio-
loški in psihični. Navadno
jih spremlja fantazija ero-
tične vsebine. V tem obdob-
ju je najbolje, da mladost-
nika zaposlimo s fizičnimi
aktivnostmi.
Zavedati se moramo, da v
človeškem življenju igrajo
važno vlogo navade, katerih
smo se navzeli v precejšnji
meri že v zgodnji mladosti.
Pri pridobivanju navad igra-
jo odločilno vlogo tudi star-
ši. Starši namreč pogosto do-
puščajo, da se njihovi otro-
ci zavedno ali nezavedno
oprimejo slabih navad.
Iz Starih zapisov o starem Fluju
V 18. stoletju postane ptujski grad
središče veleposestniške gospošci-
ne
o nadaljnjem razvoju ptuj-
skega gradu Jože Curk piše:
»Iz redosleda podob lahko
zasledujemo posamezne faze
gradbenega razvoja ptujske-
ga gradu v 18. in 19. stolet-
ju.
Grajsko jedro se bistveno
ni spreminjalo. Pritlična
stavba, ki je povezovala sod-
ni stolp s severnim grajskim
traktom, je bila nepomem-
ben prizidek, ki je služil po-
možnim gospodarskim name-
nom, zato je bil z majhnimi
vratci povezan s kletjo. Od-
stranili so ga na začetku 20.
stoletja.
Tudi vzhodni plato je ostal
v glavnem nespremenjen ...
Večje spremembe je doživ-
ljala južna bastija. Prvotna
dvoosna Karlova vrata so
dobila pred letom 1713 se-
verni, proti sredi 18. stoletja
prvi južni (3 osni) in v zad-
nji tretjini istega stoletja
drugi južni (3 osni) prizidek.
Ti prostori so bili namenjeni
grajski upravi, ki se je, kot
vidimo iz gradbenega razvo-
ja, stalno večala (trgovina z
žitom) ter polagoma zasedla
skoraj vso južno bastijo.
Kaže. da so jarke pred
obema grajskima vhodoma
zasuli šele v začetku 19. sto-
letja Od južnih dohodov je
moral zahodni dobiti že ko-
nec 17. stoletja svoj parašet-
ni zid, vzhodni pa leta 1701
svoj stopniščni dohod.
Z letom 1683 je grad kot
trdnjava odigral svojo vlogo
in v teku 18. stoletja (čas
fiziokratizma) dobil drugačen
pomen; postal je gospodar-
sko in upravno (razvoj go-
spoščin) središče veleposest-
niško urejene gospoščine (iz-
gradnja ogromne žitnice, no-
vih upravnih in gospodarskih
poslopij, izgradnja velike
pristave na severnem vznož-
ju grajskega griča). Ker je
grof Walter Leslie, ki se je
poročil z neko Dietrichstein,
določil te za potomce svoje-
ga rodu, so Lesliejem 1. 1802
sledili knezi Dietrichstein v
posesti gradu. Ker pa je bila
hčerka zadnjega kneza Tere-
zija vdova po Herbersteinu,
je leta 1858 pridobila gospo-
ščino in grad Ptuj za svojo
rodbino. Terezija je popravi-
la vsa poslopja, vendar gra-
du bistveno ni spremenila ...
Zadnji fevdalec, ki je popra-
vil grad, je bil grof Johann
Jožef Herberstein. Kot pravi
napis na notranji antični
strani Peruzzijevega portala,
se je to zgodilo leta 1912.
Grad je tudi notranje opre-
mil. Leta 1945 so Herber-
steini izgubili grad in po-
sestvo Ptuj, ki sta postala
nacionalna lastnina. Tega le-
ta je bila v gradu urejena
kulturno historična zbirka
ptujskega mestnega muzeja,
ki v glavnem ohranja Her-
bersteinovo stanovanje, sta-
novanjsko ureditev kot edini
ohranjeni primer poznofev-
dalne življenjske ureditve
pri nas.
Kot vidimo, je bila zgodo-
vina ptujskega gradu zelo
pestra. Začela se je v eri Ili-
rov, se prek antike in dobe
preseljevanja narodov razvi-
la v gradiško postojanko
starih Slovenov, rastla iz
zgodnjefevdalnega dvora prek
visokosrednjeveškega stolpa-
stega gradu v poznogotski
grajski kompleks, doživela
metamorfozo kasnorenesanč-
ne trdnjave in visokobaroč-
ne rezidence, se v 18. stolet-
ju prelevila v središče fizio-
kratsko urejene gospoščine in
končno v gospodarsko posto-
janko odmrlega fevdalizma.«
Z. R.
Mladinski aktiv Miklavž pri Ormožu
Začetna prizadevanja
in prvi uspehi
Zimska sezona, ki jo mno-
ga društva in organizacije na
podeželju izkoristijo za po-
pestreno in živahnejšo kul-
turno ter zabavno življenje,
je takorekoč že precej časa za
nami. V kmetijstvu se je od-
prla sezona, ko na podeželju
praktično ni več časa, da bi
vadili vloge za odrska dela,
da bi obiskovali tečaje, se-
minarje, razgovore in druge
oblike, ki vnašajo na pode-
želje svežino kulturnega de-
la, izobraževanja in seveda
za mlade ne navsezadnje tudi
zabavnega življenja.
Da bi kaj več zvedeli, ka-
ko je potekalo to življenje v
Miklavžu pri Ormožu, smo
zaprosili za razgovor tam-
kajšnjo predsednico mladin-
skega aktiva — učiteljico Eli-
co Kuster, ki nam je poveda-
la naslednje:
»Sedaj, ko je za nami le-
tošnja zimska sezona, lahko
ozirajoč se na dejavnost v
preteklih letih povemo, da
smo letos res nekaj napravili.
Poudarjam, naše delo ni ne
vem kako obsežno, toda po-
iskušali smo zbuditi v Mi-
klavžu latentne sile in mla-
de moči ter s tem vsem, ki
nas mnogokrat krivično ob-
sojajo in mečejo na nas ne-
utemeljene očitke dokazati,
da so mladi voljni delati (žal
ne vsi) in da ob vsem tem
želimo pomoč starejših, kar
pa je seveda le naša neizpol-
njena želja.
Ce se vrnemo nazaj k na-
šemu delu, smo, kot ste v
Tedniku že poročali, naštudi-
rali igro »Na ogledih« s ka-
tero smo gostovali tudi v
Ivanjkovcih, v Podgorcih, na
Presiki in v prihodnje tudi
še v nekaterih drugih krajih.
Poleg tega smo imeli letos
pozimi v Miklavžu tudi šolo
za življenje in kuharski te-
čaj. Od približno 60 članov
našega mladinskega aktiva je
le okrog 30 takih, ki jih lah-
ko štejemo med aktivne. Po-
zimi smo se sestajali vsak te-
den enkrat. Na razpolago
imamo majhno sobico, v ka-
teri prodajamo kino vstop-
nice. To je tudi naš največ-
ji problem, ki pa ga sami ne
moremo ugodno rešiti. Zgodi
se, da mladina ne samo pri
nas, temveč tudi v drugih
krajih zahaja v gostilne. Ne
morete si misliti, kako znajo
to nekateri, od katerih prav-
zaprav pričakujemo pomoč,
izkoristiti in naperiti proti
mladim, kot argument, češ
mladi so pijanci, kvartopir-
ci, pretepači itd____ Sama
težko razumem starejše ljudi,
ki so tudi sami preživeli mla-
dost, vse njene čare, lepote
in tudi težave ne morejo ali
pa mnogokrat nočejo razu-
meti. Ob tem ne pozabljam
na to, da so naši očetje in
matere preživljali svoja mla-
da leta povsem drugače, več-
krat v težjih pogojih, kot se-
daj mi, da so se mnogi med
njimi v mladih letih s puško
v rokah v partizanskih vr-
stah borili za naš srečnejši
današnji dan. Tega mladi ne
pozabljamo in znamo to tu-
di ceniti. S težavo pa prena-
šamo očitke nekaterih star-
šev, ki vidijo v sedanji mla-
di generaciji huliganstvo in
brezbrižnost za vsa dogaja-
nja okoli sebe.
Ce se vrnemo nazaj k delu
našega mladinskega aktiva,
lahko povemo še to, da smo
pred nedavnim že skoraj do-
končno sprejeli pod svoje o-
krilje strelsko družino in
vključili vanjo 29 mladin-
cev. V kratkem nameravamo
organizirati nekaj strelskih
tekmovanj, sodelovali bomo
v praznovanju tedna mlado-
sti in kot je to že tradicija,
krasili volišča. S sedanjim
mladinskim aktivom na Kogu
imamo organizirana že tra-
dicionalna vsakoletna mla-
dinska srečanja.
Ne moremo se pohvaliti z
uspehi, ki jih nismo dosegli,
čeprav smo na drugi strani
pokazali voljo, da je treba
tudi v našem kraju popestri-
ti življenje in sicer z redki-
mi kulturnimi dogodki in da-
ti ljudem nekaj več, kot jim
lahko da trdo kmečko delo
in garanje od zore do mra-
ka.«
J. S.
Mednarodni sejem
motorjev in motornih
vozil v Beogradu « «
od 19. do 27. aprila
V petek, 18. aprila ob 18.
uri bodo odprli v Beogradu
sejem motorjev in motornih
vozil. To je eden izmed de-
setih mednarodno priznanih
specializiranih salonov v Ev-
ropi.
Na sejmu bo sodelovalo
381 razstavljavcev (160 jugo-
slovanskih in 221 tujih) iz 20
držav.
Razstavljeni bodo motorji,
avtomobili, gospodarska vo-
zila, vozila za posebne name-
ne in motorji z notranjim iz-
gorevanjem v posebne name-
ne. Število eksponentov na
tem sejmu je vsako leto več-
je, lani 542.
Železnica omogoča 25 "/a
popust.
Elica Kusler, predsednica
mladinskega aktiva Miklavž
pri Ormožu.
STBArj 12
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRILA
Godba <na pihala iz Središča ob Dravi:
Novi instrumenti in več naraščaja
Središki godl^fniki so- bili
na proslavi 15. krajevnega
praznika v Središču tisti, ki
so dali temu prazniku še
prav posebno svečano obe-
ležje. Ze ob spomeniku tal-
cev, kjer sem jih prvič slišal,
sem se odločil, da jih bom
v želji, da bi zbral v Sredi-
šču ta dan kar največ gradi-
va za naš časopis, povprašal
o njihovi muzikalični zgodo-
vini, sedanjosti in tudi o na-
črtih za bodoče.
Franc BEZJAK, tajnik
godbe, mi je v krajšem raz-
govoru v domu Partizana
povedal, da ima središka
godba že zelo staro tradicijo,
ki je po tem zelo blizu ptuj-
skim godbenikom. dobi
takozvanih »sokolskih časih
so bili nepretirano poveda-
no na vrhuncu svoje glasbe-
ne ustvarjalnosti. Središka
godba je bila leta 1938 na
enem izmed tekmovanj godb
na pihala v Sarajevu druga
po kvaliteti izvajanih glas-
benih del. Vojna vihra II.
svetovne vojne tudi njim ni
prizanesla. Okupator jih je
razgnal tako, da so po kon-
čani vojni začeli znova in
pri tem tudi uspeli. Delo so
nadaljevali v ožjem obsegu
in z manj člani vse do da-
našnjih dni, ko šteje njihova
godba 19 članov, ki izhajajo
iz vrst kmetov in delavcev.
Stare in že ne več »moder-
ne« pihalne instrumente bi ra-
di zamenjali z novimi, ven-
dar so kot povsod v drugih
dx-uštvih in organizacijah
glavna prepreka nezadostna
denarna sredstva. Njihovi
inštrumenti so zelo stari in
imajo še takozvano visoko
uglasitev, ki jo ima še samo
^ena godba v Sloveniji,
Oddelek glasbene šole v
Središču jim je veliko pri-
pomogel, da imajo tudi doma
svoj glasbeni naraščaj, s ka-
terim pomlajujejo svoje član-
stvo ter skrbijo za nadaljnjo
vzgojo mladih glasbenikov.
-	Franc BEZJAK, mi je v
razgovoru povedal tudi oseb-
no željo njihovega sedanjega
kapelnika Martina RAKUSE
—	pomladiti godbo, nabaviti
inštrumente, skratka naprej
do cilja in želje, da bi spra-
vili središko godbo na tisti
nivo in višino, kot je bila
nekoč. To je seveda želja
vseh godbenikov in Središča-
nov, ki jim je mnogo do te-
ga, da bo njihova godba še
nadalje uspešno nastopala.
J. S.
Središka godba na pihala je dala krajevnemu prazniku še
bolj svečano obeležje.
KINO
Corisnica: 20. aprila italijanski
barvni film ŠEJKOV SIN.
Kidričevo: 17. aprila francoski
film ANGELIKA IN KRALJ,
19, in 20. aprila francoski
film PET MOŽ ZA SINGA-
PUR, 23. aprila It.-fr.-nemški
film MRTVE PRIČE MOL-
ČIJO.
l iutomer: 17. aprila ameriški
film PLAČILO ZA HUDI-
ČA, 19. In 20. aprila angleški
film HEROIf TELEMARKA,
23. aprila jug. film I.JUBE-
ZENSKl PRIMER.
Ptuj; 17. aprila jug. film SA-
RAJEVSKI ATENTAT, 18.
aprila ?v.-danski film J'VZ,
LJUBIMEC, 19. In 20, apri-
la ameriški film KORAKI
REVOLVERAŠEV, 21. In 22.
aprila Italijanski film MOL-
ČEČI BILL, 23. aprila fran-
coski film LEPOTICA DNE-
VA.
Slovenska Bistrica: 17. aprila
ameriški film KOLEKCIO-
NAR; 18., 19. in 20. aprila
ameriški film OPERACIJA
OPIJ; 22. in 23. aprila nem-
ški film ŽIVO BLAGO.
Tomaž pri Ormožu: 20. aprila
nmcriŠkl fiim TRllE NA-
REDNIKI.
Zavre: 20. aprila francoski film
ČLOVEK IZ HONG KON-
GA.
Vaše zdravje:
Otrokov spanec
Spanec ponieni otroku ve-
liko \'eč kakor odraslim. Ve-
deti moramo, da odrasli, ki
smo se že do kraja razvili,
med spanjem le počivamo in
se nam telo samo obnavlja.
Olrok pa zlasti v spanju ra-
ste in se razvija. Iz mrtvih
hraniv ustvarja živo življenj-
sko moč. Zato je torej otro-
kom si>anec nujnejši kakor
odraslim in če mu ga krati-
mo, trpi njegovo zdravje in
sploh vse, kar jo združeno z
njegovim razvojem: tek, do-
bra volja, krvni obtok, volja
^ uveljavljanje, skratka vse
življenjsko veselje in tudi o-
fcrokovo splošno počutje. Po
pravilni hranitvi je torej
najvažnejše za otroka spa-
nje, ker se s pravilno in u-
spešno hranitvijo družno do-
polnjuje v prid otrokove ra-
sti, njegovega duševnega in
telesnega razvoja.
Iz vašega tega je torej raz-
vidno, da mora otrok v po-
sameznih starostnih obdobjih
določen cas brezpogojno pre-
spati.
Ce to vemo, je razumljivo,
da smo v skrbeh, če nam o-
trok ne spi zadosti in dovolj
globoko in če so ne zbudi
spočit in poln življenja. Ka-
kor pri pomanjkanju telca
imamo tudi pri motnjah pii
spanju čisto zunanje vzroke,
Id jih lahko odpravimo ter
uredimo otrokov spanec, in
pa bolezjenske vzroke, ko nam
mora pomagati zdravnik.
Kdaj tiorej otrok ne spi
dobro?
1.	če ga preveč tiščimo v
posteljo; če ga prezgodaj da-
mo počivat in ga predolgo
puščamo v postelji, ker se
zanj ne utegnemo zanimali
ali se ukvarjamo s kakim de-
lom, pri katerem bi nas mo-
til, pa ga zato predolgo pu-
stimo v postelji, namesto da
bi se mu posvetili in ga ime-
li ob sebd;
2.	če otrok čez dan ni bil
dovolj na čistem zraku in se
ni zadosti razgilxil in utru-
dil;
3.	če otrokovo ležišče nI
pravilno urejeno. Ce je le-
žišče pretrdo ali pa premeh-
ko, če je otrok preveč ali
premalo odet, če ga tišči ali
veže srajčka, če ga zebe v
nogice ali pa je od samih
odej in pernic premočen in
vročičen, če ima previsoko
ali prevroče vzglavje ali pre-
mehko blazino, ki ga tišči na
nos in usta, če leži ob strani,
če je ležišče prekratko ali
preozko, da se ne more v
spanju neovirano obračati;
4.	t-e je prostor, kjer otrok
spi, za spanje neprimeren.
Zadahnjen ali pokvarjen
zrak, poleti zaprto okno, po-
zimi preveč mrzlo in vla/no,
če je prostor zakajen ali za*
.smrajen;
5.	če otrok za spanje nima
miru, recimo ob hrupni cesti
ali če v stanovanju samem
ni miru, zlasti v zgodnjih
nočnih urah, če otroku sije
močna tuč s ce.ste. če je o-
trok v prostoru, kjer ix>zno
v noč delamo ob niočni raz-
svetljavi, poslUvšamo oddaje,
predolgo v noč beremo ali
se pogovarjarno;
6.	če sc je otrok neposred-
no pred spanjem močno na-
jedel in se mu hrana se ni
polegla, preden smo ga dali
spat, če je jedel preveč sla-
ne, težke ali začinjene jedi
in ga zaradi tega med spa-
njem močno žeja;
7.	če mu tik pred spanjem
ali tudi čez dan pripovedu-
jejo grozljive zgodbe; čc med
starši in drugimi stanovalci
ni soglasja in je otrok priča
stalnemu besednemu ali celo
di'ugačnemu obračunavanju
med odrasli mi j če otroka
vsak čas budijo občasni po-
nočni pi'ihajalci;
8.	če je otrokovo dihanje
kakor koli ovirano, če ima
nahod ali zumašen noi
ima navado, da si o^dej,
tegne čez glavo ali pg
obrazom obrača v blazj,
9. če otrok nima sv[
ležišča, ampak spi med s
ali sliupaj z drugimi j
na istem ležišču;
K), če ga ponoči grize,
si bo to mrčes ali koii
itli pa žima, ki štrli i^j
niče ali neprimerna
ali pa spalna oble^.
Iz navedenih razlogom
tudi razvidno, kaj vse
ramo ulcreniti, da natn.
otrok bolje spal. In če j
že vse ukrenili, da bi b;
trokov spanec zdrav, giji
in okrepčujoč, pa .se
vendarle ni posrečilo, je)
bolje se posvetovati z zd^
nikom. Kakor zdrav teis
tudi zdrav sipanec med n
mi pogoji za dobro dušei
in telesno uspevanje naš
malčka. Storiti moramo t«
vse, da ga otroku omog
mo, in odpraviti vse ovire
mu ga jemljejo.
Zdravljenje
nespečnosli
Ce vas muči nespečnost,
nikar takoj ne pohitite k
zdravilom, temveč se o svo-
jih težavah najprej pogovo-
rite z zdravnikom. Sredstva,
ki naj odpravijo nespečnost,
namreč niso neškodljiva, če
jih jemljete kar v tri dni. In
ker je nespečnost največkrat
posledica nepravilnega živ-
ljenja in je le redkeje znak
kakšnega obolenja, se lahko
proti njej borite tudi z dru-
gimi sredstvi.
Prvo pravilo je — hodite
v posteljo in vstajajte vedno
ob istem, točno določenem
času. Zvečer se znebite vse-
ga, kar vas muči in vzbi
spomine.
Pred spanjem se nikar
ukvarjajte z umskim del
tudi citati ni treba.
Poseben nasvet za kadii
od poslednje cigarete se j
slovite vsaj dve uri pred s|
njem.
In kakšna naj bo večei;
Močna hrana, kava in čaj
sodijo v večerne ure. Izberi
raje lahko, mlečno hrano.
Zdravilo proti nespečno
so tudi sprehodi pred s)
njetn, ki naj trajajo vse i
tlej, dokler ne čutite riJ
utrujenosti. In — ne pozsi
te odpreti okna, predno
žete v posteljo.
NE MORE GA PREHVALITI
Topli dnevi so zvabili na
polja naše kmete. V pretek-
lem tednu so ta zaživela v
pravem pomladanskem vzdu-
šju. Posebej lepo jih je bi-
lo gledati ob šikolski cesti
Ko sem se vozi! mimo, se
mi je pogled ustavil na trak-
torju nevsakdanjega videza
Ustavil sem se, da bi pogle-
dal, kaj je to.
Ko sem prišel bliže, mi je
mlajši od Kurežovih veselo
pomahal, jaz pa sem na t«
torju prebral napis »Stej
30«.
V kratkem razgovoru 9
izvedel, da ga imajo pri K
režovih v Sikolah šele neli'
dni in da so s tem, kar ■
pokazal do sedaj, izredno 'i*
dovoljni. Sicer pa tudi
zastonj, je dejal in ves^
zarezal brazde z novim tra
torjem,
j^lK — ČETRTEK, 17. APRILA 1969
STRAN 13
Premišljevanje v temi
boS oslepel, tega ne
' mogla prenesti. Ne bom
rnogla gledati, kako boš
naokrog, kako boš brez
^i. Bodočnost nd prav le-
liaj? Se najbolje bi bilo,
'j^ba kar umi-eva.«
fako je nemalokrat govo-
a žena. In ni bil popol-
pja gotov, ali se šali ali
Kajti govorila je preveč
»Zares,-« ]e navadno doda-
»kar ubijva se^-. Neznos-
J je takole življenje; slednji
m nekoliko slabše.«
Včasih je na pol za šalo, na
^ za res »oglašal z njo. To-
ikdaj pa kdaj ji je odgo-
B-jaJ takole:
»Sinoči mi je v postelji pri-
0	nekaj na misel. Premiš-
ival som, kakšnega dela bi
lahko lotil, če bi oslepel,
bire ni veliko.- Morda glas-
1	- lahko bi se v kratkem
6U naučil igrati koto, pa bi
hko sprejemal učence ...
ji pa če bi začel z detektiv-
imi zgodbami. O eni pre^
išljujem, pa mi kar gre.
ihko bi ti narekoval. Detek-
fske zgodbe. Denimo, da
i mi ta posel šel kar od
k ...«
^ Sedel ji je nasproti v na-
' tajaču. Pi-eko oči mu je
iskala glavo bela preveza,
I Klanjal se je na pernato
' iazino, v lase in pleča se
'^ je opiralo pomladansko
som. Usmiljenja vredno!
'pBku.s-ila si ga je predstav-
! liati kot -slepega pisca fan-
' ast:6nih zgodb. Da, delo mu
'i potrebno! Neizmei-na že-T
ia za soncem! In te zaprte
či! V temo zrejo, v večno
■ajajočo temo. V tej temi
9 videl pred sabo grozljive
' ^no. IJboje, kri, nože, kri-
minalne tipe, kako zahrbtno
apadajo detektive ... To je
'se. kai- bo videl ... Strašne,
; ^ne scene ... V svoji te-
li bo videl vedno temnejšo
inižix>. Vztrepetala je in
'f^ajala z glavo. »Ne tega!
^'emaram! Bolje bo umreti!«
. Pod debelo prevezo se mu
J®_obraz razvlekel v nasmeii.
Skoraj povsem gotovo je
"'■'o, da bo oslepel. Vid se
je nenadoma poslabšal,
rjavili so se nekakšni iz-
zenice so bile nevarno
Ce bi izrastki izgi-
bi ostale le neznatne
oi^gotine, a če se bodo raz-
ne bo nikoli več videl,
^^'•se dneve je poslušal ra-
Zjutraj in ob večerih mu
žena prebirala časopise.
^ v času, ko ni bilo v ra-
nič zanimivega, je pre-
mišljeval, kaj naj počne, če-
^ "aj se loti, če asi epi.
ali dvakrat je že
^^'slil na to, da bi se ubil,
J^or je večkrat govorila žc-
I: ,' Potem se je re.sno oprijel
za fantastične in de-
j^^ivske zgodbe. A le za ne-
i^J casa. Strah ga je bilo te-
[Jr- se bo zgodilo in ko-
jjj Je nemogoče načrte, kako
Si Uredil življenje. Toda
i tniJ!' minevali in v.se te
so za.slarevale. In v
globini zastarelosti se je u-
stavil. Ni imel več volje, ne
moči, da bi niiislil na bodoč-
nost. Ce bi za gotovo vedel,
da bo oslepel, potem bi se
nemara še potrudil. A ni bi-
lo lahko premišljevati o tem.
To so bili miselni posegi v
bodočnost, v to, kaj se utegne
zgoditi, a kako neusmiljena
je lahko v tem prevara.
Jedel je kot otrok. Gledala
ga je, ko je neprestano plju-
sl^al riževo juho čez rob sko-
dele. Nagnila se je px'elio mi-
ze in z žlico -pobrala raztre-
sena riževa zima in jih vr-
gla v koš za odpadke. Razje-
zila se je,
»Kaj ne znaš več jesti?'<
Ni ji odgovoril. Ni še bil
vajen slepote, že samo noše-
nje hrane mu je delalo ta-
ke preglavice. Z grenkobo je
začutil, da se je žena odvrnila
od njega, da sta diug od dru-
gega dalje kot kdajkoli do-
slej. To ga je silno potrlo.
Nesrečen je bil, neizmerno
nesrečen, želel si je njene
bližine. A že ena sama njena
razburjena beseda ga je zme-
dla do kraja. Med njima je
zijal prepad. Kalco nemogoče
bi bilo nekaj takega, če bi bil
zdrav. Nikoli ni prišlo do
nečesa podobnega, ko je bil
zdrav in je lahko počel, kar
se mu je zljubilo. Zdrav
človek je to-p za take občut-
ke.	■ ■■ • :
Žena je očedila ribo do
poslednje koščice, 'preden jo
je položila na njegov krož-
ni ik, in mu ga primaknila. U-
smiljeno dejanje, kakor da
bi sikrbela za štiriletnega o-
troka. Jedel je ribo bi'ez te-
ka. Kot stroj, — le njegova
usta so se premikala in da-
jala s tem znake življenja.
Krožnik je bil že prazen, a
še vedno je brskal po njem z
vilicami. Trudil se je, da bi
ugrabil belino sredi krožnika.
Edirfo belino je še nelcako
ločeval, diTjgega čisto nič.
Žena je odložila svoje vilice
in opazovala njegovo ne-
spretno početje. Tedaj je pla-
nila v jok.
»To je beli vzorec na krož-
niku.«
»Ribe ni več?«
»Pojedel si jo, ali ne?«
Ni odgovoril. Dotipal se je
skodele z riževo juho in iz-
pil preostanek. Potem je ner-
vozno poravnal žlico in vilice
na rob mize. Razburjen je
bil tako, da ni vedel, kam
bi z rokami.
Slednji dan ga je morala
voditi za roko na ulico, mu
pomagati v avtomobil in ga
peljati k zdra-vniku. Zdravnik
je bil dan 2ia dnem manj in
manj prepričan v uspeh svo-
jih poskusov.
»Kirurgični poseg bi nema-
ra pomagal. Seveda, posku-
siti bi morali, v naprej ne
morem trditi ničesar. To-
rej ...«
Kako sama je bila v tem
trenutku. Nikogar ni imelaob
sebi, da bi ga lahko vpra-
šala za svet.
Dalje prihodnjič!
Po M-rz
Voda je za umivanje
Kako pravzaprav voda učin-
kuje na našo kožo? Vzemimo
najprej vodo v obliki pare:
Idealna je za mastno kožo, sla-
bo prekrvljeno in grobo kožo,
ker jo globoko očisti, pospešu-
je krvni in limfni obtok in o-
mehča poroženelo plast. Manj
idealna, celo škodljiva je para
za suho kožo. Pri vroči vodi
sta učinek in uporaba približ-
no enaka kot pri pari. Dobro
pa prenašajo vse vrste kože
toplo in mlačno vodo, sme pa
biti res samo topla. Seveda či-
stilni učinek ni več tako velik
kakor v vroči vodi in pari, tu-
di porožcnela koža se manj o-
mehča, kapilare se manj raz-
širijo, vse je v milejši obliki.
To pa je za večino kožnih vrst
veliko bolje, kot ulo-epi, ki ko-
žo takoj čudovito olepšajo, za
daljši čas pa so škodljivi. Mr-
zla voda osveži, poveča nape-
tost, zoži kapilare, stisne pore,
vse to so razlogi, ki nam nare-
kujejo, da se po vsaki kopeli,
po vsakem umivanju s toplo
vodo opljuskamo s hladnejšo.-
Poleg tega nam hladna voda
utrjuje telo. Ledeno mrzle vo-
de ali celo ledu pa bi smeli u-
porabljati le izredno malo in
samo tedaj, če imamo popol-
noma zdravo, normalno kožo,
ki tu pa tam prenese kak pre-
tres. Toda ostati mora pri izje-
mah. drugače se nam bo slabo
obneslo.
Najbolj zdravi za kožo sta
čista studenčnica in dežcvnica.
A kdo jo ima vedno pri roki?
Naša voda iz vodovoda pa ima
več ali manj mineralnih snovi,
torej je trda in je mnogi ne
prenesejo. To. kar daje vodi
trdoto, so predvsem apnenčeve
in magnezijeve spojine. Te
povzročajo, da je občutljiva
koža razpokana, hrapava in tr-
da, in tudi omogočajo bolezen-
skim klicam, da vdirajo v ko-
žo. I.ahko se naredijo ekccmi.
Zato je priporočljivo, naj
ljudje z občutljivo kožo trdo
vodo omehčajo s pi-imernimi
dodatki (borax, natrijev kar-
bonat, polifosfati.)
Kdaj naj se umivamo? Zju-
traj ali zvečer? To je prepro-
sto rečeno, vrašanje vestncsti
in ukusa. Ljudem, ki morajo
ves dan opravljati umazano
delo, je to samo po sebi jasno.
Ti se bodo zvečer temeljito o-
čistili. Nekateri pa potrebujejo
vodo zjutraj za poživitev obto-
ka, nekateri mrzlo, drugi top-
lo. Vsi, ki se umivajo s top-
lo, bi se morali za tem oplak-
niti z mrzlo, da dobro prekrvi-
jo kožo in se s tem utrjujejo.
To velja zlasti za tiste, ki jih
rado zebe. In še nekaj: Umi-
valne krpe je treba čimvečkrat
zamenjati (brisače seveda tu-
di). Se danes se dobo ljudje,
ki dajejo svoje umivalne krpe
na vsakih nekaj tednov v pe-
rilo. Idealno bi bilo, če bi i-
meli vsakikrat svežo. To diši
secer po razkošju, pa daleč
od tega. Najbolj higienična je
pač vsakodnevna prha. Kdor
si more to urediti, naj ji da-
je prednost pred umivanjem v
umivalniku ali pred polno ko-
peljo. Vendar je povsem nepo-
trebno, da si dan za dnem na-
milimo vse telo. To bi odtegnilo
koži vse preveč njene maščobe
in ji preprosto vzelo dragoceni
kisli zaščitni plašč. Popolno-
ma se umiti ali oprati je se-
veda treba že zaradi prekrva-
vitve, toda namilimo si vsak
dan telesne dele z velikimi
znojnic^i (pazduhe, okolico
spolovil, kdor tu prenese milo)
in seveda vse tiste dele, ki
pridejo v najožji stik z okoli-
co. A da ne bi kdo napačno
razumel: Tu nikakor ne zago-
varjamo umazanosti! Mnogi i-
majo navado, da zjutraj skoči-
jo iz postelje, stečejo v kopal-
nico. se umijejo s tako mrzlo
vodo. kakor le prenesejo in ne
da bi se obrisali, samo otrese-
jo kaplje z rok in še vlažni
smuknejo za deset minut v
gorko posteljo: toplo, mrzlo,
toplo; gotovo izvrstna vaja za
ožilje. McTamo pač poskusiti
če nam prija in če je dovolj
časa za to ...	j
Izr&drto uspela
KRVODAJALSKA
AKCIJA
v Slov. Bistrici
, Pretekli ponedeljek je bila
v Slov. Bistrici letos prva
večja krvodajalska akcija.
V razgovoru s člani Rdečega
križa v Slov. Bistrici pred
akcijo sem izvedel, da bi bi-
li veseli, če bi izpolnili plan,
torej če bi kri darovalo vsaj
dvesto občanov iz bistri.ške
občine.
Rezultat akcije pa je bil
presenetljiv. Ta dan je daro-
valo svojo kri ekipi, ki je
prišla iz Ljubljane, 356 ob-
čanov, kar pomeni izredni
presežek predvidevanj.
V Slov. Bistrici so bili za-
dovoljni s takšno požrtvo-
valnostjo svojih občanov. Za-
to se ob tej priložnosti še
enkrat vsem najlepše zahva-
ljujejo.	-b
STRAN i
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APRIL^ •
Branjevec in gangsterji
(Nadaljevanje in konec)
Ed Backer je zaradi tega,
ker se Fric Rdečelasi tistega
večera ni vrnil, sploh ni
vznemirjal. Mislil je, da se
je kje zapil in da mu bo pri-
nesel denar jutri. Toda mi-
nila sta še dva dneva. Ker
pa Frica še ni bilo od niko-
der, se je Ed razbesnel.
—	Izprijenec me je preva-
ril, je kričal. — Ves dan je
zbiral zavarovalnine, zdaj pa
je z denarjem izginil. Samo
da mi pade v pest!
Tedaj se je zgodilo tisto,
čemur se je Marko hotel iz-
ogniti: po tednu dni je še
eden prišel v njegovo delav-
nico. To pot je bil to brez-
končno dolgi in tanki indivi-
duum z imenom Krivonogi.
—	Ce nočete, da vam za-
žgemo hiše nad glavo, iztre-
site denar, je rekel takoj pri
vratih.
—	Koliko to stane? je re-
kel Marko.
—	Deset dolarjev,
—	Denar imam v zadnji
sobi, je vzdihnil Marko in
skomignil z rameni. »Tega
si nisem želel«, si je mislil
sam pri sebi. »Zdaj mi ne
preo.«taja nič drugega, kot da
nadaljujem«.
Krivonogi je šel za njim.
Tam se je scena ponovila
Nekaj minut kasneje je Mar-
ko vlekel truplo navzdol po
stopnicah. Pokopal ga je po
leg Frica Rdečelasega.
Nekega večera, ko je Mar-
ko sedel pred drvarnico, sta
prišla k njemu dva človeka.
Eden od njiju je bil mogoč-
ni Ed Backer.
—	Ali poznate Krivonoga?
Dolg. mršav.
—	Mislite tistega, ki je pri-
šel nekoč k meni po denar?
je odvrnil Marko.
—	Da.
—	Pri meni je bil pred ne-
davnim. Od mene je zahteval
deset dolarjev in jaz sem mu
jih dal.
—	Si videl? je rekel Edov
spremljevalec. — Fric in on
sta med seboj nekaj mečkala
Ne da bi se še ozrla na
Marka, sta se obrnila in od-
šla. Marko je slišal, kako je
Ed godrnjal; dva moja naj-
bližja človeka. Da me tako
prevarita! Danes se človek
ne more zanesti na nikogar!
Svoje razburjenje je ubla-
žil z nekaj čašicami močne
pijače. Sklenil je, da lahko
verjame samo svojemu rod-
nemu bratu Tom Backer
je delal kot barman v ne-
kem drugorazrednem lokalu.
E^ ga je obiskal in mu po-
vedal svojo zagato in ga pri-
dobil za svoj načrt. Bil je
zelo preprost: Tom mora
spremljati Robertsa. V koli-
kor bi opazil kaj sumljivega
mara obvestiti o tem Eda.
Tom Backer je spremljal
Robertsa Debelega m videl
kako je hodil iz ene delav-
nice v drugo Ko je prišel
pred vrata Marka Alettija
je bila ura sedem zvečer
Tom je čaka! do pol devetih
Nato je zgubil potrpljenje in
odšel v Markovo delavnico.
Bilo je devet, bilo je deset,
toda po Tomu Backer ju ni
bilo sledu, niti glasu.
Toda tega ni nihče opazil.
Ko se niti debeli Roberts
niti njegov rodni brat nista
vrnila, je Backer pobesnel.
—	Gotovo je kdo v mestu
ustanovil konkurenčno ban-
do, ki mi zdaj odvaja ljudi.
Ukazal jim bom, da ne sme
nihče hoditi ven brez revol-
verja.
Jezen je izpil vso stekleni-
co whiskyja. Ravno to je na-
pravil Marko Aletti. Samo
pomislite, že štirje gangster-
ji so ležali v njegovi kleti.
Ponoči Marko ni mogel
spati. Zdelo se mu je, da sli-
ši iz kleti glasove. Prestra-
šen je bil vedno bolj. In čim
več je pil, tem glasneje je
slišal glasove.
Nič na svetu ga ne bi mo-
glo prepričati, da je to v re-
snici veter, ki piha okrog hi-
še, ali pa mačka, ki lovi mi-
ši. Nekaj noči je vzdržal,
potem pa ni mogel več. Na-
pravil je nekaj, kar v živ-
ljenju še kot pošten in spo-
štovan branjevec ni storil:
odšel je v javno hišo.
Crnolasa Mary je bila hva-
ležna poslušalka za vse tisto,
kar je hotel Marko povedati.
Bila pa je tudi prijateljica
Stonoge Jimija, ki je zopet
bil ožji sodelavec Eda Bac-
ker j a.
—	Poslušaj, Jimi, mislim,
da imam zate dobre vesti, je
rekla Mary.
—	Pa jih povej, je rekel
Jimi.
—	V tisti naš kurnik je
prišel nek smešen človek,
imenuje se Marko Aletti...
Ga morda poznaš?
—	Poznam.
—	Tisti Aletti trdi, da sli-
ši v kleti duhove. Pravi, da
mu nobeno noč ne dajo mi-
ru. Toda jaz tega ne verja-
mem. Mislim, da pravi zato,
da ne bi kdo pokukal v nje-
govo klet. Tisti Marko ima
gotovo v kleti zakopan de-
nar.
Pol ure kasneje je bil Ji-
mi pri svojem šefu Edu, in
mu vse povedal.
—	Aha, denar v kleti! se
je razveselil Edy.
Najbolje bo, če to zadevo
opravim takoj jutri zvečer.
Morda bo Aletti zopet odšel
k Mary.
Marko je tisti večer ostal
doma, pil je, nato pa legel
in ugasnil luč.
—	Pojdimo, je rekel Ed,
ki je z Jimijem sedel na na-
sprotni strehi in opazoval,
kaj Marko dela. — Verjetno
ne bo nič slišal, ker je prej
toliko pil.
No, Backer je podcenjeval
Aletti jev posluh.
Marko je hotel ravno za-
spati, ko je zaslišal iz kleti
zopet neki šum. Bil je bolj
jasen, kot kdajkoli prej.
Preplašen je skočil iz poste-
lje, obul copate in se odlo-
čil, da bo pogledal duhovom
v obraz. Sel je v klet. Bil je
na vrhu stopnic, ko je zasli-
šal vrisk.
Stonogi Jimi je ravno od-
valil kos betona in zagledal
truplo Frica Rdečelasega.
Nenadoma je Marko slišal,
kako duhovi tekajo in nena-
doma mu je bilo dovolj. Moč-
no je udaril s sekiro, čeprav
ni vedel, če to pomaga tudi
duhovom. Prvi duh, ki je
nanj naletel, je bil Ed Ba-
cker. On in njegov pomočnik
sta se znašla v trenutku na
tleh z razbitimi glavami. Se-
(Konec na 16. strani)
Rezervirano za PrIeškega Lujzeka
Dober den drogi Frleki no fsi
driigi, ki se na toti guč viin raz-
mite.
Ja ven, ke ste me prejšji tje-
den fe.jst pogrešali no se jokali
za niojin rezerviranin iiotom. Ke
me nete zapstuj obsojali no me-
tali prevejke krivice na mene,
van moren najpret napisati
vzrok, zakaj n^ v zodji številki
ne bilo na sveiio. Tak kak ste
to vidli, culi ni vena tudi pre-
štimali, smo si za j tote dni kii-
hali volilne gulaže no sc borili
za stole v skupščinah, rudi jas
sen ša malo po stopijah našega
zveznega humorista Ckalja, ki je
te tudi mi&la v Kkupščiiio malo
resnega heca vnesti pa so ga že
pred volitvami v pri-dvolilnen
gulaži zaprli v vejki pisker no
riglco doj zapečotili. Tudi jas
sen si misla: »Pje, I.ujs, zakej se
te tudi mija ne bi Sla malo po-
slonca špilat. Nor sen glih tejko
kak fsi drugi, pameten glih tej-
ko, lepi glih tejko, grd glih tej-
ko, glih tejko, glih tejko . . ., no
kak vidite sen son pri sebi pre-
štima, ke sen popunoma enako-
vreden vsen našin poslanskin
kandidaton. Svojega firmanske-
ga botra sen tak politično pre-
priča, ke je začeja delati za me-
ne propagando no me seveda
kak se to za botra spodobi, ma-
lo napre riva. Dokič sen ne pri-
ša do kandidacijske konference
blo fse lepo no praf, lidje so mi
že pravli dober den gospod Lujs
—	bodoči poslonec, dobri prijo-
teli, ki so se do zaj še ne nikan
prerinoli, so me že prosili za u-
sluge, ki jin bi jih moga nareti
kot bodoči poslonec. Na račun
fsega totega heca sen kak se se-
veda to sika že nosa fsoki den
belo najlon robačo no rdeči kra-
vati. Z boterovo pomočjo no še
s celo vojsko dobrih prijotelov
smo že naredli načrt, kak mo
prepričali volivce, ke de poslo-
nec Lujs čista zagvišno na vo-
litvah v vejki večini obkroženi.
Ne ke bi se van hvola morem
rečti, ke je šlo vse tak kak po
masli. Seveda sen moga tu no
tan ke »podmazati«, dosti obeča-
ti (no nič nareti) kak naši po-
slonci, meti fčosik vejki gobec
—	tepa joj...
Na kandidacijski konferenci
bla moja usoda no poslanska ka-
riera vržena v koš z zlo posre-
čenim kometorom, ke mamo pre
v skupščinah že zadosti humori-
.stov no da bi Lujs bija tu čista
odveč no deseto kolo pri vozi, ki
ma v resnici samo štiri potoče.
No drogi brolci, na mojen pri-
meri zlo iepo vidite, kak se kon-
čojo želje no ambicije sposobne-
ga Prleka. No jas se toložin s
ten, ke mo do drugih vo)iu
ba malo več prakse, ke J
lehko tudi jas enkrat Uo i
kopaje prileza.
MARJANCA IZ AVSTuijj
JE PO DUGEN CA.ITI Dj
NA MENE ZMISULA
Kak ste to lehko že veJ
prL-štimali sina si mija z
co že precik dugo vejka >
tela. To pred por dnevi se?
ba jeno pismo v keren piše;
Spoštovoni Lujzek
Mislin, ke te je ne še vrajj
ja no te zato po dugen cajti
goč presenečan z enin lik
fon. Nič nan več ne pišeš, kj
ke moš no če te neje začeh
mlod po srci Skrompati. jj,
vin tak po stori navodi ej
dobro po malo slabo. Letos
zimi sen mela vejke težoi
odmetovajon snega, ki sn»
skoro z noson rivali. Zaj j,
malo bojše no se tota naj
hvala bogi že poslovla od
Tudi v gartnariji kak sen i
slena se nan je zaj drgoč o«
delovna sezona. Sejamo šj
pikiramo paradajzove flonct
pletemo krence za tiste, ki jj
Matilda povohnola. Ovokroti
nan neke toža, ke te kripa
grobila. Jas sen si premoj n
bogi duši mislila, pje Marjj
zaj pa de si Lujs čista zagvi
pri meni še pred smrtjo eni
nec naroča. Lujs ne smeš
napačno razmiti, saj ti ne M,
smrti, jas sen si pač samo
slila, ke bi bilo v naši vrtš
več kšefta.
Zaj pa še neke delan dN
en tvoj recept.
valno kiiro no se priporočit
Marjanca iz Avst
Droga Marjančka
Hvala za tvojo pismo. Vi^i
še me neje vrag pocitra n«
še fort napre neke gobcorin
svet drožin. Resen si zlo »mi
na, če se mi že krenec š^u
Samo pasko se me, ke ne M
ob tvoji shujševalni kiiri pa
nebesa vdrapnola kak boš
sloka grotala. Ne pozobi iti |
k spovedi saj do drgačik p«kl
ščaki tvojo pregrešno dušo
male štikle raztrgali.
Pišite mi na moj antres.
Vaš zvesti Lujzi
^jjjlC — ČETRTEK, 17. APRILA 1909
STKAN 15
,|(aj osnovnih pravil postrežbe
Lvilno strežen je je roč-
L ki se je priučimo tudi
I®Kdor zna logično mi-
obvlada glavna pra-
0 vedenju pri mizi, bo
vse dobro premislil in
ivil pripravljene jedi
najbolj priročno na mi-
Tudi oseba, ki za stre-
,je ni najbolj izučena, bo
egla, če upošteva vodilno
avilo: postrezi tako, da bo
jtu čimbolj priročno in
pbno. Ob vsaki priložno-
naj nam bodo v pomoč
naslednja osnovna pra-
far hočemo vzeti z mize
i postaviti na mizo, pri-
gjno z desno roko, ker je
isnica spretnejša in ker
režemo z desne strani. Ta-
,j nato pa predenemo pred-
el v levico in ga odnese-
vse nosimo v levi roki, ker
ora biti desnica prosta za
a druga opravila (za od-
ranje vrat, prestavljanje
:ožnikov, jedilnega orodja
1 kozarcev). Pladenj, na ka-
rem nosimo strežno orod-
, naj počiva na levi dlani;
vse jestvine ponujamo z
)stove leve strani. Kar ho-
imo ponuditi, si postavimo
a levo dlan. Pod sklede in
' tošče postavimo zložen prt,
a nas ne peče in da ga ima-
» pri rokah, če je treba
jj pobrisati;
'na mizo prinesemo in od-
'(semo z nje vse z desne
Hrani gosta. Denemo predenj
' npr. druge krožnike, jedilno
eitidje, kozarce itd. Prav-ta-
'b odnašamo krožnike po u-
' »rabi z desne strani. Vse te
' redmete, ki jih naj odnese-
' 10, naložimo na pladenj, ki
la imamo v levi roki, ali pa
ar na levo roko samo, kar
» terja že precej spretno-
, t';
I jedilno orodje primemo
ledno v sredini, ali na spod-
njem koncu. Zelo nehigienič-
F je prijemati žlico tam,
rier se nosi v usta, vilice pa
roglje, nož pa na rezilu.
Nikoli ne prinesemo in ne
^^inesemo orodja kar v roki,
temveč vedno na pladnju ali
i krožniku. Med obedom
Možimo pred gosta vedno
Cisto jedilno orodje, nato še-
krožnik: pri pogrinjanju
^iTiize pa napravimo prav na-
jrobe. Pri velikih obedih in
^^jah ne dajemo h krož-
več kot dvoje vrst je-
''"ega orodja naenkrat in
, po potrebi zamenjamo
obedom;
se ne dotikamo z ro-
zato moramo paziti, da
■'J^'Jemamo krožnike ali skle-
jf) J^ ob robu zgoraj, da se
prsti ne omočijo z jedjo,
f-šari' P^^^^^semo vedno v ko-
('aii*^^' pogrnjeni s prtičkom
fia	iz papirja, ali
krožniku,
^end osnovna pravila,
Vira	ravnamo pri ser-
'smeTn!" J®	nekaterih
^ ^^inicah, ki veljajo povsod.
žemi^^^® in pijačo ne postre-
PZi II P^ej, dokler ni na mi-
I ' ^^^ gost potrebuje.
' iedf ^^'■^žemo z obedom več
)e(jjQ .pospravimo za vsako
sele, ko vsi nehajo je-
sti; nato pripravimo mizo za
naslednjo jed, ali pa prinese-
mo naslednjo jed na mizo. V
vsakdanjem življenju po-
spravimo na primer krožnike
od juhe hkrati z jušnim lon-
cem ali skledo, nato šele pri-
de na vrsto druga jed. Ce
serviramo jed okoli mize, jo
prinesemo na velikem krož-
niku ali skledi z jemalnim
orodjem, ki ga obrnemo ta-
ko, da je za gosta najbolj pri-
ročno. Jed ponudimo z leve
strani in z levo roko. Ce pa
postavimo jed na mizo, stori-
mo to z desnico in z desne
strani.
Najprej postrežemo najsta-
rejši in najuglednejši osebi,
ki smo ji določili tudi častno
mesto na zgornjem koncu mi-
ze. Potem postrežemo po vr-
stnem redu še drugim go-
stom. V družini so najprej na
vrsti starši, nato otroci, če pa
je v družini gost, damo nje-
mu prednost.
Z mize pospravljamo ta-
kole: najprej odnesemo jedil-
no orodje, solnice, posode z
začimbami in kruh, kar ga je
ostalo. Ce postrežemo za poo-
bedek s sirom, ostaneta sol-
nica in kruh še na mizi.
Drobtinice in druge suhe
ostanke jedi pometemo z mi-
ze s posebno ščetko na lopa-
tico ali s servirnim prtičkom
na krožnik. Nikoli pa ne na
tla.
Drugič pospravimo mizo
pred črno kavo. Takrat po-
spravimo tudi vse kozarce. Z
jedjo ali vinom polit prt pre-
grnemo s čistim prtičem. Po
obedu ne pospravljamo jedi
z mize, dokler ne odidejo vsi
gosti iz prostora.
Vsak teden novi
naročniki
Akcija Tednika »Kdo s
Tednikom na dvodnevni iz-
let« se je razmahnila po vseh
osnovnih šolah občin Ptuj,
Ormož in Slov. Bistrica. Pre-
cej je še kandidatov, ki so
zbrali na posameznih šolah
deset naročnikov za naš iz-
let. Ponekod pa je postala
konkurenca zelo huda, ker se
dogaja, da sta na eni šoli že
dva, ki sta zbrala deset novih
naročnikov
V zadnjih dveh tednih smo
dobili precejšnje število na-
ročnikov iz Desternika, Pod-
lehnika, nove naročnike iz
Zetal, Vitomarc, Stoperc in
Središča
Milan Kuri iz Vitomarc je
zbral sedem naročnikov in
nam piše, da upa, da bo kma-
lu uspel dobiti tudi desete-
ga naročnika in tako izpol-
niti pogoj za dvodnevni iz-
let. Izredno pa se je v minu-
lem tednu izkazala Danica
Cimerman, učenka šestega b
razreda iz osnovne šole v
Središču, ki je zbrala enajst
naročnikov. Tudi Stanko Po-
točnik iz istega razreda je
zbrala pet novih naročnikov.
Uprava Tednika
Težko poškodovan šofer je tik nad prepadom ustavil vozilo
s svati
SILA ZIVUENJA
Stradimir Joiič, 25-letni
avtomehanik in voznik iz va-
si pri Andrijevici ni mogel
odbiti prošnje očetovega pri-
jatelja, da bi s svojim kom-
bijem prepeljal njegove svate
na poroko v Fundino pri Ti-
togradu. Bila je sobota. V Ti-
togradu jih je počakal Mu-
stafa Muhovič. Dali so mu
sedež poleg voznika in takoj
nadaljevali z vožnjo.
Na tem dolgem potovanju
so imeli svatje zelo neugod-
ne sopotnike — dež in nevih-
to. Toda veselje kljub temu
ni izostalo. Izostali niso niti
streli, ki so oznanjali prihod
svatov. Ko so se po strmem
in kamnitem hribu približe-
vali nevestini domačiji, je
Muhovič segel v torbo in iz-
vlekel pripravljeni dinamit.
Močna detonacija naj bi o-
pozorila domače, da so prišli
po nevesto. Ob aktiviranju je
poiskušal vreči dinamit za
hrbtom voznika skozi odprto
okno. To je opravil zelo ne-
spretno. Ob zamahu je uda-
ril z roko ob vrata, dinamit
mu je padel iz rok in se sko-
talil pod sedež voznika. Avto
je brzel dalje ...
Svatje so opazili nesrečo
in opozorili voznika na ne-
varnost. Toda bilo je že pre-
pozno. V avtomobilu je od-
jeknila strahotna eksplozija.
Stradimir se spominja, da ga
je dvignilo kvišku, z glavo
je udaril v strop avtomobila
in se ponovno znašel na svo-
jem sedežu. Iz prepolnega av-
tomobila so se zaslišali klici
in stokanje. Obrisal si je kri,
ki mu je tekla s čela in mu
zalivala oči. V tistem trenut-
ku je zagledal nenavaden
prizor. Desna vrata je eks-
plozija dobesedno odtrgala
in jih odnesla 20 do 30 me-
trov daleč od prizorišča ne-
sreče.
NEVERJETEN PODVIG
TEŽKEGA RANJENCA
Da bi preprečil nadaljnjo
katastrofo, se je z obema ro-
kama vrgel na volan. Toda,
joj ... levo roko mu je odtr-
galo nad zapestjem, na desni
pa so mu manjkali trije pr-
sti. Poizkušal je zavirati z
nogami, ki so bile prav tako
v krvi. Stradimir je panično
razmišljal, kako naj zaustavi
vozilo brez moči v nogah in
rokah. Stisnil je zobe in z
razmesarjeno desno roko v
zadnjem hipu izravnal volan,
da niso zgrmeli v prepad.
To še ni bilo dovolj. Avtomo-
bil je začelo zanašati na na-
sprotno stran ceste, kjer jim
je prav tako grozila nesreča.
Zagrabil je ročno zavoro. Kri
mu je lila iz roke in dobival
je občutek, da se bo onesve-
stil. Zbral je vse svoje zadnje
moči in potegnil za zavoro.
Avtomobil je zaškripal in ob-
stal tik na robu ce.ste, pod
katero je zijalo strahotno,
nad 100 m globoko- brezno.
Stradimir je uspel...
Težko ranjenega šoferja so
z mimo vozečim avtomobilom
prepeljali v bolnišnico v Kru-
ševu. Tu so ga morali takoj
prenesti v operacijsko sobo.
Poleg poškodovanih rok je
dobil težke rane tudi na no-
gah in po trebuhu. Ves čas
je ostal pri zavesti. V telesu
so našli najrazličnejše ko-
vinske dele, ki so se mu zare-
zali v meso ...
DRUGA VRNITEV
V	ŽIVLJENJE
Se isto noč so morali Stra-
dimira položiti še enkrat na
operacijsko mizo. Operacija
je trajala polnih šest ur. Po-
zneje je bil Stradimir še dva-
krat operiran v Ivangradu.
V	bolnišnicah je preživel pol-
nih 134 dni. Prvih 20 dni so
mu morali dajati transfuzijo,
35 dni pa so ga morali celo
umetno hraniti. Moral je pre-
nesti presajevanje kože z de-
sne na levo nogo.
Stradimir je ostal težki in-
valid. Od tistega nesrečnega
dneva se je njegovo življe-
nje spremenilo v trpljenje in
obup. Toda čvrst in junaški
Stradimir se ne toži zaradi
svoje usode, prav tako kot
se ne hvali s svojim juna-
škim dejanjem, ko je rešil
neizbežne smrti potnike v
kombiju. Njegovi sopotniki
mu tega ne bodo mogli nikoli
poplačati, prav tako kot nje-
mu ne bo mogel nihče nado-
mestiti odtrgane roke in po-
habljenega telesa.
Po A. J. S.
Izlet na Brinjevo goro
v nedeljo, 20. aprila, pri-
redi Planinsko društvo Ptuj
avtobusni izlet na Brinjevo
goro, ki je lepa planinska po-
stojanka in pomembno ar-
heološko najdišče.
Odhod ob 6.25 z rednim av-
tobusom. Vožnja in pot do
koče ni utrudljiva, zato va-
bimo tudi starejše člane. Pri-
jave sprejema tovarišica Her-
mina v pisarni Petovie. Vabi
Planinsko društvo.
STR Al-i 16
TEDNIK — ČETRTEK, 17. APUn^^
Brc^njevec in gang-
ster|i
(Niiiliiljevanj«' s M. slrani)
daj žele je Marko uvidel, kdo
so duhovi.
Po tem dogodku je gang-
sterska banda razpadla. Ne-
kateri so odšli v Cikago,
drugi v Sant Luis, someščani
Marka Alettija pa so začeli
svobodno dihati. Nihdar ne
bi izvedeli, komu se imajo
zahvaliti, da se ne bi nekega
dne pojavil Louis Grun, za-
stopnik zavarovalne družbe,
toda prave zavarovalne dru-
žbe.
V branj arijo Marka Alet-
tija je vstopil z aktovko pod
pazduho.
Nujno je, da se zavaruje-
te, je rekel ljubeznivo.
—	Kaj mi bo zavarovanje?
je vprašal Marko neljubezni-
vo.
—	V vašo zaščito, ga je
prepričeval agent.
—	Jasno, gospod. Na pri-
mer zaščita pred nesrečo.
—	Pojdite z menoj v zad-
njo sobo. Tam se bova po-
menila v miru.
Po dveh minutah je ugled-
ni in spoštovani agent s kri-
kom pritekel iz Markove
prodajalne in padel ravno v
naročje policaju, ki je stal
na vogalu. Policaj ni hotel
verjeti, da je hotel mali Mar-
ko Aletti Gruna brez kake-
ga vzroka ubiti z mesarico.
Naposled je le pristal, da bo
zadevo raziskal.
Marka je našel napol mrt-
vega. Našel pa je v kleti —
saj veste kaj.
Tako jc vse mesto izvedelo,
kam so izginili Ed P>acker
in njegovi gangster'i. Ker je
Marko ubil gangsterje v sa-
moobrambi, ga niso aretirali.
Seveda pa bi bilo le preveč,
če bi mu hoteli postaviti tu-
di spomenik.
Po M — zr
Srečar^je esperanlistov v Arnaldsteinu
5. 4. se nas je zbralo v tem
privlačnem turističnem kraju
ob tromeji Avstrijo, Italije in
Jugoslavije okoli 120 espe-
rantistov iz teh dežel. Naj-
več nas je bilo iz Slovenije.
Odpeljali smo se z avtobu-
som iz Ljubljane. Kljub ne-
ugodnemu vremenu je bilo
prijetno razpoloženje. V Be-
ljaku smo se sestali s tam-
kajšnjimi esperantisti.
Zvečer so, imeli avstrijski
esperantisti-železničarji svo-
jo letno skupščino. Naslednji
dan smo se v tej elegantni
dvorani »VOLKSIIEIMA« se-
stali esperantisti iz treh de-
žel iz Nemčije je bila le ena
somišljenica. Pozdravili so
nas predstavniki Avstrije,
Italije in Slovenije. Zvedeli
smo, da bo prihodnje leto 55.
SVETOVNI ESPERANTSKI
KONGRES NA DUNAJU.
Srečanje, kjerkoli bilo to, pa
bo na naši lepi revieri, v
VOLPARIJI blizu Savudri-
je. Predviden je tudi izlet v
Trst. Izvoljen je bil odbor
predstavnikov teh dežel za
tesnejšo povezavo. Konferen-
ca za uvedbo esperanta v šo-
le pa bo ob sodelovanju pred-
stavnikov prosvetnih mini-
strstev štirih držav v jeseni
na Pohorju. Takrat bodo o-
biskali naše mesto.
Nato smo gledali dva zani-
miva filma, prvega avstrij-
skega o esperantski medna-
rodni smučarski prireditvi,
in našega filma o kmečki oh-
ceti v Ljubljani, ki je zares
navdušil navzoče.
-o-
ZA SMEH
Victor Ilugo ni nič kaj rad
videl, če so ga imeli za stare-
ga, vse dokler nI že močno
ostarel. Ko se Je v jeseni živ-
ljenja vozil v poštni kočiji, je
neka dama opazila, da nima se-
deža, in jc zato rekla hčerki:
»Vstani, ljubi otrok, In pre-
pusti svoje mesto staremu go-
spodu!«
Hugo je nI nič kaj ljubeznivo
pogledal In v veliko zabavo so-
potnikov in znancev dejal:
»NI potrebno, dragi otrok!
Reci svoji ljubeznivi babici, da
še nisem tako star, da ne bi mo-
gel stati!«
Gcorge Sandova Je poročila
svojo hčer s slavnim kiparjem
Cleslngerjem. Kot tašča je bila
precej zahtevna, zato se ni ra-
zumela s svojim zetom. Zagro-
zila mu je, da se bo nad njim
ma.ščevala tako, da ga bo opi-
sala v svojem romanu.
»Ne bora povedala vašega
imena, toda vse vaše muhe bom
opisala tako točno, da vas bo-
do vsi prepoznali.«
MALI OGLASI
zelo pocem prodam hladil-
nik »himo«. Ogled možen vsak
dan po 1«. uri. Naslov v upravi.
OTUOSKO košarico in kom-
biniran voziček prodam. Milunič,
Gregorčičev drevored 8, Ptuj.
pkodam polavtomatični pralni
stroj »čaCak 3«. Julčka Mohorko.
Trubarjeva ul. 3 — devetorček.
pkodam kompletno spalnico,
ročno delo iu pletilni stroj, dvo-
redui »regina princes«. Dam tu-
di na ček. Fanika Kajii, Gregor-
čičev drevored 7. HI vhod.
ugodno prodam osebni avto
zastava 750. Vprašajte Videm pri
Ptuju li.
UGODNO PRODAM osebni avto
zastava 750. Vprašajte do U. ure
v,tovarni avtoopreme, pozneje
pa v Trubarjevi — vrstna vila 2.
AVTO OMMPl.V za :}30.000 S din
prodam. Naslov v upravi.
PROD.AM 300 škopov. Naslov v
upravi.
SOBO in drvarnico na Vičavi
menjam za enako v bližnji oko-
lici Ptuja.
ZAMENJAM kuhinjo in sobo v
Mariboru, Splavarski prehod 8
— pritličje, za enako v Ptuju ali
okolici.
PRODAM vprežne vozove (težje),
ročno mlatilnico, železni plug.
brane, slamoreznico in moped.
Zoltan Hari — Lipko, Rogoznica
12, Ptuj.
P.ETONSKE SOIIE z vložki pro-
dam. Ptuj, Na tratah 6.
SPREJMEM mizarskega pomoč-
nika. Mizarstvo SABATH, Ki-
dričevo G.
INŠTRUKTORJA za matematiko
/a srednjo šolo iščem. Vprašajte
pri Pleskarju, Ptuj.
KMETOVALCI pozor! Prhalnikc,
kladivarje, gnojne črpalke vseh
velikosti Icr vso hlevsko opremo
najceneje dobite pri Žgeču (me-
hanika) Moškajnci.
IŠČEM ŽENSKO, najraje upoko-
V'pragajte v gostilni Pri pošti v
jenko za varstvo dveh otrok.
Ptuju.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico.
Naslov v upravi.
PRODAM ca. 1000 kg sladke kr-
me,, nizko orehovo kredenco, v
najem dam tudi 12« m- vrta.
Vprašajte pri Zagrebški 41. Ptuj.
G AROV stavbene parcele v 15u-
dini 41 prodam.
GR.VDBENO parcelo v Naselju
bratov ReS 12. prodam.
PRODAM parcelo bliMi železni-
škega podvoza oh Zagrebški cesti.
Naslov v upravi.
rSCE.M SOP.O in kuhinjo v Ptu-
ju ali okolici. Za nagrado dam
malo rabljen pralni stroi in pla-
čam najenuiino za eno leto na-
prej. Naslov v upravi.
TOPOLČNIK TUDI
SLOVENSKI PRVAK
V nedeljo je bilo v Slov.
Bistrici republiško prvenstvo
v judu. Udeležilo se ga je 75
tekmovalcev iz dvanajstih
slovenskih klubov. Borbe, ki
so trajale celih šest ur, si je
ogledalo več kot 500 Bistri-
čanov.
Ze začetek tekmovanja je
bil izredno zanimiv. Tako
sta se že v predtekmovanju
v polsrednji kategoriji po-
merila favorita Vidmar iz
Ljubljane in Blažič iz Mari-
bora. Zmagal je Vidmar, Bla-
žič pa se je uvrstil v finale v
repesažu.
Vsa finalna tekmovanja so
bila izredno zaninaiva. Naj-
bolj sta polno telovadnico
TVD Partizana navdušila
Topolčnik in Vldmajcr, oba
d(jmačina. Izredno zanimiva
borba se je končala z zmago
večkratnega državnega pr-
vaka Topolčnika. ki pa do
nedelje še ni bil tudi repu-
bliški prvak. Na tretje me-
sto se je v tej kategoriji uvr-
stil domačin Rebernak.
V polsrednji kategoriji je
zmagal Vidmar, v poltežki
Smolnikar (Lj) in v težki ka-
tegoriji Zaplotnik iz Kranja.
V tej kategoriji ni obranil
naslova domačin Stern, ki je
v predtekmovanju tako ne-
srečno padel, da je bil nekaj
časa v nezavesti. Prepeljali
so ga tudi v bolnišnico, kjer
so ugotovili lažji pretres mo-
žganov.
Prvenstvo je končano. Po-
kazalo je, da imamo v Slo-
veniji nekaj izrednih judo-
istov, kar pa je najbolj po-
hvalno jc, da raste v Slov.
Bistrici močan mladi rod ju-
doistov, ki mu prava »po-
mlad« šele prihaja.	-b
Tednik, izdaja časopisni ^avoc" Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor; Anton Bauman (glavni in odgovorrii urednik),®
Hmelina, Jože Sk)dnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje MarilJ"
tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračaaoo.