«II T"™ \V 115 k 1 #T\ ■f. r beton projekt cesta 20. julija 2/c 61410 Zagorje ob Savi d.o.o. 'vk I llill fXvMvXv’.viy * mmm" »: ----------------------- v. v.*, v. v. v. v. v.*, v. v. v. v. v. v. v. v. v. v.v.v.v.v.*. v. v* v. v. v* v. v. v. v. v.v.v.v.v/.. .*.... • eeeeeeeeei ___.v.v.v.v.v »Si:- * V.V.V.V.V. ••••••••••I Opis dejavnosti -izdelava tehnične dokumentacije (idejnih projektov, projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za izvedbo, projektov izvedbenih del za vse vrste objektov nizkih in visokih gradenj). -Storitve individualnim naročnikom (novogradnje in adaptacije stanovanjskih in poslovnih objektov, delavnice za trgovinsko in storitveno obrt, počitniške hišice, vse vrste gospodarskih objektov). -Strokovni nadzor vseh naštetih objektov -Geodetske storitve (snemanje terena, izdelava situacij, zakoličba objektov...). v inženirski projektantski ekipi so zaposleni strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike in geodezije ter zunanji sodelavci s področja arhitekture. S strokovno ekipo pokrivamo vse vrste zgoraj naštetih dejavnosti tako s strani projektiranja kakor tudi nadzora. Poslujemo v poslovni stavbi nekdanjega Betona na cesti 20. julija 2/c (v IV. nadstropju). TRUDIMO SE, DA BI BILE NAŠE STORITVE KAKOVOSTNE, ROKI ZA IZDELAVO PROJEKTOV ČIM KRAJŠI, CENE KONKURENČNE. mm#: v####: v####: mm#& mm# mmm iiiiI .•.v.v.v.v.v-. .wv.wv.w.v • ••••••••• *m mm • ••••••••• I ■ ■ ......... .j mm .......... iamamm .......... j ■ ■ • ••••••••• mm .......... ■ • ••••••••• ..mm .......... V-ee"e ;XvXv!v|;!^ ........ ........ mmA#& mm#rn 1 ■<####:$:■ mmm mssm mmm mmm mmm i '.V. i-lx Kopitniku, SRAMOINI SIEBER, Nadškof v Podkumu, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev, naročilnica za Zasavca X’vXf"i:: Tema! Nezaposlen sem, pa l lip;: Pogovor: Ado Jesih: Zasavje je slepo črevo. Matjaž Švagao. Marko Planinc W.W.W.'.V '■IvXvXvivi VijiSSiSxX Kšajt glavce: Milanova |i P kost, Romanova rozina, Z Mode in a J . Slovenia v Evropo, Poškodbe v!vt"?vv-X zasavskih gozdov, Smrdljivo Zasavje S«§ääei!?" '-»jr-; ' ‘d " "".v Anketa: Kje preživljajo počitnice Zasavci? !■•••••••• • * *■#•••••• • • !■•••••••• • . ■aX:X;XyX: Reportaža: Slovenska vlada 1" ‘ v*SX na tleh. Miss poletne noči 91,Vesna osvojila Japonce, Četverec z dvema krmarjema Križ kraž: Nagradna H križanka Miš maš: Počitnice, nagradne igrice in ostali drobiž Ksef ti: Mi gremo v EGS, Zasavska ogrožena področja, Potrošniško ogledalo. Prometni davek. Biznis je biznis, Mali oglasi zastonj Zuriramo: Melodije morja in sonca, Bianco Blue, Lestvica, Kupon za kopanje v Rimskih toplicah Zdrav duh...: Slikarji spet na Izlakah... in prvič v Čveku, Praznik na Dobovcu, Milena Slokan, Zora vabi ...v zdravem telesu: $:$XŽ|Xv::: Darja Alauf iz Beograda, >X;X IX Iv Nogometaši startali. Zdomci v Italiji, , JX Zagorjani okrepljeni. Spremembe pri rokometaših, Podlistek: kondorjeva gnezda Kronično: Promet, Majlme tatvine, Auf biks Bodo Radeče občina? Radečani se še spominjajo časov, ko je skorajda za vsakim vogalom prijetno dišalo po domačem kruhu iz domače pekarne, ko so možje modrovali ob pr-novškem rizlingu, ko so kmetje mleko oddajali v domačo mlekarno, ko so šeke, liske in sivke predelovali domači mesarji nenazadnje, ko so tolovaje in razbojnike kaznovali na lastni sodniji. Kje so tisti časi, kdaj pa kdaj zavzdihne marsikateri krajan, ko se po občinskih opravkih pelje v kar oddaljeno občinsko središče. Še marsikaj drugega se je dogajalo v tej nekdaj ne tako majhni občini. Kasneje, tako se vsaj spominjajo starejši krajani, so jih zaradi višjih realsocialističnih interesov odprodali Hrastniku. Ker pa so bili industrijsko dokaj močni, s čimer bi Hrastnik postala premočna občina za takratne rdeče revirje, so morali Radečani spet povezati culo in se odločati med luknjasto cesto, ki vodi skozi Vrhovo do Sevnice, in med Laškim po cesti za Savo, saj povezave preko Rimskih Toplic niso bile najboljše. Odločili so se za Laško in s tem je bilo tudi konec sanj o ponovni samostojni občini. Danes se spet ponuja priložnost. Radečani jo vidijo v besedilu slovenske ustave, ki govori o lokalni samoupravi. Z drugo besedo, gre za manjše, prijaznejše in učinkovitejše občine in cenejšo javno upravo. In kaj naj bi teritorialno občina Radeče obsegala? V bistvu gre za sedanji t.i. spodnji del občine Laško. V njem so KS Zidani most, Radeče, Vrhovo, Jag-njenica in Svibno. Mogoče bi se priključila tudi kakšna sosednja KS, saj je znano, da so nekdaj občino Radeče predstavljale tudi KD Dole pri Litiji, Loka pri Zidanem mostu in Podkum. Bo torej blizu 7000 prebivalcev ob sotočjih Save in Savinje ter Save in Sopote spet izbiralo svojega župana ali celo premiera občine? Tega zaenkrat še ni mogoče predvideti, vendar če poznate znano radeško trmo in zaljubljenost ljudi v te kraje, je to kar verjetno. Prihodnost takšne lokalne samouprave zagotavlja tudi tukajšnja industrija z podjetjem Radečepapir, lesno industrijo Sopota, Metallesom, Koro, trgovskim podjetjem, železniškim gospodarstvom, cementarno... Odgovor na to vprašanje bo najbrž dala že anketa med tukajšnjim prebivalstvom in pa seveda sestanki z vodstvi omenjenih krajevnih skupnosti, kijih pripravlja nova krajevna vlada. Radeški brusači, kot je že Valvazor imenoval prebivalce tega konca Slovenije, bodo morda že kmalu urejali občinske zadeve v domačem kraju in ne več v 20, pa celo 30 in več kilometrov oddaljenem občinskem središču tam nekje blizu pri Celju. Franci Kadunc Nova cesta na Kovk Prebivalci vasi Kovk so le dobili novo cesto. Drugega avgusta so se po novem asfaltu zapeljali najprej z zapravljivčkom občinski in krajevni velemožje. V Turju sta zbranim spregovorila domačin Slavko Marčen in hrastniški župan Leopold Grošelj, cesto je blagoslovil dolski župnik Marijan Veternik, trak pa prerezal najstarejši prebivalec Kovka, 90-letni Jože Gričar. Po vožnji po 4200 metrov dolgi asfaltni cesti do doma krajanov na Kovku je udeležence otvoritve pozdravil še predsednik KS Bojan Rovšek. Za dobro razpoloženje je pozno v noč poskrbel Slak s svojimi fanti, humorist Jaka Šraufciger, Kovčani pa so pripravili še gasilske igre. Na veselici je jedlo in pilo kar okrog 1500 ljudi, trdi Bojan Rovšek. Prebivalci Kovka bodo odslej lažje prišli v dolino, kamor se večina vozi na delo. Za cesto od sadovnjaka do doma na Kovku so večino denaija zbrali iz samoprispevka, ki ga v Hrastniku plačujejo vsi prebivalci občine. Zemljo za razširitev ceste so dali lastniki zastonj. Vsaka hiša kovških vasi pa je prispevala še 100 delovnih ur, ali pa 7000 dinarjev. Bojan Rovšek je dejal, da so pri asfaltiranju ceste in plošče pred domom krajanov izredno veliko pomagale tudi hrastniške in zasavske firme ter obrtniki. Od šestih milijonov dinarjev, kolikor znaša predračunska vrednost del, so morali v KS zbrati desetino. In so jo. Kot ponavadi, pa se z otvoritvijo dela niso zaključila. Izvajalci imajo na dolgu še ureditev odvodnjava-nja ceste in cestnega kanala pri sadovnjaku. Tekst: M.P. Foto: Branko Klančar g, , ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc, likovni urednik: Dušan Kastelic. Člani uredniškega odbora: Ivana Laharnar, Manca Ocvirk, Nande Razboršek, Roman Rozina, Milan Vidic, Stane Štrbucl. _ Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic, Milan Derenčin. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Prodaja: CVEK d.o.o., Dol pri Hrastniku. Naslov uredništva: KC Delavski dom, časopis Zasavc, c. 9. avgusta 1, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-010, fax. (0601) 61-011. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421172 z dne 27. maja 1979. ^/^7yV7z TMS*« Š5x£I r«.«.».».»............................................................... •• • • • •.•.•.•.•.♦.•.•.•.•.♦.m.1 Ibp KOLEDAR DOGAJANJ ▼ 23. julij - Torek je in na seji hrastniškega IS njegovi člani sprejmejo sklep o izločitvi DE Toplarna iz podjetja RRPS oz. o ustanovitvi javnega podjetja Toplarna Hrastnik. V njem ima večinski delež Rudnik. - Tega dne se nekaj dogaja tudi v Zagorju: na Japonsko, na 11. svetovni festival mladinskega petja v Hamamat-su, odpotuje 25 članov sicer 65-članskega MPZ Vesna. Poleg nastopa na festivalu napovedujejo tudi sne-marye za japonsko TV ter štiri koncerte na jumbo jetu, kot darilo enemu svojih ngjvečjih sponzorjev za to potovanje - Lufthansi. ▼ 24. julij - Delovna skupina, ki zastopa kakšnih 250 nezaposlenih delavcev stare Iskri netovame, z njimi znova skliče sestanek z namenom, doreči, kako končno uveljaviti njihove terjatve. Sestanek pa se sprevrže v novačenje dveh sindikatov za nove člane: Svobodnih, ki so delavce ves čas tudi zastopali, in gostujoče Neodvisnosti - KNSS. Delavci pa na koncu še kar ne vedo, kdaj bodo prejeli nadomestila OD za pet mesecev, ki jim pripadajo. K sreči se zadeva reši že naslednji dan. 1 ▼ 25. julij - Z rednim desetdnevnim delom že navsezgodaj začenja 28. slikarska kolonija Izlake-Zagoije, ki se je udeleži devet umetnikov, in to samo iz Slovenije. Vojna je posegla tudi na njihovo področje... - Dopoldne območni svet ZSS obvesti 250 nezaposlenih Iskrinih delavcev, da lahko od tega dne dalje dvigujejo dolžna nadomestila OD. Iskra Semicon d.d. je namreč zasavski LB izdala komercialni zapis v vrednosti 2,5 milijona dinarjev. ▼ 26. julij - Nogometna tekma med zlato selekcijo Nedeljskega ter slovensko vlado (zastopajo jo Janša, Bavčar, Šešok, Janko, Plut, Slapar, Čerin in Kacin, otvoritveni udarec pa zada sam predsednik Kučan) pritegne na stadion Rudarja v Trbovljah toliko gledalcev kot že dolgo ne - okrog 3000. Konča se v prid zlate selekcije, izkupiček pa je namenjen žrtvam agresije na Slovenijo. ▼ 27. julij - Trbovlje končno dobijo novo tržnico z novim, strožjim tržnim redom, na Dobovcu pa tega dne zabeležijo prvo razstavo Ex tempora zasavskih umetnikov. Otvorijo jo ob 16. uri v tamkajšnjem gasilskem domu, ob tem pa proslavijo še 30-letnico prosvetnega društva in gostijo dr. Matjaža Kmecla, člana predsedstva RS, sicer rojenega pred 57 leti prav tam - na Dobovcu. ▼ 28. julij - V oddaji na Radiu Trbovlje nastopi kot gost predstavnik RS v zveznem predsedstvu dr.Janez Drnovšek. Poslušalstvu širom domovine zagotovi, da je nevarnost napada na Slovenijo minila in da bi ponovno pretila le v primeru, če bi prišlo do sprememb v vojaškem vrhu. Morebitno priznanje samostojne Slovenije napove šele za čas po izteku trimesečnega moratorija. ▼ 29. julij - Svet zavoda ZZC na svoji seji razpravlja o svojem breizhod-nem položaju: o nelikvidnosti, o 25 milijonih zapadlih obveznosti in o izgubi v višini 18 milijonov dinarjev. Za stavko se kljub temu ne odločijo. ▼ 1. avgUSt - Predstavniki Rudisa v Kuala Lumpurju končno podpišejo pogodbo z malezijskim holdingom MBF v vrednosti ene milijarde malezijskih dolarjev in prednaročilo za gradnjo 1500 stanovanj. ▼ 2. avgust - Na Kovku v hrastni-ški občini s ponosom odprejo prenovljeno cesto od Turja do Kovka. Denar zanjo Hrastničani zberejo s samoprispevkom, precej pridgjo še prebivalci vasi v tem delu hrastniške občine. Otvoritvi sledi velika veselica, ki se jo udeleži okrog tisoč ljudi. ▼ 10. avgust - Zagorjani slavijo svoj občinski praznik tako, kot so sklenili lani - v KS, kjer se bo kaj doggjalo (sicer pa le vsake štiri leta). Letos se dogodek zgodi v Šentlambertu z novim gasilskim domom in z veselico do jutranjih ur. ▼ 12. avgUSt - V teh dneh naštejejo v Zasavju natančno 92 Slovencev več. Gre za Neslovence, ki so do tega datuma vložili vloge za slovensko državljanstvo (od 25. junija, kar velja nov zakon o državljanstvu). ▼ 13. avgust - V Trbovljah ustanovijo iniciativni odbor Neodvisnosti -Konfederacije novih slovenskih sindikatov, ker se menda ne morejo več strinjati z »večinskimi sindikati, ki namesto z delavci sodelujejo z manager-jj«. Predsednik odbora postane Filip Zibret. ▼ 15. avgUSt - Na Rudisu izvedo, da je v srbske roke »padlo« tudi njihovo predstavništvo v Beogradu, vredno šest milijonov dinarjev. Po novem se v njihovih prostorih nahaja beograjsko podjetje za inženiring, notranjo in zu-narvjo trgovino, Rudiex imenovano. A.H. Ekološki tabor LDS in Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Zagorje ob Savi sta tudi letos organizirala ekološki tabor. Potekal je od 12. do 17. avgusta. Sodelovalo je 13 dijakov in študentov. Baza tabora je bila gostilna Vidrgar -Žibert v Kandršah, raziskave pa so zajele celotno območje občine Zagorje. Delo je potekalo v štirih skupinah. Dve skupini sta ugotavljali kakovost voda, naslednja je merila jakost hrupa, zadnja seje posvetila divjim odlagališčem odpadkov. Fizikalno kemijska ocena kakovosti voda je zajela 23 merilnih točk, na katerih smo izmerili približno 16 različnih parametrov. Natančna obdelava dobljenih rezultatov nas še čaka, zaenkrat lahko podamo le nekaj grobih ugotovitev. Naši vodotoki so v zgornjih delih čisti, vendar se prav kmalu spremenijo v prave odtočne kanale. Sprva se vanje izlivajo le. komunalne odplake, kar poveča vsebnosti amonijevih, nitritnih, nitratnih, sulfidnih, sulfatnih, klorid-nih in fosfatnih ionov. V spodnjem toku Medije se poveča vsebnost ci-anidnih, bakrovih, feritnih in kromat-nih ionov, katerih izvor so predvidoma industrijske odpadne vode. Izcedne vode odlagališč vsebujejo velike koncentracije raznih ionov, ki obremenjujejo podtalnico. Voda v bazenih je zadovoljive kakovosti, čeprav smo v ne-kgj vzorcih zasledili povečane koncentracije nitritnega in nitratnega iona (fekalije). Voda v ribniku in pitna voda bi bili po našem mnenju potrebni natančnejših analiz. Biološka ocena kakovosti vode je zajela Orehovico, Kandrščico in Kotre-deščico s pritoki. Vzorce makrofitov smo pobrali na 22 vzorčnih mestih. Rezultati bodo znani po obdelavi vzorcev na Katedri za ekologijo. Hrup smo merili na naslednjih mestih: Polje, park pri muzeju, Delavski dom, Železniška postaja, IGM, Svea, Siporex in Elektroelement. Jakost hrupa, ki jo povzročajo tovarne, se giblje od 40 do 65 decibelov. V centru mesta je glavni izvor hrupa promet. Mesto se umiri šele po 23. uri. V nočnem času je mesto tiho, hrup naraste spet okoli pol šeste ure. Popisovalci divjih odlagališč odpadkov so pregledali doline naslednjih vodotokov: Kandrščice, Karlov iškega potoka, Medije, Orehovice, Lesjega potoka, Kotredeščice, Potočnice in Save. Evidentirali so 54 odlagališč, na katerih je skupna količina odpadkov skoraj 4000 kubičnih metrov. Večina smetišč je neurejenih, polna gospodinjskih, gradbenih in večjih kosovnih odpadkov. Na lanskem in letošnjem taboru smo skupno našli kar 76 odlagališč, kar kaže na to, da jih je v celotni občini vsaj 150. Natalija Vidergar Sosedje in gasilci so se spet izkazali Bil je torek 13. avgusta, ko so vremenarji za popoldanske ure obetali nevihte. Zato ni pri Grah-kovih na Kopitniku nikogar presenetilo, ko seje popoldne pooblačilo in je začelo grmeti in treskati. Strele so švigale tudi v bližini, vendar za izpostavljeno področje na vrhu hriba to ni nič nenavadnega. In potem je treščilo v neposredni bližini. Okrog 18. ure je zagorel njihov hlev, nekaj minut za tem so pritekli sosedje iz bližnjih vikendov in kmetij. Gašenje ognja in reševanje vsega, kar je bilo v gospodarskem poslopju vrednega, je takoj steklo. Čez dobrih 20 minut so prihiteli še gasilci, najprej najbližji iz Turja, kasneje tudi od drugod. Ostrešja ni bilo mogoče več rešiti, tudi večine sena ne, ostali pa so gospodarski stroji in nekatere druge vredne stvari. In kar je mogoče vredno še več: toplo spoznanje, da v nesreči nisi sam. »Ne obupujte, saj bomo vsi pomagali,« je dan po nesreči soseda Vičičeva tolažila Lojzeta Grahka. In kot da bi njene besede hotel potrditi, se je že čez nekaj minut pri Grahkovih ustavil Peter Piki ter pripeljal prvo pomoč, domačo pijačo za vse žejne, ki bodo pomagali obnoviti streho. »Zato ni treba pisati nič drugega, le hvala vsem sosedom za pomoč in vsa čast gasilcem,« so bile skoraj edine besede, ki jih je gospodar Grahek večkrat vidno pretresen ponovil. Tekst in foto: Stane Šterbucl Šepajoče počitniško delo Počitniško delo v številkah je v nekaterih večjih zasavskih podjetjih videti približno takole: v trboveljskem Rudisu je trenutno na delu deset praktikantov, med njimi tudi nekaj štipendistov. Kot običajno, je slika podobna tudi v Ljubljanski banki, kjer imajo v avgustu osem mladih pomočnikov. V proizvodnem oddelku Iskre kot vsako leto tudi letos vzamejo na delo nekaj mladih, željnih zaslužka - trenutno jih imajo 13. V Strojegradnji in IBT-ju mladih na počitniško delo ne sprejemajo, razen svojih štipendistov, ki jim je to pač obveznost. V Hrastniku je nekoliko bolje, saj ima tamkajšnja Steklarna v svojih vrstah okrog 30 mladih, prav tako TKI, le da tam na delo jemljejo samo svoje štipendiste. Tudi v zagorski SVEI in VARNOSTI dela mladi to poletje ne morejo dobiti, zato pa je povsem drugače v Izlaškem ELEKTROELEMENTU, kjer vsak mesec sprejmejo skorgj 70 praktikantov. Če je »vzorec« teh desetih zasavskih podjetij dovolj zgovoren, potem lahko sklepamo, da se položaj mladih precej slabša. To je čutiti tudi iz izjav delavk v kadrovskih službah podjetij. M.B. Sramotni steber Tokrat uvajamo novo rubriko, v kateri bomo opozarjali na sramotne stvari, ki se dogajajo po Zasavju. Na sramotni steber bomo pribili tiste, ki so odgovorni za razne nepravilnosti. Pribiti bodo toliko časa, dokler nepravilnosti ne bodo odpravili. Upamo, da nam bodo pri oblikovanju rubrike pomagali tudi bralci. Prosimo, pošiljajte nam predloge, koga in zakaj naj nataknemo na sramotni steber. Danes opozarjamo na sramoto, ki se že več kot poldrugo leto dogaja na magistralni cesti Hrastnik - Dol v naselju Brnica. Najprej so razkopavali okrog mostu na Brnici, ki so ga delali kot Noe barko. Sedaj pa izvajalci še bolj za hladom urejujejo kompletni odsek ceste. Živo zafrkavanje prebivalcev tega dela občine je počasno delo, prekopavanje ceste in luknje v asfaltu, ignorantski odnos izvajalcev itn. Tako se dogaja, da stojijo na cesti tovornjaki brez kakršnekoli potrebe in potrebnih opozorilnih znakov, šoferji pa veselo kramljajo z delavci. Nihče pameten ne naseda več pravljicam, da se dela vlečejo zaradi tega, ker so tako obsežna. Vse bolj se namreč utrjuje mišljenje, da cesto urejujejo le takrat, ko izvajalcem to dopušča čas in nimajo pametnejšega dela. V občini pa očitno dokaj hladnokrvno to početje dopuščajo. Zato pribijamo na sramotni steber izvajalca del na Brnici ljubljansko Cestno podjetje zaradi obnašanja na gradbišču in počasnega dela. Poleg njega pa še hrastniški izvršni svet zaradi tega, ker ni sposoben doseči, da se najpomembnejša cesta občini precej hitreje uredi. Marko Planinc V;*;*i*i Vi V. V.V.*.*.*.*.*.*.;.*.’.*.*.v. Zasavsko zdravstvo na psu Podatki o katastrofalnem gmotnem položaju v slovenskem zdravstvu niso novost, zato tudi številke, s katerimi so polletno poslovanje prikazali v Zasavskem zdravstvenem centru, ne presenečajo. Kronična nelikvidnost, za 25 milijonov dinaijev zapadlih obveznosti in za skoraj 18 milijonov izgube so zgovorna dejstva, obeti pa so še slabši. Zasavski zdravstveni domovi ngj bi letos iz proračuna dobili nominalno od sedem do 17 odstotkov mar\j denaija kot lani, le trboveljska bolnišnica štiri odstotke več. Kgj to ob veliki inflaciji pomeni, si ni težko predstavljati. Med drugim tudi to, da bo močno zarezalo v pleče zdravstvenih delavcev. Ob upoštevanju novih meril so bili njihovi letošnji izplačani osebni dohodki v povprečju previsoki za tretjino. Izračun kaže, da bi npr. v zagorskem zdravstvenem domu, kjer po republiških merilih ni odvečnih delavcev, ngjnižja povprečna osnovna bruto plača za leto 91 lahko znašala 4.500 dinaijev, osnovna bruto plača zdravnika specialista pa 14 tisoč in pol. V drugih zasavskih zdravstvenih ustanovah so ti zneski še nižji. Zasavsko zdravstvo nima denaija, da bi poravnavalo svoje obveznosti. Zato dobavitelji že ustavljajo dobavo živil zdravil, težave so z rednim servisiranjem aparatur. Vprašanje je, če bo prihodnje mesece denar za plače. O vseh naštetih in še nekaterih drugih dejstvih so spregovorili na seji sveta zdravstvenega centra. Dejali so, da se zavedajo posledic minule vojne v Sloveniji, da pa bi si jih morali enakomerno porazdeliti: tako zaposleni v podjetjih, bankah, zavarovalnicah, drugih zavodih, državni upravi. Stavka po njihovem ni rešitev, poiskati jo je treba v republiškem parlamentu in ministrstvu za zdravstvo. Zahtevajo temeljito analizo razmer v zdravstvu, ki bo odgovorila na vrsto vprašanj. Denimo: koliko podjetij in zavodov ne plačuje prispevkov, koliko denaija se za zdravstvo zbere v republiškem in občinskih proračunih, in koliko se ga v ta namen res porabi ter katera merila so bila uporabljena za določanje potrebnega strokovnega kadra po posameznih področjih. Manca Ocvirk Trboveljski zrak Čeprav počasi, se vendarle premika. V poletnih dneh se zdita naslednja kurilna sezona in z žveplovim dvokisom onesnaženi zrak še daleč. Za tiste v Trbovljah, ki jim je občinska skupščina skladno s programom za sanacijo zraka naložila vrsto nalog, pa bo ta nekurilni predah kar prekratek. Še bolj kot časa bo primanjkovalo denarja -tako v občinski kot v republiški blagajni, ki nnj bi letos prispevali vsaka polovico od načrtovanih 39 milijonov dinaijev. Kljub vsemu pa za zdaj vsaj kratkoročni ukrepi tečejo po programu. Pet večjih kotlovnic bodo do nove kurilne sezone priključili na mestni vročevod. Večji zalogaj pred- stavlja toplifikacija Trga revolucije. V tem najbolj onesnaženem središču mesta nameravajo na vročevodno omrežje priključiti 15 stanovanjskih hiš s 128 stanovanji in tri poslovne prostore. Dokumentacija je pripravljena, zemeljska dela tudi že potekajo. Republika bo za priključitev kotlovnic na vročevod in toplifikacijo Trga revolucije prispevala osem milijonov 400 tisoč dinarjev, denar za notranje razvode in druga potrebna dela v stanovanjskih blokih pa bodo v občini zbrali iz amortizacijskih sredstev stanovanjskega sklada. Občina bo namenila tri milijone dinaijev za kreditiranje občanov, ki bodo zasebna kurišča preuredili za kuijerje s kurilnim oljem ali tekočim naftnim plinom. Ker bo treba z magistralnim vročevodom iz sedanje termoelektrarne, od koder naj bi se Trboveljčani ogrevali, počakati na boljše čase, ostaja zdaj največji problem toplarna na Polaju. Taje z emisijo okrog 700 ton žveplovega dvokisa največja onesnaževalka zraka v Trbovljah. Ker je že jasno, da letos ne bo denaija, da bi njene kotle predelali za kuijerye z lahkim kurilnim oljem in tekočim naftnim plinom, bodo še naprej kurili premog. Tako bo od njegove kakovosti največ odvisno, kakšen zrak bodo prihodnjo zimo dihali v središču Trbovelj. Zagotoviti bi morali vsaj deset tisoč ton ameriškega premoga, in sicer iz količin, ki ga bo Slovenija uvozila za najbolj onesnažena področja. _ _ . Manca Ocvirk Veze in poznanstva - pa je Počitnice in z njimi poletje so za mlade čas brezskrbnosti, lenaijerya in potepanja. Vendar nenehna »zabušavapja« vsem le niso po godu. Poleg sprostitve želijo mladi zaslužiti tudi kakšen dinar, da si lahko privoščijo kampiranje ob morju ali taboijenje v hribih. Počitnice v tujini, na italijanski, španski ali celo Ažurni obali, so že nekaj let rezervirane za redke popotnike, katerih starši imajo pač debelejše denarnice. Za mnoge družine pa so celo domače cene pretiran zalogaj. Zato ni čudno, da je povpraševanje po počitniškem delu precejšnje. Potreba in želja po denaiju narašča, žal pa ponudba pada hitreje. Včasih so bili mladi dobrodošli vsepovsod. Sicer so res največkrat kuhali kavico, lepili znamke, hodili po pošto in malico, celo odnašali smeti, do podrobnosti predelali vse časopise ter revije in vse prevečkrat zijali v zrak. Kljub temu, da njihove prisotnosti nihče ni znal pametno izrabiti, so na delu ostajali tedne in mesece. »Ne da bi se preveč pritoževali,« so mi pripovedovali nekateri vrstniki, »toda tudi brezdelje ti kmalu začne presedati. Sploh če se začne ob šestih in konča ob dveh.» »Popolnoma izgubljeni dnevi so bili to,« so še dodajali. Neobvezno počitniško delo je bilo včasih dobro plačano. »Če smo denar razmetavali že za bolj neumne stvari, zakaj ne bi še tem otrokom plačali malce več?!« so modrovali finančni direkteiji. Vsakemu, ki se je torej potrudil napisati prošnjo in nekajkrat priko- rakati na delo, so podjetja dobrodušno primaknila kakšen dinar. Časi pa so se spremenili ... Sedaj je iskanje poletne prakse postalo prava mora, že vnaprej vezana na neuspeh. Najti delo pa pomeni dvoje: ali ste posebne vrste umetnik ali pa, saj veste ... vedno opevane »veze in poznanstva« nikoli ne zatajijo. Dobiti delo je postala umetnost, delo za dobro plačilo pa luksuz. Kratko rečeno: včasih nismo nič delali, pa fino zaslužili, sedaj pa, kdor delo dobi, mora tudi garati - seveda če nima poznanstev -plačano pa je zanič, da je mnoge sram povedati, koliko so zaslužili. Zato se večini mladih srednješolcev in študentov posedanje za prazno mizo ne zdi več smiselno. Če le nujno ne potrebujejo denaija, raje odštejejo nekaj sto dinaijev za sezonsko vstopnico v kopališče, in poletje izkoristijo na bolj prijazen način. Bolje je poležavati v bazenu brez dela, kot pa sedeti v zakajeni pisarni. Mladi so v preteklih letih vedno lahko poklicali tudi študentski servis, ki je celo po radiu objavljal potrebe po praktikantih. Našteli so vam nekaj možnosti, vi pa ste se ustrezno odločili. Že lani se je pokazalo, da ob pomanjkanju zanimanja s strani podjetij servis ne deluje več zadovoljivo. Ponudbe so prihajale ali pa tudi ne, razpisovali pa so predvsem mladim neljuba dela v proizvodnji, iskali so dekleta za čiščenje obmorskih sindikalnih domov, celo šivilje in kuharice, administrativnih (nejdel je bilo že takrat zanemarljivo malo. In kaj letos počne trboveljski Študentski servis ali uradno Mladinski center? Nič je besedica kar blizu resnice. Telefoni pogosto zvonijo v prazno. Servis mladim namreč nima kaj povedati, svetovati, jih kam napotiti - za kar pa je registriran. Pobrati deset odstotkov zaslužka ni težko, pozanimati se in organizirati kakšno delo, pomagati mladim ter vzbuditi zanimanje delodajalcev pa je v letu ’91 brez dvoma precejšen napor. Celo za v te namene ustanovljen študentski servis. Čeprav ponudb nimajo, pravijo, daje povprečna urna postavka 50 dinaijev. Ljubljanski študentski servis pa sporoča, da se plačilo giblje med 30 in 80 dinaiji. Zaključimo lahko, da je zasavsko povprečje bližje spodnji meji 30 dinaijev, ta se vleče že kar od lani. Edina svetla točka so nekateri obrtniki, ki jim za razliko od družbenih podjetij mlada moč veliko pomeni. Kdor dobi delo v zasebnem sektoiju, vsaj ve, da bo realno plačan, da pa - prav gotovo in brez skrbi - ne bo ostal brez dela. Čeprav bi pregovor »Brez dela ni jela!« ali njegovo improvizirano inačico »Brez truda ni veselja!« najraje posvetila študentskemu servisu, bosta oba obveljala predvsem mladim. Servis se pač, na žalost ali na srečo, za enkrat ne preživlja z lastnim delom, kritike pa tako ali tako ne zaležejo dosti. Mladina se bo, hočeš nočeš, morala zanesti nase, še naprej pa bodo kraljevale »veze in poznanstva«. Čeprav se radi zgražamo na ta račun, pa ostaja edina uporabna pot do uspeha, žal, rezervirana za redke »pomembneže«. Mojca Berdnik Sociološki tabor »Zagorje 91« Na sociološkem taboru »Zagorje 91« smo udeleženci tabora združili delo s Centrom za socialno delo Zagorje. Poskušali smo ugotoviti, kakšen je življenjski standard prebivalcev Zagorja in ali so v teh hudih časih, ko primanjkuje denarja, pripravljeni zaslužiti še kakšen dinar s priložnostnim delom. Podatke, ki smo jih pridobili in obdelali bo Center za socialno delo Zagorje uporabil za oživitev posredovalnice za priložnostna dela in kot statistične podatke. Anketo smo izvajali s pomočjo anketnega vprašalnika na območju občine Zagorje. Obiskali smo tako mlade družine, kot upokojence, v nega obveščanja. Nekaj ljudi pa nas ni sprejelo, oziroma so nas sprejeli z nezaupanjem. Bili so namreč prepričani, da smo akviziterji in da jim hočemo kakšno stvar prodati. Opazili smo tudi veliko razliko med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Mestne družine so zelo zaprte vase, in v svojo sredino težko sprejmejo tujca. Tudi na kmetih so nas sprva gledali z nezaupanjem, vendar so nas po prvem stiku lepo sprejeli. Bili so pripravljeni pogovarjati se z nami, zaupali so se nam in povedali marsikaj o svojem delu in življenju na kmetiji. otSS&ä* blokih, v privatnih hišah in na kmetijah. Večina ljudi nas je prijazno sprejela. Mnogi so nas celo pričakovali, ker so za delovanje tabora izvedeli preko sredstev jav- Čemu se v teh časih odpoveste? ničemer (14,7 %) dopustu (40,9 °/o) oblačilom, obutvi (21,9 %) časopisom, zabavi (22,6 %) Udeleženci letošnjih mladinskih taborov. Foto: Matjaž Švagan V tednu dni, ki smo ga preživeli na taboru, smo uspeli anketirati 273 gospodinjstev. Za primerjavo naj povem, daje v vsej občini 5183 gospodinjstev. Z anketo smo dobili podatke o vrstah družin, številu otrok in zaposlenosti. Od vseh anketiranih družin sta v največ primerih zaposlena oba zakonca (42,9 %), najmanj pa je družin kjer sta oba zakonca nezaposlena (1,1 %). Na vprašanje »Kakšne so vaše materialne razmere?«, je 0,7 % anketira- Kaj je naj večji izdatek v družinskem proračunu? .. ... . . ostalo (3,7 %) oblačila in obutev (4,2%)' ( hrana \ (42,7 %) X" stroški za stanovanje (49,4 %) Takšna je struktura stroškov večji del za mestna gospodinjstva. Na kmetih pa večino denarja porabijo za nabavo novih strojev in obnovo kmetij. Starejši in bolehni ljudje pa največ denarja porabijo za zdravila in plačilo zdravstvenih storitev. nih odgovorilo da so zelo dobre, 36,7 % dobre, 45,1 % slabe in 17,5 % zelo slabe. Vprašanje »Ali dohodki iz rednega dela zadostujejo za kritje tekočih življenjskih stroškov?« je anketiranim povzročalo največ preglavic. Mnogi so se zelo težko odločili med odgovoroma da in ne. Povedali so nam, da dohodki morajo zadostovati, za to pa se mnogokrat prikrajšajo za marsikatero stvar. Skoraj vsi pa so si bili edini, daje bil življenjski standard prejšnje leto mnogo boljši kot letos. Največ denaija ljudje potrebujejo za poravnavo računov za elektriko, RTV, komunalne storitve itd. in pa za hrano. Zato se morajo največkrat odpovedati dopustu, zabavi, pa tudi novim oblačilom in obutvi. Zaradi takšnih razmer so ljudje seveda pripravljeni priložnostno delati. Delali bi karkoli je v njihovi moči. V glavnem pa ponujajo gospodinjska dela, varovanje otrok, mizarska, tapetniška in podobna dela, pa tudi administrativna dela in inštrukcije. Povpraševanje je manjše kot ponudba, vključuje pa v največ primerih gospodinjska dela in dela na vrtu. Marsikdo iz mesta bi bil pripravljen pomagati tudi pri delu na kmetiji in bi bil zadovoljen s plačilom v naturalijah. Vendar pa si večina ljudi dela sama ne more ali ne zna poiskati. Zato je delovanje zagorske posredovalnice za priložnostno delo več kot upravičeno. Udeleženci tabora upamo, da bo nova posredovalnica podatke, pridobljene z anketo, uporabila sebi v Prid. Polona Sitar Nadškof v Podkumu V nedeljo, 11. avgusta, je bil za šentjursko župnijo v Podkumu velik praznik. V svoji sredi sp gostili gospoda nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Ob deseti uri dopoldne so se verniki v velikem številu zbrali pred župnijsko cerkvijo, kjer je nadškof blagoslovil obnovitvena dela na farnem svetišču. Sledilo je slovesno bogoslužje v napolnjeni cer- kvi, ki ga je ljubljanski nadškof vodil skupaj s štirimi duhovniki. Med sodelujočimi se je najbolj odražalo ubrano in mogočno petje cerkvenega zbora. Nadškof, ki mu je bila posvečena posebna pozornost z začetnim pozdravom in končno zahvalo ter podaritvijo cvetja, je med drugim omenil različne načine preživljanja nedelj - npr. obisk svete maše, svoj govor pa je zaključil z mislijo, daje potrebno medtem, ko obnavljamo naše cerkve, skrbeti tudi za obnovo src. , Predno je v šentjurski fari nastopil praznik, je bilo potrebno veliko dela. Skoraj štiri mesece je okrog 20 delavcev - faranov prekrivalo cerkveno streho z bobrovcem in zvonik z bakrom. Popolnoma je bilo treba obnoviti fasado zvonika in zunanje cerkvene stene, napraviti nove žlobove in odtočne cevi ter zamenjati dotrajana okna. Glavni vhod v cerkev, posvečeno svetemu Juriju, je zdaj urejen. Še prej pa je bilo potrebno v celoti obnoviti tudi župnišče in šest podružnic. Gospod župnik Jože Erjavec, ki je vsa ta dela vodil, je povedal, da župnija za ta obnovitvena dela ni prejela nobenih sredstev. Vse so zmogli župljani, ki jih je le 831. Od nadškofa niso pričakovali pohvale, ampak le spodbudo za dela, ki bodo potrebna tudi v bodoče. Jože Čampa Veseli avtobus v laški občini Oddelek za družbene dejavnosti pri laški občinski skupščini je letos že drugič pripravil počitniško varstvo otrok v obliki Veselega avtobusa. Otroci vseh starosti se vsako jutro zberejo na dveh avtobusih in se odpravijo na ogled bližnje in daljnje okolice. Letos so obiskali številne slovenske znamenitosti, se kopali v termalnih bazenih, se smejali stanovalcem ljubljanskega živalskega vrta, pa še bi lahko naštevali. Dnevni prispevek šolarjev je 20 dinarjev. Za ta denar otroci dobijo tudi kosilo, ki je gotovo nsjcenejše v vsej Sloveniji. Ostale stroške krije proračun, s^j ima v ta namen oblikovano posebno postavko. Zanimivo je, da sta avtobusa nenehno zasedena, ob ponedeljkih, ko je ponavadi načrtovan daljši izlet, pa so potrebni celo trije avtobusi. Letošnje počitnikovanje otrok, edino te vrste v Sloveniji, se bo zaključilo z družinskim piknikom v Jurkloštru, konec avgusta, pred tem pa bo še enotedenski poldnevni tabor v enkratni jurkloštrski dolini. Otroci se bodo učili taborniških veščin, slikarstva, spremenili se bodo v ekologe. Vesele atobu-se so mesec in pol vodili mladi štipendisti, ki bodo nekoč vzgojitelji ali učitelji v laških osnovnih šolah. Otroci bi rekli: »Naj živi Veseli avtobus!«, mi pa dodajamo, da je takšno počitniško varstvo otrok vredno posnemanja. Franci Kadunc Plinifikacija Radeč bo izboljšala ozračje Ni čudno, da se Radečani radi štejejo med Zasavce, sgj vdihujejo podobno onesnažen zrak kot večina prebivalstva zasavskih občin. Po zadnjih podatkih Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije je povprečna dnevna koncentracija S02 v zraku tolikšna, da nas uvrščajo na visoko 4. do 8. mesto po onesnaženosti ozračja v Sloveniji. Rešitev sedanjega problema je gotovo v plinifikaciji, ki poteka v radeški dolini. Srednjetlačni plinovod je del magistralnega plinovoda za oskrbo Posavja in Dolenjske z zemeljskim plinom. Izvgjalci del IMP Ljublana in Nivo Celje so uspeli nekoliko skrajšati pogodbeni rok, tako da lahko pričakujemo, da bo podjetje Radečepapir kmalu začelo uporabljati nov vir energije, ki bo bistveno pripomogel k boljšemu ozračju. Na plinovod se bodo priključili tudi ostali večji porabniki. Vprašanje pa je, kdgj bo na vrsti individualna potrošnja. Rešitev vidijo v programu novega samoprispevka, za katerega pa še ni gotovo ali se bodo ljudje zanj sploh odločili. Kakorkoli že, plinovod bo bistveno pripomogel k znosnejšemu življenju v tej dolini. F.K. Ohcet v Kandršah Pri Vidrgarju in Žibretu v Kandršah so hoteli pripraviti letošnjo ohcet po domače že 29. junija. Nizozemski par je že prišel, vojna pa je prekrižala račune. Nizozemca sta se vseeno poročila, menda sta bila prvi tuj par, ki seje poročil v samostojni Sloveniji. Ohcet so na Vidrgi pripravili 27. julija. Bilo je veselo, sgj niso manjkale trboveljske mažoretke, zagorski godbeniki, člani prosvetnega, športnega in turističnega društva iz Mlinš ter številni obiskovalci. Prireditev je suvereno vodil Boris Kopitar, za ume pete pa sta poskrbela ansamba Nagelj in Klinc. Na Vidrgi so po starih šegah poročili tri pare. M.P. Foto: Tomo Brezovar ■mšm MRC MOTOZONT MOOSKIRCHEN \|/|]W A-8562 POSTFACH 7 Aufgrund gr^gternationalen Partnerschaft aller Motorradfahrer und aufgrund der freundschaftlichen Beziehungen zu Euren Clubs ^wünschen vir — -# Fnede und Freiheit für Slowenien und Kroatien ueqoirs(sooyi| 2959- v INOz'oiOW ™-U.^?5ÄNT /Ir HZ üz' /x f h /'■J/, - ru I|4 pl A, /<- rj^ H /r i,L ,<) i\J:l "7L/lS Ir i#;V \ r , /1 ry/y, 'Lr \)fl< ' C' 4z: .4- ' EPIGRAMI Pogovor v vesoljski kabini Kresove gledata vesoljčka z neba in prvi reče drugemu: »Pa menda vendar ne gori Slovenija?« Predvojni revolucionar Zglasi krajan se na KS in vpraša: »Si ti Jože Mam?« Razhudi tajnik se počez, da vzklikne: »Joj, če to bilo bi res!« ■j Japonski sindrom Obsedla ga do takšne mere je Japonska, da z glavo trdo vrata j e razbil - betonska! BLACKBURNE Občinski praznik - tudi tenis je politika »Če drži, da je tenis v modi in da vsak politik, ki kgj da nase obvlada veščine tega športa, potem nam bo kljub dopustniškem času uspelo vsaj malo obeležiti že kar malo pozabljeni 9. avgust - praznik občine Zagorje«, smo si rekli v vodstvu občinske skupščine, ko smo razmišljali o organiziranju teniškega turnirja dvojic - predstavnikov političnih strank in tistih, ki v politiki kaj pomenijo. Teniški turnirje bil, pa tudi na občinski praznik nismo pozabili. Kisovška teniška igrišča so gostila skoraj vse igralce, ki so ali, ki kaj pomenijo v Zasavju. Na turnirju so sodelovali predstavniki Stranke demokratične prenove, Liberalno demokratske stranke, zagorskih direktorjev, skupščine in izvršnega sveta občine Trbovlje in Hrastnik, Neodvisnih, Radia Trbovlje in organizatorjev. Pogrešali smo ekipe vladajočih strank v zagorskem parlamentu. Očitno v tenisu niso tako spretne kot v političnem življenju. Liberalni demokrati so se že kmalu poslovili od tekmovanja, ekipa Stranke demokratične prenove, ki je veljala za nespornega favorita, pa je klonila v finalu proti ekipi Skupščine občine Trbovlje. Naslednja priložnost, tokrat za verbalni spopad, bo torej spet jeseni v skupščinskih klopeh. Da je bil turnir tudi osrednji zasavski medijski dogodek, so poskrbeli neprekosljivi Stane Goste, Zdenko Fritz, Milan Hri-bar-Pičo in Kralj-Casi. Če že gledalci niso uživali v igri, so lahko uživali v besednih duelih, gestikulaciji, mimiki in vse to tudi nagradili s številnimi aplavzi. Brane Omahne Solidaritätsaktion lm Zuge des 9. Internationalen Motorradtreffens Podpora 750 ccm Udeleženci 9. mednarodnega srečanja motoristov v Mooskirchenu so se spomnili tudi Slovenije in Izlak, kjer se je mednarodna druščina motoristov tudi že srečevala. Na šestih velikih listih so zbrali podpise tistih udeležencev iz Avstrije, Nemčije, Finske, Švedske, Češkoslovaške in verjetno še od kje, ki se zavzemajo za mir in svobodo v Sloveniji in na Hrvaškem, in jih poslali na naslov Moto sekcije Izlake. Njihove dobre želje temeljijo na mednarodnem sodelovanju vseh motoristov in na prijateljskem sodelovanju tovrstnih klubov od vsepovsod. R-R. Janez Drnovšek: »Da vidim, če Zasavca tiskajo že v cirilici?« šilila JBTftNlCEli^ B^NNNP. Bivši šef gospodarske zbornice in partye, na pol pretekli zvezni poslanec in zdajšnji hrastniškl župan Leopold Grošelj- Samoprispevek, je na veselici na Kovku kupil več kot meter dolgo štruco kruha. Njegov svetovalni štab zdaj mrzlično razčlenjuje biblysko priliko o tem, kako je Jezus s petimi hlebci in dvema ribama nasitil pet tisoč mož. Masiranje. Zagorski župan in IBT-jevec Janez Režun- Obveznica se je v Medijskih Toplicah nadvse uspešno pogovarjal z ministrico za delo Jožico Puhar- Macolo. Privoščil ji je tudi dobro masažo, ni pa pristala na Ples na vodi z daljnovzhodno razpoloženim Obveznico. B^3 Božja pOmOC. Radeško krajevno vlado je sestavil nekdanji zapriseženi SZDL- jevec in z daj nš ni marketingar Franc Kadunc- Frenk. K .delu je bil prisiljen povabiti zaprisežene kadre, ■ vendar naj bi vlada kljub temu ne bila rdeča. Za krščanskost v njej bo poskrbelo dejstvo* _ da jim-lahko le bog pomaga. B^3 Počitnikovanje šefov, počitniško medaljo za hrabrost si je med zasavskimi premieri prislužil trboveljski Franc Beravs- Iskrica. Spustil se je vse tja do Umaga in si potem oddahnil v Bohinju. Hrastničan Stane 'Kirn-Formula je ta čas napeljeval vodo v svoj vikend na .Kovku, Zagorjan Janez Lipec- Lipe pa se 'je pripravlja?! na hude čase in pred svojo hiško na Orleku kuhal žganje. B-^ Cvenketanje. Izučeni obramboslovec Milenko Škrinjar- Skrinca ne bo več dolgo predsednik trboveljskih liberalnih demokratov. Mandat mu bodo vzeli, ker raje prešteva izkupiček na bazenu kot pa strankino članstvo in zato LDS-ovci niso imeli tam nobenega popusta, pa še nijhov šank jim je speljal. B^ Nezaposlenost. LDS- ovci bodo izgubili svojega prvega moža tudi v Zagorju. Matjaž Švagan-Cižek, tudi naš glavni, odhaja v Ljubljano, ker mu je dovolj tega da se njegova oblast vozi naokrog z dragocenim XM, on je pa še kar brez šihta in na Yugu. B^ Izključitev. Zagorski prenovitelji bodo javno izključili nekdanjega šefa Braneta Omahneta-Dolgega, zdajšijega skupščinskega sekretarja. Če so so mu že oprostili, da v službi streže LDS-ovskega župana in prav tako pobarvanega izvršnika, pa mu ne bodo, da je na teniškem turnirju politikov in direktorjev tudi soigralca našel v LDS- ovskih vrstah. Ipr Svetovanje. Zdenko Fritz- Desetdin, zdajšnji direktor banke v Trbovljah: "Janez, mi lahko še enkrat točno poveš, kako si prišel od direktorja do predsednika Jugoslavije?" 10...je jeza. Novi prvi rudar, rudar pa tudi prej, Aljoša Kink- Štuk, ni v direktorski pisarni spreminjal ničesar. Na steni še vedno visi slika, kjer se parita dva jaža; tja jo je obesil prejšnji generalni in še zdaj jager Ivan Berger- Ivče. Stuk je ni snel, ker ve, da bo tudi on je... ježa. B^3 SverCanje. Kljub temu, da so se pevci Vesne že vrnili z Japonske, se število vaj ni zmanjšalo. Na uro plačani dirigent, tudi direktor zagorskih apnene, Rihard Majcen- Slavček želi čimprej nadomestiti izgubo, ki so mu jo prizadeli naši vrli cariniki, ko so ga ujeli pri švercu kamere. B^3 LivamiStVO. Filip Žibret- Lipe, prej tudi že direktor Livarne, je postal šef tukajšnje Neodvisnosti- konfederacije neodvisnih sindikatov. Ta- Je 'bila potrebna, ker da Svobodni sindikati sodelujejo predvsem z managerji. Šef svobodnjakov, prej tudi že kadrovik v isti Livarni, Ciril Urek-Curek mu -odgovarja, da pa Neodvisnost sodeluje predvsem s politiko. Delavci zdaj čakajo tretjega, ki naj b’ bil v svoii. krjižici še brez livarniškega žiga. B^ Čvekanje. Konjiček hrastniškega podjetnika in novinarja Marka Planinca- Čveka je •zamujaiye na sestanke. Sotrudniki so mu na zadrjčm sreöaiyu uredniškega odbora, ko je zamudil debelo uro, povedali, da bo ob naslednji zamudi lahko ugotovil, da je Gorbačov. B-^3 Prilizovanje. Profesorica slovenska jezika in Delova dopisnica Polona Malovrh-Misteriozna se po Zasavju vozi s Suzukijem, ki ima na registerski tablici namesto zvezde slovenski grb. Menda bi se rada pripeljala v Slovenca, ki zmore ob svojih 4.000 prodanih izvodih tukajšnjemu dopisniku, Rudisovemu propagandistu Gustyu Jamšku- Propagandi,plačati več, kot rje j Delo s 100.000 prodanimi izvodi. 1^ Tlačenje. Dnevnikov dopisnik Svatopluk Krastnik- Svat o pa je med svoja ekspertna področja pridal tudi pomendrano travo. 0 vladi je na stadionu Rudarja rekel, da so takšni kot črnci, ki so okrog leta I960 gostovali v Trbovljah. Ne eni ne drugi da ne znajo igrati nogometa, oboji pa so toliko tekali, da so potlačili vso travo. Janez Drnovšek- Gable, nekdaiyi direktor banke v Trbovljah: "Pa day si že enkrat vbij v glavo, Zdenko, da Jugoslavije ni več!" Pismo dpqIcgVi Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo L ■ • ■ J_5_l Spoštovani! Tudi v Ameriki »vlačimo« Zasavca po zobeh. Včeraj sem od svoje nečakinje Mojce Zupan prejel vse tri številke Zasavca. Ko sem prebral zadnjo, sem bil prijetno presenečen nad kakovostjo ter zagnanostjo veliko »brihtnih glav«, ki Zasavcem sporočajo, kar jih najbolj zanima. Ker mi je precej imen poznanih, je bilo zame in mojo družino še toliko bolj zanimivo. Posebno mi je bil pri srcu pogovor »A če sem oblast.« Seveda, Stane Gošte je bil vedno oblast. Še nek^j takšnih Stanetov, pa bo svoboda lažje zadihala in demokracija preje dozorela. Tudi tukaj dnevno spremljamo dogodke v Sloveniji. Ko se je pričela vojna, smo Slovenci s številnimi pismi napadli vse tja do Washington - posebno Busha in Ba-keija, naj takoj prekličeta izjave o enotni Jugoslaviji ter podpreta neodvisni Slovenijo in Hrvaško. Svet je z nami in trenutno je samo vprašaje časa, da postanemo svobodna Slovenija. Vsem v uredništvu želim mnogo uspehov pri delu, v prihodnosti pa, če bo koga od vas zaneslo v Ameriko, moja vrata so vam vedno na stežaj odprta. Lep pozdrav vsem, posebno Nandetu in Milanu. Dalje, ko bo glodal kost, boljše zobe bo imel. Če si katerega zlomi, mu ga popravim na svoje stroške. Sili! I!!! .Sil. lili Še k»Podkum se šele zdaj prebuja« Gospod M.L. je v drugi številki Zasavca omenil tudi gasilce iz Podkuma in zastoj pri gradnji gasilskega doma. Kot nekdaj i predsednik društva želim odgovoriti na njegov izziv. Gasilsko društvo Podkum je bilo ustanovljeno leta 1957 na pobudo krajanov. Prostore smo dobili v stari hiši, ki je bila obenem tudi sedež krgjevne skupnosti. Stavba je bila dotrajana. Po pogovorih z Gasilsko zvezo Zagorje smo se odločili, da staro stavbo porušimo in zgradimo novo. Začeli smo se pripravljati in zbirati denar. N jveč težav je bilo z zbirapjem raznih soglasij. Čeprav je šlo za objekt širšega pomena, so nekateri občinski birokrati močno zavirali gradnjo. Po številnih posredovanjih Občinske gasilske zveze smo leta 1982 končno zbrali vsa dovoljenja za gradnjo novega doma. Staro stavbo smo začeli rušiti 7. avgusta 1982. Kljub temu, daje na kmetijah v jesenskem času ogromno dela, nam je uspelo do zime stavbo podkleti-ti, naslednjo leto (1. junija) pa smo jo pokrili. Vsa dela smo gasilci in tudi drugi krjani opravljali prostovoljno. Sledila so obrtniška dela, kjer pa vsega ni bilo več mogoče narediti prostovoljno. Tako smo vsako leto kj postorili. Ob tem, da smo gradili novi dom, pa je tekla tudi ostala dejavnost. Dela je še dovolj, držim pesti, da bomo do nalsednjega leta, ko praznujemo 35-letnico društva, vsa opravili. Anton Juvančič, Podkum Napačno ime Imamo trojčke. Če bi šlo za otroke, bi to vzbpjalo zaskrbljenost, ker pa mislim na tri številke časopisa, je to zadosten razlog za zadovoljstvo. Trojčki v tem trenutku, ko to pišem. Četverčki v trenutku, ko to berete. Težko napišem njihovo skupno ime na papir. Kar ne gre mi iz ust. Mislil sem in pričakoval, da bo kdo drug skušal temu imenu nasprotovati in ga prekrstiti. A se zdi, da smo vsi z vsem zadovoljni -tako nas je enopartijska diktatura pač vzgajala 45 let. Dvomim, da bi se nasprotovanje in preimenovanje s tem zapisom posrečilo prav meni. O tem odločajo drugi. Pri tem ne mislim na bralce, ki jih ni nihče vprašal, kako naj bi se nov časopis imenoval, ampak na one, ki so nas s tem imenom tako-rekoč posilili. Ti avtoiji po vsgj verjetnosti živijo v prepričanju, da so izbrali posrečeno ime. Zato nikakor ne gre pričakovati, da bi svojo zamisel spremenili sami od sebe - če jim ponesrečeno izbranega imena ne bi nihče omenil. To nalogo sem torgj prevzel jaz, z najboljšim namenom. Beseda Zasavc nima blagozvočnega prizvoka, zveni trdo, nenaravno, skoraj jo je težko izgovoriti. Vprašanje je, če je slovnično pravilna, če ni morda pravilneje reči Zasavec. Vsekakor gre za besedo, ki se v vsakdanji govorici nikoli ne uporablja. Noben prebivalec Zasavja ne bo o sebi rekel, da je Zasavc. Morda se tu in tam sliši množinska oblika Zasavci, a zelo redko. Čemu bi potem časopis poimenovali z besedo, ki se ne uporablja niti v samem Zasavju? V Zasavju kar nimamo sreče z nazivi lokalnih časopisov. Kolikor vem, so že med izhajanjem Občinskega obveščevalca s pomočjo ankete, ki ni bila objavljena, iskali novo ime za časopis. Valvasorjev navdih je bil izraz nedomišljene vznesenosti, o čemer sem tudi napisal odklonilno stališče. Morda je bil še najbolj posrečen časopis z imenom Zagorski zvonovi, ki ga je leta 1935 začela izdajati zagorska župnija Da bi bilo to pisanje konstruktivno, predlagam, da bi se Zasavc preimenoval v Zasavje. j0že Čampa, Loke « » 9i 4 " * * PIS® ©BillKHI©Ä? » X K 6 X » UREDNIŠTVO ZASAVCA, Delavski dom, Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek. mesto _____________________ poštna št. ulica _____________________ telefon _ , poklic _ __________________št. os. iz k., datum — - lastnoročni podpis __________ W ,\ Zagorje \ Tel,(0601161-457 nudi usluge na BARVNEM LASERSKEM FOTOKOPIRNEM STROJU CANON 200 iiiii .XX, FOTOKOPIRNI STROJI CANON V NAJEM i:::: • „oW Stroji S celovito oskrbo (papir, barva servis- ugodna cena) m iiiii ORIGINALI NA VIDEO PODROČJU, IZI>OSOJA VIDEO KAMERE. ....SNEMANJE S KAMERO, ' ^KERA - TRADEdoJ TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO ZAGORJE ob Savi, Cesta 9. avgusta 24 tel. (0601) 62-456 -VELIKA IZBIRA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC. -OGLEDALA PO NAROČILU. lVSE VRSTE OPEKE IN STREŠN KRITINA. AVTOPREVOZNIŠTVO HUSANOVIČ Kasim Cesta zmage 61410 Zagorje -prevozi in selitev do dve toni Nezaposlen sem, pa bi rad delal... Grozeče naraščanje števila nezaposlenih v Sloveniji in seveda tudi v treh zasavskih občinah ob splošni gospodarski krizi, na katero smo mogoče prav v Zasavju slabše pripravljeni kot v nekaterih drugih krajih, vse bolj pritiska na ljudi, zaposlene in nezaposlene. Prvim povzroča strah, da bodo delo izgubili, druge spravlja v obup, da dela zanje ne bo več, da bodo ob vsej pripravljenosti, poprijeti za kakršnokoli orodje, prisiljeni ostati breme zavodov za zaposlovanje in socialnih ustanov ter prejemniki raznih oblik vse prej kot radodarne družbene pomoči. Jasno je, da kriza državi ne dopušča radodarnosti, saj ni več kje jemati, prav tako pa je tudi jasno, da se v nobeni šoli v povojnih letih nismo učili, da mora vsak svoje eksistenčne težave najprej poskusiti rešiti sam in da so družbeni organ in organizacije le opora in pomoč, ne pa krava, ki jo je moč molsti brez paše. V takšnih razmerah so se odgovorni spomnili javnih del, s katerimi bi država ublažila probleme, ki jih prinaša nezaposlenost, pomagala tistim brez dela in do neke mere razbremenila pritisk na socialne sklade, nenazadnje pa naj bi bila to tudi ena od spodbud za oživljanje gospodarstva. Silvester Tušek Teorija Javna dela predstavljajo specifično obliko ustvarjanja trajnih dobrin, ki jo financira država iz javnih skladov. Tipične oblike javnih del zajemajo gradnjo cest in nasploh prometnic, letališč, pristanišč, prekopov, mostov, parkov, javnih zgradb, irigacijskih sistemov, sistemov za obrambo pred poplavami, razvijanje naravnih resursov v sektorju vodnega gospodarstva, gozdarstva, erozijske zaščite in podobno. V državah, kjer sektor javnih služb pripada državi, se lahko v to vključijo tudi železnice in PTT komunikacije. (Povzeto po Politički enciklopediji, Savremena administracija, Beograd 1975) Javna dela so torej tipično orodje države, s katerim izvaja proticiklično politiko, se pravi neke vrste gospodarsko politiko, ki blaži posledice recesije v kapitalističnem načinu gospodarstva. In čeprav je večina proizvajalskih sredstev še vedno družbena lastnina, postaja vse bolj očitno, da se naraščajočih problemov lotevamo s kapitalističnimi rešitvami. Tako tudi naraščajoče brezposelnosti. Nezaposlenost v Zasavju Podatki o nezaposlenih se nikakor nočejo znižati. V Trbovljah jih je okrog 950, razmere v gospodarstvu pa takšne, da jih bo najbrž kmalu 1.300! Nič boljše ni v Zagorju, kjer je brez dela nekaj manj kot 800 ljudi. V Hrastniku je bilo sredi avgusta 520 nezaposlenih, od katerih je nadomestila in denarne pomoči prejemala približno polovica. Tudi za to je namreč treba izpolnjevati določene pogoje. Tako lahko dobi denarno nadomestilo nezaposlena oseba, ki je bila pred tem vsaj devet mesecev nepretrgano zaposlena. Nadomestilo znaša prve tri mesece 70 odstotkov plače zadnjih treh mesecev, po tem času pa 60 odstotkov, vendar največ do dveh let. Druga oblika je denarna pomoč, ki je že socialna kategorija in znaša 80 odstotkov zajamčenega dohodka v Sloveniji - to je trenutno 3.600 dinarjev. Zavod za zaposlovanje lahko dodeli še pomoč pripravnikom po izteku pripravništva. Pomoč, ki jo preko zavodov za zaposlovanje nudi država, torej nikakor ne za- Muhamed Ibelič došča za kaj več kot za golo in skromno preživetje. Zato je vsak sam prisiljen, da na vse mogoče načine poskrbi za svoj obstoj. Niso tako redki, ki tega ne zmorejo. Po dveh letih se njihova brezposelnost kaj rada potegne še na tretje, četrto ... leto. V tem času se odvadijo vztrajnega vsakodnevnega dela, ki je v sedanjih razmerah praviloma tudi slabo plačano, zato je njihova morebitna ponovna zaposlitev vse težja in povezana z vse več težavami. Neredko se jim pridruži še alkoholizem in kakršenkoli premik z družbenega dna oz. pridobitev statusa, kije bolj cenjen, spoštovan in ki prinaša tudi nekoliko višje dohodke, ne le da se zdi nemogoč, takšen tudi postaja. Vs^j za večino ljudi, ki jih nemo in v strahu zase opazujejo nekdanji sodelavci, sosedje, znanci, neredko pa tudi tisti, ki bi morali nezaposlenim pri obupnem prizadevanju, da bi se rešili nemogočega položaja, pomagati. Zdaj sem na cesti... Muhamed Ibelič je bil pred letom in pol dimnikar radeškega dimnikarskega podjetja. Kot sam pravi, je delo izgubil zaradi sporov v podjetju, za katere zatrjuje, da jih ni povzročil, meni pa, da so bili povod za njegovo odpoved. Nepo- sreden vzrok pa so predstojniki našli v njegovi odsotnosti, ki jo je povzročila očetova smrt v Bosni in zaradi katere se podjetju ni javil 12 dni. Kakorkoli že, zdaj je oče šestletnega in triletnega otroka nezaposlen. Išče sleherno priložnost za zaslužek, da ne bi obvisel na plečih zaposlene žene, ki prejema mesečno okrog štiri tisoč dinarjev. Družinski proračun dopolnjuje še otroški dodatek za dva tisočaka. »Rad delam, naučili so me, da brez dela ni jela, in zd^j imam hvala bogu priložnost,« pravi Ibelič med kratkim postankom pri zasipavanju jarka za vodovod na Kopitniku. Muhamed je eden izmed 70 nezaposlenih, ki jih je hrastniški Zavod za zaposlovanje povabil k opravljanju javnih del, k uresničevanju štirih projektov v hrastniški občini, za katere denar prispeva Republika. Vabilu se je odzvalo 29 že dalj časa nezaposlenih oseb, za krampe in lopate pri kopanju že omenjenega vodovoda na Kopitniku, drugega na Pleskem in pri čiščenju savskih brežin pa je prijelo le 20 delavcev. K^j je ostale od dela odvrnilo, ni znano, čeprav je bržkone res, da vsi, ki so bili povabljeni, najbrž niso v takšni stiski, da bi se lotili javnih del in od začasne zaposlitve pričakujejo več denarja kot 80-odstotni zajamčeni osebni dohodek, ki ga prispeva zavod in posebno nagrado za tisoč dinarjev, ki jo primakne občina. Skupaj je bilo moč za enomesečno delo zaslužiti 4.600 dinarjev. Ob plačanem prevozu na delovišče in regresu za malico, seveda. »Petso dinarjev sem obdržal zase, ostale sem namenil sinu za knjige, ki jih bo potreboval v prvem letniku gimnazije,« s tesnobo pove Silvester Tušek, 40-letnik z enajstimi leti delovne dobe, zdaj že pet let nezaposlen, ki se z ženo in dvema otrokoma stiska v stanovanju v Koloniji in ki so mu zaradi neplačevanja računov izklopili elektriko. »No, zdaj bo menda denar tudi za to, s^j fant in dekle jeseni in pozimi ne moreta pisati nalog pri sveči. In delal bom, dokler delo bo,« je odločen Tušek. »Ne verjamem, da bom še kd^j napisal kakšno prošnjo za delo. Napisal sem jih že več kot 50, pa sem bil po vsakem negativnem odgovoru hudo razočaran.« ... Bom tam tudi ostal? Takšne so neposredne posledice skopih statističnih številk, ki kažejo, da se v Zasavju iz leta v leto zmanjšuje število delovnih mest. Samo v Hrastniku, kjer je pred petimi, šestimi leti zaposlitev imelo že več kot pet tisoč ljudi, se je njihovo število konec lanskega leta zmanjšalo na nekaj manj kot 4.500, konec m^ja pa je imelo delo le še 4.268 delavcev. Hkrati z zmanjševanjem števila delovnih mest strmo narašča število nezaposlenih. V hrastniški občini jih je po stečaju nekaterih trboveljskih in zagorskih podjetij ter domačega gradbenega podjetja 520. Nekateri bodo sicer spet našli delo, drugi bodo po največ dveh letih, kolikor jim pripada denarno nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje, izpolnili pogoje za upokojitev. Kaj bo z ostalim, se ne ve. Javna dela, iskanje priložnosti za skromen zaslužek tu in tam, životarjenje, utapljanje obupa z alkoholom, kriminal? Ena možnost je slabša od druge. Nobena ne obeta svetle in prijazne prihodnosti. Zato je nerazumljiva počasnost tistih, ki v Hrastniku pa tudi v Zagorju in v Trbovljah iščejo nove razvojne možnosti. Trboveljska občinska skupščina je na zahtevo ZSS menda šele julija sprejela sklep o programu za hitrejše zaposlovanje. Vsi se ne glede na izkušnje iz preteklih let lotevajo velikih in dragih projektov, s katerimi naj bi za nekaj let vnaprej rešili to vpraša- nje. Čas pa teče in od objektivnih in subjektivnih razlogov, zaradi katerih ostaja načrt zgolj načrt ali pa celo samo sanje, lahko živijo le maloštevilni sestavljale! teh načrtov. Zato ne preseneča, da vse manj ljudi, zdaj sicer še zaposlenih, ne pričakuje velike pomoči v primeru, da bi izgubili delo zaradi morebitnega stečaja ali drugih vzrokov. Sindikat? Lahko pomaga, da delavcem hitreje izplačajo zaostale plače, novih delovnih mest pa ne odpira. Zavod za zaposlovanje? Ne-k^j časa, odvisno od števila delovnih let, že še izplačuje denarna nadomestila, vendar pa v sedanjih razmerah tudi dve leti, kolikor je zgornja meja za tovrstni prejemek, hitro mineta. Tako ostanejo le še zveze in poznanstva v podjetjih, kjer mogoče še zaposlujejo, pa prijatelji in znanci, ki so to spoznali že precej let pred njimi, vpeljali kolikor toliko donosen posel in prav tako morda, prav zdaj potrebujejo pomoč. Seveda pa mora človek pri iskanju dela vztrajati, predvsem pa se mora zavedati, da njegova zaposlitev oziroma zaslužek nista odvisna od drugih. Temveč le od njega samega. Stane Šterbucl Kako Zagorjani ocenjujejo svoje gmotne razmere Podatke so zbrali udeleženci sociološkega tabora Zagorje 91 z anketo, ki je zajela 273 gospodinjstev. zelo dobre (0.7X) zelo slabe (1 7.5X) »lobe (45.1X) Opomba: Slabe materialne razmere imsjo tiste družine, kjer je osebni dohodek zaposlenih povprečen, torej 9.000 din. XKXv "XX- Ado Jesih: »Zasavje je slepo črevo« Ado Jesih je Trboveljčan, takole dobrih trideset let bi mu pripisala. Po osnovni šoli se je odločil, da bo njegovo poklicno delo povezano s kemijo in si je za nadaljnje šolanje izbral najprej srednjo šolo za kemijo v Ljubljani in nato študij anorganske kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske Univerze. Po diplomi, pred desetimi leti, se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer dela kot raziskovalec na odseku za kemijo fluora. Ukvarja se predvsem z osnovnimi raziskavami, katerih namen je izpopolniti teorijo. Pred dvema letoma je doktoriral, zadnje leto in pol pa se je študijsko izpopolnjeval v Združenih državah Amerike na državni univerzi v Alabami. Prav to slednje pa je bil tudi povod za naslednji pogovor. Čemu sta bila namenjena vaše študijsko potovanje in raziskovalno delo na univerzi v Alabami? Navadno se po opravljenem doktoratu odide v tujino na izpolnjeva- nje. Pri nas je prostor premajhen. Želel sem predvsem izpopolniti svoje znanje, vedeti več, odpreti novo smer v raziskovalnem delu, spoznati nove ljudi in pogledati, kakšen je svet z druge strani. Pa seveda tudi navezati stike in odpreti sodelovanje z novo institucijo. Vse to je pri vašem delu zelo pomembno? Seveda. Naš Inštitut in odsek, na katerem delam, se ves čas trudita povezati se z znanstvenimi institucijami in industrijo v Evropi in v Združenih državah Amerike. Znanost se blazno hitro razvija, vsemu novemu na svojem ozkem strokovnem področju niti slediti ne moreš. Po drugi strani se je treba tudi odpreti, da se ne bi ukvarjali samo z eno stvarjo. Naš odsek, ki ga na Inštitutu Jožef Štefan vodi profesor Žemva, je priznan, po svojem strokovnem delu se lahko meri s katerimkoli v svetu. Ste zadovoljni z delovnimi razmerami doma, posebej, če jih primerjate s tistimi, ki ste jih spoznali na univerzi v Alabami? Ja, sem. Imam skoraj idealne pogoje za delo, kar zadeva delovni prostor, aparature. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da nam manjka denarja. Manjka nam ga že za nakup kemikalij - to je samo en primer, ki pa veliko pove. Tudi zato se želimo čim bolj povezati z institucijami in industrijo v Evropi in Združenih državah in od njih dobiti denar za raziskave. Osnovne delovne razmere doma in tiste v Alabami bi lahko označil za enakovredne. Razlika je v tem, da je tam na voljo več instrumentov. No, te tudi pri nas lahko dobimo, vendar je treba ponje čez mejo. it. Pa še nekaj. Ameriški prostorje naprimerno večji. Morda bomo z Evropo tudi mi dobili nekaj podobnega. Zame je pomembno, da sem v Združenih državah delal z drugimi ljudmi. Z ljudmi, ki drugače gledajo na stvari, drugače razmišljajo. Tega se človek navzame, nauči se drugačnega pristopa. Če si doma, tega ni. Univerza v Alabami, na kateri sem delal, je državna ustanova. Ima okrog 16 tisoč študentov. Čeprav ni ena najboljših v ZDA, ni namreč federalna, pa človek, s katerim sem delal, sodi v sam vrh znanstvenikov na sojem strokovnem področju. Prepričan sem, da sem dobro izbral, ker sem se naučil veliko novega. Kaj ste delali? Na kratko povedano: razziskoval sem predvsem vpliv različnih funkcionalnih skupin na lastnosti polimerov. Gre za polimere, ki so obstojni pri visokih temperaturah, ne reagirajo na vodo, se ne pokvarijo na zraku. Uporabljajo jih v raketni in vesoljski tehniki. V bistvu je šlo za osnovne raziskave, ki se bodo morda pokazale za uporabne. Kaj boste z izsledki? Na institutu bom skušal razvijati manj občutljiva razstrelivna sredstva. Taka, ki bodo močnejša, učinkovitejša od doslej znanih, pri transportu pa varnejša. Skratka, učinkovitejša in obenem varnejša. Seveda bom nadaljeval tudi že začete osnovne raziskave na področju žlahtnih plinov. Poskušal bom dobiti kakšen projekt, ki bi ga financirala ameriška institucija National Science Foundation. Ta ba poiskati zunaj. Amerika, npr., ga z Evropo ne daje, če ne gre za skupne projekte. Pri nas doma tudi zdaj ni kakšnega posebnega zanimanja za novo razstrelivo? Bolj kot na znanstvene kroge mislim na oblast... Ne, to ne. Denarje za enega raziskovalca za tri leta. Če raziskava ne bo dala rezultatov, je ne bomo podaljševali. Nihče ne more vnaprej resno računati na to, da bi v par letih iznašel poceni, varno in učinkovito razstrelivo. Je pa to seveda mogoče. Zame je pomembno, da se okrog tega dela razvije kar vsa kemija. Po treh letih se lahko celo pokaže, da bodo izsledki te raziskave uporabni kje drugje. Zelo podobne snovi se namreč uporabljajo za marsikaj, npr. za plastične mase ali za tkanine kot je nylon. daje denar za raziskave tudi v manj razvitih državah, vendar samo, če obstaja povezava med neko ameriško in tujo institucijo. Pri vas taka povezava že je. Ja, povezava je, treba je narediti projekt. Lahko, da bo kgj nastalo iz tega, lahko tudi ne. Takšen projekt prinese zanesljivi denar. Tega je pri nas doma zaradi izčrpane industrije vse teže dobiti. Zato ga je tre- Izsledke raziskav je pomembno tudi objavljati. Prav gotovo. Predvsem zunaj, v priznanih znanstvenih publikacijah. To sodelavci našega inštituta tudi delamo. Brez znanstvenih člankov te v svetovnih strokovnih krogih ni in kruh ti vzamejo tisti, ki objavljajo. Kakšen je vaš kruh? Plača je niiya kot v industriji, so pa druge ugodnosti. Več prostosti, delaš s svojo glavo, delo si organiziraš sam, prideš do informacij, spoznaš veliko ljudi, slediš znanstvenim dosežkom. Meni to drugo pomeni več. Če bi ostali v ZDA, bi lahko poleg vsega tega še bolje živeli. Tam ne bi hotel ostati. Življenje je drugačno, ljudje so zaprti v svoje družinske in poslovne kroge. Res niste razmišljali, da bi ostali tam, saj ste se z družino vračali domov prav v času, ko še ni bilo jasno, kako se bo končala vojna v Sloveniji? Ne, niti sam niti drugi v moji družini nismo bili v dilemi. Bolj smo se bali, da ne bi mogli domov, če bi naše meje zaprli. Kam vas je bolj vleklo: v Ljubljano, kjer delate, ali v Trbovlje, kjer živite? Vrnil sem se domov, v Slovenijo. Slovenija je enkratna. Amerika se z njo ne more primerjati. To zna povedati vsakdo, ki je tam bil. Tam ni človeške topline. Če ni dolarjev, ni ničesar. Samo v Zasavju pa ne bi ostali? Mislim, da bi si tukaj poiskali tudi zaposlitev? Ne, to pa ne, dokler imam na Inštitutu Jožef Štefan delo, s katerim sem zelo zadovoljen. Z družino pa živim tukaj. Žal vidim to naše Zasavje kot slepo črevo. Malokdo zaide sem. Pridejo le tisti, ki že naprej vedo, kam, h komu in po kaj gredo. Razvoj z rdečimi političnimi tovarnami in giganti tukaj ni bil v prid prihodnosti. Ti so že požrli in še požirajo ogromno denarja in ga ne vračajo. Zdaj pa je vse to udarilo še po tukajšnjih ljudeh. In vse to vpila nanje? Ja, seveda. Tisti, ki se s tem niso sprijaznili, hočejo ven. Mladi že v šole, in če imajo možnosti, ostanejo zunaj Zasavja. Jaz pravim, hvala bogu, da hočejo ven, dokler jim tukaj ne nudijo kaj več. Kaj, kar bo ljudi tu obdržalo in privabilo še druge. Trbovljam, vsemu Zasavju bi prav prišla tudi dobra propaganda. Zaprtost in samozadovoljstvo nista nikoli dobra. Manca Ocvirk Foto: Tone Podbevšek • "■"e’e"! Milanova kost Bridko se moti, kdor misli, da so v zadregi z likvidnostjo samo naši kolektivi. Plačilna nesposobnost tare tudi vse več naših ljudi. Nekatere že tako zelo, da ne morej več poravnavati računov za porabljeno električno energijo, komunalne storitve in stanarine. Ker je pred vrati jesen, ko bomo morali imeti dovolj denaija za ozimnico, šolske potrebščine in kurjavo, bomo, vsa; tako je videti, še teže poravnavali vse obveznosti. Pa ostanimo še nekaj časa pri vse bolj nadležnih računih za elektriko, stanarine in komunalne storitve. Za slednje dolgujejo občani vsem trem zasavskim komunalnim podjetjem okrogel poldrag milijon din. Od tega polovico Trboveljčani, drugi dve četrtini pa Hrastničani in Zagorjani. To so lepi denarci, in komunalci se jim ne nameravajo odreči. Kaj takega jim ne šine v glavo niti pri Elektra, kjer pravijo, da jim porabniki dolgujejo milijon dinarjev. Vendar imajo trdneje v rokah škarje in platno, kajti kdor računa ne plača niti po prejetem opominu, mu civilizacijsko dobrino enostavno odklopijo. Letos so to naredili že 32 porabnikom. In ker so vse dobre stvari tri, povejmo še, da imajo največ svojega denarja pri stanovalcih stanovanjska podjetja, nekaj nad 2,2 milijona dinarjev. Ker opomini pri nekaterih ne zaležejo, urejajo vso stvar preko sodišča, zato je pri stanovalcih kar veliko tako-imenovanih »izvršb«, kar z drugo besedo pomeni, da sodišča izterjajo stanarine pri izplačilu plač ali dragih prejemkov. Nekaj pri vsem tem ne bo napak poudariti. Lepo število gospodinjstev je ta trenutek resnično v hudi zagati in verjeti jim je, da ne zmorejo pravočasno poravnavati te obveznosti. Njim bo potrebno pomagati, pravzaprav najti izhod iz njihovega težavnega gmotnega položaja. Toda v nobenem primeru ne gre dovoliti, da bi to problematiko meni nič tebi nič socializirali. V vseh treh primerih gre za tipično gospodarsko dejavnost, torej za tržne odnose, zanje pa že lep čas zatrjujemo, da nimajo ničesar opraviti s socialo. Le-te je morda nekaj pri stanarinah. Še vedno imamo namreč solidarnostno denarno pomoč za vse, ki ne zmorejo plačevati stanarine, toda tudi na tem področju bomo z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu stvari uredili tržno. Žal verjetno marsikje ne bo šlo drugače, kot da bodo posamezne družine iz sedanjih razmeroma velikih, preseljene v manjša stanovanja, ker bodo pač v večji meri kos stanarinam. V celoti vzeto pa se bomo morali privaditi temu, da v gospodarstvu ne bomo mogli več terjati vodenja socialne politike, četudi bo to marsikje zelo težko. Bolj ko se bomo približevali tržnemu gospodarjenju in ga v praksi izvajali, tembolj se bomo morali odvajati neplačevanju računov vseh vrst. Le tako se bomo izognili vse večjim obrestim, odtegovanju komunalnih storitev, izklapljanju elektrike in podobno. Vse to pa ne pomeni, da bomo smeli pustiti gospodinjstva, ki teh izdatkov ne zmroejo, golih in bosih. Reševati te problematike pa je stvar socialne politike. Politike, kije še nimamo. Milan Vidic M Romanova i rozina Ljudje stvarem in bitjem okrog sebe od nekdaj podeljujejo imena. Večkrat se zgodi, da ta imena naenkrat niso več dobra in ljudje stvari okrog sebe ali celo samega sebe prekrstijo. Povsem razumljivo je, da je Kolumbova Indija doživela preimenovanje, ker pač ni bila Indija. Toda, zakaj je Mirsad v Sloveniji, ki ni več socialistična, postal Miran, zakaj so Ploče spret Ploče in ne več Kardeljevo, zakaj je drobnogled postal mikroskop? V Sloveniji se že nekaj časa merjajo table z imeni ulic, trgov, ploščadi, naselij. Nova oblast. Ker Zasavje nima novih oblastnikov, saj so volitve dobili stari - le v Zagorju je prišlo do nekakšne komplikacije liberalnih demokratov in Demosovih strank - tudi nima novih uličnih imen. Tako so zasavske vlade ob lahkoten posel, ki bi lahko dodobra napolnil ryihove dokaj prazne raporte o narejenem. Na parti-zanjenje in partizanščino spomirpjajočih poimenovanj ulic - nove table pridobivajo namreč predvsem te - je v Zasavju več kot petdeset, enakomerno razporejenih po vseh treh občinah. V vsaki občini je partizanska, ljudje imajo v osebnih izkaznicah zapisane heroje, brigade, svobodo ali revolucijo. Če ta imena že ostajajo, pa to vendarle ne pomeni, da mora prekrščevalska strast prostorček za Savo povsem obiti. V Hrastniku in Trbovljah bi se lahko zamislili nad Montignyem in Sallauminesom. Če je verjeti našim politikom in novinarjem, nam Francozi krepko nagajajo pri vnovčevanju državnosti na evropskem trgu. »Salomin« pa za povrh še mnogi govorci spreminjajo v »Salamin«, tako da bi ta ljudski čebeljnjak po vzoru na radarsko in kovinarsko lahko enostavno prekrstili v mesarsko. Trboveljčani so se obdali tudi z Rusi - oktobrske revolucije, Leninov trg - ti pa se grejo tanke in cementiranje državnih meja, da o tem, da smo socializmu (pa še sociali za povrh, ker smo temeljiti) rekli adijo, sploh ne govorim. Če prekrščevapje bo, bi se veljalo spomniti kakšnega kulturnika, saj jih z izjemo Zagorjanov, doslej niso kaj prida nabijali na ulične table. Pa še Zagorjani so se odločili za preverjene Cankarja, Kosovela, Levstika, Prešerna, Župančiča in ne domačijske Gruma, Klopčiča, Vipotnika. Pa so tu še znameniteži in pomembneži raznoraznih področij človekovega dela. Dalje, iz naftalina bi lahko potegnili kakšno zaprašeno ime, ki je že bilo - tudi punčke so zdaj večkrat Špele kot Ines. Zasavska je le v Trbovljah, trboveljska le v Zagorju, hrastniške pa nikjer. Je razumljivo, da v času, ko število postojank, djer »Buh roko ven moli«, narašča na predvojno številko, premore vinsko le Zagorje? In še in še. Našim oblastem se tako ponuja dobra priložnost, da razpišejo nove natečaje, naročijo nove študije, organizirajo nove razprave. Vsaka oblast se v zgodovino svojega imperija vpiše s kakšnim spomenikom; zakaj se današnja ne bi kot prekrščevalska. Če se bo, svetujem le kanček previdnosti. Resda so Latini naložili nekaj o tem, da ime govori o človeku, vendar so pozabili dodati, da predvsem o tistem, kije ime dal. Sam ta izziv sprejemam. Uredniku sporočam, da lahko mirne vesti, če se bo še odločil, da mi dodeli ta prostor, kolumno prekrsti iz Romanove rozine v Rozinov roman. Roman Rozina Z »Made in Slovenia« v evropske domove Kako Giovanni, Karin, Anthi, Pen-ttiju in Nurdan na kratko predstaviti Slovenijo? S takšnimi in podobnimi zadregami se najbrž srečujejo tudi drugi naši ljudje, kijih pot tako ali drugače zanese v Evropo. Prešeren je sicer velik slovenski pesnik, toda za večino ljudi npr. iz dvanajsterice neznan. V evropski optiki je Slovenija zgolj razsežna vas. Resje, daje v času vojne svet Slovenijo opazil, toda vojna ne more biti naša blagovna znamka. V razvitem svetu, kjer so interesi kapitala prvi in zadnji, je prepoznavnost neke dežele odvisna od njenega položaja na svetovnem trgu. Od tega pač, kako kotirajo njene delnice na naj večjih borzah blaga, storitev, kapitala. In mi ne moremo biti izjema, čeprav nas pri tem omejujejo nekatere okoliščine (npr. majhnost, relativna zaprtost). Kdo si, Slovenija? Ko razmišljaš o tem med tujimi kolegi, ti ne preostaja drugega, da predstaviš Bled, Bohinj, Postojnsko jamo itd. - skratka vskočiš v kožo turističnega vodiča. Pa še tranzit in znanje naših ljudi bi lahko dodali, po tem pa... Nekateri pravijo, da je tudi majhno lepo, toda danes je pomembno, da se lepo predvsem dobro prodaja. In ker smo majhni, je nujno, da ponujamo celostno podobo, le-ta pa se šele oblikuje. Studio Marketing je izdelal študijo o oblikovanju identitete Slovenije, žal njena odmevnost kljub kakovosti ni bila sorazmerna z njeno aktualnostjo. Delo bi kazalo pospešeno nadaljevati. Časa ni veliko in na srečo nam tudi ustvarjalnosti ne manjka. Toda ksg, ko je še ne znamo prav ponuditi in prodati svetu. Dokaz za to so tudi kolobocije okrog tega, ali bo šel na svetovno promocijo Pandurjev ali Tauferjev gledališki projekt, ko bi nekateri »negledališčniki« med seboj skoraj sprli vrhove slovenskega gledališča, namesto da bi ju zaradi svetovne umetniške vrednosti izkoristili kot prvovrstna artikla, ki prinašata težke devize in približujeta Slovenijo svetu. In še bi lahko naštevali. Slovenija nima druge izbire kot da z »Made in Slovenia« pride v domove Giovanne, Karin, Anthe, Penttija, Nurdan. Vprašanje je, v kakšni podobi in v kolikem času. In kje je ob vsem tem Zasavje? ... Božo Marot Poškodovanost gozdov Gozdovi so za ljudi in živali življenjskega pomena. Srednje velika bukev daje vsako uro 1,7 kilograma kisika, njena dnevna proizvodnja kisika pa zadostuje za potrebe 64 ljudi. Poleg tega v svojem življenju očisti ogljikovega monoksida okoli 50 milijonov kubičnih metrov zraka, izpari okoli 400 tisoč litrov vode, ovlaži zemljišče okoli sebe za deset odstotkov, zadrži velike količine prahu, itd. Gozd je pomemben dejavnik, ki pomaga ohranjati čist zrak, uravnava gibanje zraka in kroženje vode, vpliva na kakovost vode, ugodno vpliva na lokalno klimo (bogati vlažnostne razmere in blaži temperaturne ekstreme), zmanjšuje škodljive vplive vetrov in viharjev, zmanjšuje nevarnost plazov in podorov kamenja, varuje tla pred erozijo in s tem ohranja plodno zemljo. Vpojna sposobnost gozda zmanjša nevarnost poplav v času obilnega deževja in nevarnost pretirane izsušitve tal v sušnih obdobjih. Strnjen sloj drevesnih krošenj deluje kot dvajsetplastni filter. Mehanskih delcev je v gozdnem zraku za 90 do 99 odstotkov manj kot v mestu. Gozd deluje tudi kot zvočni izolator. Gozdni pas, širok 250 metrov, zmanjšuje hrup v pri-meijavi z odprtim prostorom do desetkrat. Naši zasavski gozdovi na žalost sodijo med najbolj poškodovane gozdove na Slovenskem, če ne celo v Evropi. Po lanskih meritvah je zasavska smreka 2-krat, bukev pa kar 13-krat bolj poškodovana kot slovenska. Samo dva odstotka zasavskih bukev je popolnoma zdravih (1989). Kar 16 odstotkov poškodb povzročajo znani škodljivi dejavniki (bolezni, škodljivci, pozeba, suša, ...), 84 odstotkov vseh poškodb pa je posledica onesnaženega zraka. Analiza vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah večino zasavskih gozdov uvršča v zadnji, četrti rizični razred, kar kaže že na eksistenčno ogroženost gozda. Poškodovanost zasavskih gozdov bo natančno ocenila še raziskovalna naloga, v kateri sodelujejo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Katedra za ekologijo, Zasavski zdravstveni center in ekologi iz vseh treh zasavskih občin. Natalija Vidergar Smrdljivo Zasavje Ljudje z ostrim vohom imajo to poletje prav gotovo nad čim negodovati. Njihovi občutljivi nosovi, vsaj v trboveljski »luknji«, ne morejo mimo zaudaijajočih in polnih smetnjakov, prepolnih zabojnikov. Videti je, kot da so bili tisti, ki skrbijo za njihovo praznjenje, pred leti bolj vestni. Občani pač nismo krivi, če imajo komunalci prenizke plače. O kakšni stavki ni bilo ničesar slišati, dopusti pa prav tako ne morejo biti opravičilo, vsaj tistim na delovnih mestih ne. Karkoli, oziroma kdorkoli, že je temu smradu vzrok, potrebno bi bilo ne le ugotoviti, temveč tudi ukrepati. Toda sam bog ve, koga lahko ob težavah te vrste človek pri pomembnem delu zmoti. Kakšen Občinar bi vam gotovo zabrusil, da to ni njegovo delo in ga, po domače, nič ne briga. Ljudje pa celo poletje stopamo s pločnika na pločnik z zamašenimi nosovi in zgubanim obrazom. Proučili smo celo že potke, kjer manj zaudaija. Konkretno bi lahko omenili gromozanski smrad iz smetnjaka pri Kava baru, v samem središču Trbovelj. Če ne verjamete, pa se lahko sprehodite tudi po Partizanski ali Keršičev! ulici, kjer malce stran od glavne ceste pogosto srečaš še kakšen iztrebek. Pa ne le payi... Za prijeten dan se moraš ogniti še povoženim golobom, ki jih je prav tako vsepovsod polno. Zaradi smeti seveda. Da ne govorimo o muhah. Soparno vreme in nizek pritisk, ki ga spremlja, pač dodata še svoje. In življenje v mestu postane prava mora. Krivi pa smo si seveda sami. Da smo ljudje nemarni in ne le malomarni, pričajo poleg povsod raztresenih smeti tudi gospodinjski odpadki, stari štedilniki, hladilniki in podobna šara, ki jo odlagamo, kamor pač je, najraje pa v kakšen bližnji gozdiček. Samo da se ne vidi od daleč, pa je dobro. Pravo sliko so videli nedavno udeleženci ekološkega tabora v Zagoiju, ki so odkrili kar 170 divjih odlagališč. Da to ni le grdo, temveč tudi zelo nevarno, ni potrebno posebej razlagati. Že tako živimo v sami nesnagi, le še zimski SO2 manjka, pa bomo spet standardno staro smrdljivo Zasavje. Dvomim, da nas bo kaj spametovalo, saj nas še nikdar ni. Le zakaj vedno ukrepamo, ko je prepozno? Mojca Berdink Poletje - čas dopustov? Letošnje poletje nedvomno še zdaleč ni takšno, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. Obale so bolj prazne. In mnogim, kljub nižjim cenam, počitnice ostajajo zgolj želja. Kako preživljajo svoj dopust Zasavci? Pripravila: Denisa Huber (tekst) Jože Ranzinger ml. (foto) Nada Stojančič, prevajalka, Hrastnik Na počitnicah sem že bila, v Bosni. Mogoče pa bom šla tudi na morje. Mislim, da v slovensko primorje, saj se mi drugje ne zdi dovolj varno. Andrej Feguš, uslužbenec, Hrastnik Letošnje poletje bom kar doma, saj se selim. Za vse pač ni dovolj denarja. Če pa bi šel na dopust, bi se odločil za slovensko primorje ali morda Istro. Drugam ne bi šel. Heda Brvar, trgovka, Trbovlje Dopust sem preživela na morju - blizu Pule. Kljub napetim političnim razmeram na Hrvaškem nismo imeli nobenih težav. Nasprotno, bilo je zelo prijetno. Danica Marincelj, upokojenka, Hrastnik Na dopustu še nisem bila in morda sploh ne bom šla. V tako nemirnem in negotovem času si ne upam. Če bi bil na Hrvaškem mir, pa bi šla domov, v Dalmacijo. Primož Pimovar, študent, Trbovlje Na dopustu še nisem bil. Vendar, če bo čas, bom šel. Najbrž v hribe, saj se mi morje ne zdi več zanimivo. Mislim, da se tam v naravi človek veliko bolj spočije kot pa na morju. Gabi Prevolnik, nezaposlena, Trbovlje Počitnice sem nameravala preživeti na morju. Ker pa je prišla vojna, iz tega ni bilo nič. Zato sem se odločila, da bom šla rajši na oddih v Bohinj. Franci Cilenšek, rudarski tehnik, Zagorje Na dopust bom šel na morje, v Umag. Mislim, daje letovanje v Istri še dovolj varno in tudi ne predrago. Brigita Kunstek, študentka, Zagorje Dopust bom preživela na morju in v hribih. Če bi se razmere na Hrvaškem izboljšale, bi šla na kakšen jadranski otok. Drugače pa nižje od Istre ne bom potovala. 7/j liiilliliiil Jxjxjx V prodajalni ČVEK, Pod hribom 1, Dol pri Hrastniku dobite do 5.9.1991 šolske potrebščine po ugodnih UM^nBnrt Plačila ... .J Gostišče tel., fax.: (061) 733 040 renočišča J5a TROJANE MAČEK GostiščeMaček vabi v mesecu septembru na otvoritev savne. Sprejemamo tudi naročila za svatbe. Prav tako lahko v našem gostišču na čistem zraku preživljate vikende, in to v dvoposteljnih sobah, opremljenih s kopalnico in teraso. Pridite in postregli vam bomo s svežimi kolinami. Ob sobotah igrajo domači ansambli (v septembru Interval). Vabi gostišče Maček. Informacije na tel. (061) 733-040 JOHNSTON INTERNATIONAL C.20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi, p.p. 33 telefon: (0601) 61-425; fax: (0601) 61-611 BORLAND: QUATTRO PRO 3.0 = 5.980, PARADOX 3.5 = 9.890 OBJECT VISION 1.0 = 6.980, TURBO PASCAL 6.0 = 2.690 RAČUNALNIKI: 42Mb, 19m. 52Mb, 17mt 80Mb, 19m. PC 286-12MHz 33.980 35.880 41420 PC 286-16MHZ 34.980 35.880 41420 PC 386SX-16MHz 44.980 45.980 51530 PC 386-lSMHz 59.890 59.950 66.500 s QUANTUM trdimi diski TISKALNIKI: EPSON, FUJITSU HEWLETT PACKARD Laser Jet HIP DISKETE: BASF EXTRA 5,25“ HD 58 din BASF EXTRA 5,15" DD 39 din BASF EXTRA 3,5" HD 129 din BASF EXTRA 3,5" DD 64 din PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE —a ■•••v. v. v.*. .\V.\\\v.X\\\\\*X ; X i X-X-l-X'XvXvX’I’XvXvXvXvI' • ..................... ..... • •.•.•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•-•.•-•.•-•-•-■IX Fotografije: Tomo Brezovar in Tone Podbevšek »Pa se igrajte«, je rekel oče naroda. Kučan ob pogledu na Janšine noge: »Od tu torej ideja za španske jezdece«. »Mene ne«, je rekel prvi policaj Igor,... ... pa so ga vseeno. xxxx Zmagovalke so bile pravzaprav vse: vseh deset deklet, ki so pokazale pogum in voljo. Vsaka mladost je lepa. Obiskovalci so spoštovali pogum in svežino deklet, jih pošteno nagradili in pozdravljali. Skupina Forum iz Zadra pa je poskrbela s svojim izredno dobrim muziciranjem za tiste, ki imajo radi dobro glasbo. Bila je lepa poletna noč. Kar tako smo si zaželeli lepote, ki vanjo sodi. Tako je prišlo do ideje: zakaj ne bi tudi pri nas izbrali miss-miss poletne noči. Pa smo jo. Klub Mesečina in časopis Zasavc sta združila moči in rodile so se zvezde. Pogum za nastop na prireditvi Miss poletne noči 91 je zbralo deset deklet. Iz Hrastnika so prišle: 16 letna Saša Dečman, 20 letni Lea Bec in Maruša Mravljak ter 22 letna Maja Bec. Nastopile so tudi 16 letna Blanka To-mac ter 17 letni Karmen Režun in Marjeta Skrabar iz Zagorja. Šestnajsletna Sonja Rabrenovič je bila edina Trboveljčanka, iz Ljubljane pa sta prišli Tadeja Cankar in Sabina Kuzmanovič. Malo po polnoči je bilo po treh predstavitvah deklet vse jasno, kot na dlani. Le nekaj nadležnih kapelj je motilo proglasitev. Dekleta so se obiskovalcem predstavile v vsakdanjih oblačilih in kot manekenke v oblačilih boutiqua Kristina. Žirijo je vodila igralka Tanja Ribič, pomagali pa so ji zagorski župan Janez Režun, trboveljski župan Franc Maj nardi ter dva izmed sponzorjev prireditve: Boštjan Turk in Vladimir Novak. Strogi člani žirije so odločili: Šestnajsletna Hrastničanka Saša Dečman je druga spremljevalka miss poletne noči. Dobila je prstan Vladimirja Novaka, lento in šopek. Šestnajstletna Sonja Rabrenovič iz Trbovelj je prva spremljevalka, prislužila si je zlato verižico zlatarja Jožeta Mešička. Miss poletne noči 91 pa je prav tako šestnajstletna Blanka Tomac, dijakinja iz Zagorja. Prislužila si je lepe počitnice v Portorožu in uhane zlatarja Vladimirja Novaka. Veliko je poklicanih, a malo izbranih, pravijo. Obiskovalci, ki so dodobra napolnili klub Mesečino in njihov vrt, so igradili z močnim aplavzom. >č je bila dolga. Razvlekla se je kar do jutranjih ur. Tekst: B. B. Foto: Boštjan Vidmar BiMMr Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 15.9.1991 na naslov: Uredništvo Zasavca, Delavski dom, Cesta 9. avgusta l/a, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«. Upoštevali bomo le rešitve, ki tx>do napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade za križanko v 4. številki Zasavca: 1. Vikend paket v Medijskih toplicah za eno osebo 2. Večerja za dva v ekskluzivni restavraciji Matevž v Trbovljah 3. Polletna naročnina za časopis Zasavc 4. Letna karta v klubu Mesečina 5. Majica Zasavca Izžrebanci nagradne križanke iz 3. številke Zasavca: 1. VIKEND PAKET V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE ZA ENO OSEBO: Nada KAVŠEK, Log 1, 61430 Hrastnik 2. VREDNOSTNI BON TRGOVINE MIKRO IZLAKE: Helena KAMNIK, Borovniško naselje 2 61412 Kisovec 3. ZAŠČITNA PLINSKA MASKA: Miha GOLOBIČ, Partizanska ulica 3, 61410 Zagorje 4. LETNA KARTA ZA KLUB MESEČINA: Igor GRČAR, Levstikova 9, 61410 Zagorje 5. CELOLETNA NAROČNINA ZA ČASOPIS ZASAVC: Mtyda PARKELJ, Leninov trg 7, 61420 Trbovlje Pravilna rešitev prejšnje križanke: (vodoravno) MILA, ULICA, BAZEN, VIDA V, VALVASOR, RE. MI, REALIZATOR, POTfeZA, TRIK, ILZ, SKODLAR, TAMAR, tiara, piton, tk, STOJKA. LOKIN, NIL. KA, SEURAT. VILICE, ,AkOK, ETIK. ACIS, LIBELIČE, ARIZONA, ALSTER, RENbVA-TOR, RICOS, MATADOR, EP HANA, AŠA, HENLEIN, TRIPOLIS, OBOIST, DIAGONALA, LESCE, PISMO, IVAN, ANTEJ, TRTAR, ČAKA Ljubčki, lep pozdrav vsem skupaj, ki smo sc ta hip znašli v zadnjem tednu letošnjega avgusta. Saj veste, kaj to pomeni, kajne? Ja, ja, saj vem, da nočete, da vam preveč težim. Kljub temu, da sc počitnice iztekajo sto na uro, še pomislite ne na šolo, ampak še vedno pakatc piknike, žurke in kdo ve, česa vsega si še želite. Pa čisto prav imate. Ampak, vaša mnenja, kritike in predlogi so še vedno dobrodošli. A zakaj? Zato, ker potem vem, kaj vam je najbolj všeč in kaj vas najbolj zanima. Potem vam skušam čimbolj in čimprej izpolniti vaše želje. Kakšna pa je moja osebna želja vam, mojim navihancem? Cimveč prijetnih malenkosti, rdečih ličk in nasmejanih oči. In nikar ne sanjajte svojega življenja, ampak živite svoje sanje. Milena Pa še to. Da pregovor: "Dober glas seže v deveto vas,” res drži, nam je dokazala Damjana Krošclj iz Sevnice. Prijetna petnajstletnica me je poklicala po telefonu in povedala, da se želi predstaviti našim bralcem. Zelo rada piše spise in pesmi. V njih razmišlja o svetu, ljubezni, o tem, kakšni morajo biti pravi otroci. Rada ima svoj domači kraj, pri pisanju pa nima vzornika, ker hoče ostati prava izvirna Damjana. Poleg pisanja sestavlja tudi različne križanke. Tokrat objavljamo njeno razmišljanje o vasi Log pri Boštanju, kjer živi. Milena Počitniške dogodivščine Čeprav so se počitnice začele z vojno, smo jih preživeli nadvse dobro. Imeli smo kolesarsko bando, katere vodja je bil Tomo. V bandi nas je bilo deset in smo najraje zafrkavali starejše osebe. Npr.: januar, februar, Češnovar. Največkrat pa smo se vozili s kolesi in si s tem nabirali energijo na jeziku. Prevozili smo polovico Zasavja in pri tem nadvse uživali. Starši se res niso mogli pritoževati, saj nas niso videli po cele dneve. Nihče nas ni mogel primerjati s tistimi, ki cele dneve poležavajo pred 7V ekrani in se utrujajo, če si morajo zamenjati program. Ker pa smo preveč utrudili kolesa, so se ta pokvarila, zato smo bili prisiljeni postati melumiki. Ker v tem delu nismo profesionalci, smo jih namesto popravili pokvarili. Takrat pa so v naš svet morali vstopiti odrastli. Oče si je moral vzeti čas, da je popravil kolo, mi pa tudi takrat nismo mirovali. Peš smo se odpravili v kakšen sadovnjak, kjer smo rabutali jabolka, slive, hruške in marelice. Včasih se je naša odprava zbrala pri Drganovi ograji, kjer smo opazovali in jaludi konja Cezarja. Počitnice gredo h koncu, z njimi pa se je zmanjšalo število članov batule na šest. V njej smo ostali samo še Seljo, Boca, Tomo, Ninja, Prpa in Buči. J.Š. in K.Š. Log Hodim po poti. Počasi. Pogled mi drsi po poljih in tratah, vrtovih in hišah. Korak zastane na griču. Pred menoj leži vas Log v vsej svoji veličini. Kako lepa je. Zame najlepša. Tu so tekla leta mojega otroštva. Stokrat in tisočkrat sem prehklila te stezice in občudovala potok, ki se vije sktrzi vas. Njegova ozka struga vodi skozi gozd in mimo hiš, v katerih živijo ljudje- nutji sosedje, prijatelji, sovaščani. Na prvi pogled so tuji, ponosni in neomajni. Ko jih spoznaš, čutiš njihovo toplino. Mnoge so preoblikovali viharji vojne in obdobja krize. Njihovi obrazi so razbrazdani, roke tuljave. Po drugi svetovni vojni je naša vas dosegla ogromen razvoj. Imamo več vodovodov, električno napeljavo, skoraj v vsaki hiši že zvoni telefon. Zdrava konkurenca je prisotna v dveh gostilnah postavljenih nedaleč od trgovine. Mnogi vaščani se ob nedeljah zbirajo v cerkvici sredi vasi. Skoraj vsi so zaposleni in vajeni trdega dela. Čeprav živim v vasi tu ni pravih kmetij. Vsaka hiša ima svoj vrtiček, le dve ali tri družine pa so se izrazito kmečko razvijale. Preko ceste, ob reki Savi v njihove njive. Marljivo in skrbno so obdelane. Včasih je preko Save vodil most do bližnje Sevnice, vendar so ga v vojni porušili. Čisto na koncu vasi pa je čez reko vozil splavar svoj splav. Danes tega na žalost ni več, časi se spreminjajo. PNN%V»%VeV.VeV.VeVl,Xe2eXeI^XeX,X*X*X«!»r»!»!*NV»' Ljubljanski borzi sta vam naša brokeija na razpolago. V dogovoru z njima boste gotovo našli primerno obliko investiranja vaših sredstev. Če pa gradite hišo, kupujete ali opremljate stanovanje, menjate avto, nabavljate šolske potrebščine, ozimnico ali kurjavo, imate težave z zobmi ali preprosto potrebujete gotovino, vam banka ponuja kredit na osnovi prodanih deviz ali obveznic občine Trbovlje. Medtem ko lahko dinarski znesek prodanih deviz porabite za isti namen kakor kredit, pa so deponirane obveznice nominirane v nemških markah pravzaprav vezane devize. Po odplačilu kredita z obveznicami razpolagate prosto: devizno varčujete, jih porabite za nakup v določenih trgovinah ali ponovno za najetje kredita. Kredit odplačujete od enega do treh let, odvisno od namena in kreditne sposobnosti. Vabimo vas, da nas obiščete v enotah banke v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, kjer vam bomo z veseljem postregli še z drugimi informacijami in skušali urediti vaše denarne zadeve v obojestransko korist. •XeXAX»X«X»VVB,XeXeXeXeXeXeX»X»X»V«VeVeV1v.v1v.eXeXeXeXeXeXeXeX»X"X«v.\VeV«%\Ve\vevXeXeXeXeXeXeXeXeXeXeXV»XVeVXeXeXeXeXeXeX,XeX,X,XeXiXeX»XvX?X?X%vX,XeXeXe Zasavski tolar - nagrada znanju ---------------- Direktor banke Zdenko Fritz podarja tolar Tomažu Zupančiču. Foto: Tomo Brezovar Začelo se je hecno. Na vprašanja iz vsebine Zasavca, ki so bila osnova za drugi del nagradne igre časopisa Zasavc in Radia Trbovlje, so želeli odgovarjati poslušalci iz vse Slovenije. In niti to jih ni motilo, da časopisa niso poznali. Tisto soboto, 27. julija, je bilo prvih 20 minut kar nerodno, ko tekmovalci po telefonu niso ravno obvladali poznavanja Zasavca. Ustavilo pa seje pri sedmem klicu: Tomaž Zupančič, doma s Trga revolucije 7 d, je na šest vprašanj pravilno odgovoril v petih sekundah. Sicer je v nadaljevanju imel hudo konkurenco v Sandi Izlakar iz Zagorja, ki je pravilno odgovorila štirikrat, pa v Ani Lipovšek z Izlak, ki je prav tako imela štiri pravilne odgovore. Prvi del je torej uspešno opravil Tomaž Zupančič, ki pa je imel te-iye delo in več težav v nadaljevanju na Izlakah. Ti pred začetkom iskanja zasavskega tolarja se nam je za nekgj minut pridružil dr. Janez Drnovšek. Ob 17. uri se je začel drugi del oddaje, v katerem so poslušalci s poznavanjem Medijskih Toplic Tomažu izdatno pomagali. Skoraj vso okolico Toplic je obredel, marsikaj smo zvedeli - tudi to, kaj je v loncu v kuhinji, predno so Tomažu Zu- pančiču poslušalci pomagali ugotoviti, da je skriti tolar nekje pri slikarjih, ki so ravno ta čas oblikovali izlaško slikarsko kolonijo. Zlati tolar je nekaj minut pred iztekom časa za iskanje dobil lastnika: Tomaža Zupančiča iz Trbovelj, predal pa mu ga je direktor LB Zasavje Trbovlje Zdenko Fritz, ki je bil tudi predsednik žirije. V žiriji sta bila tudi Maijan Frol, direktor Radia in Matjaž Švagan, glavni urednik Zasavca. Nasvidenje pri naši novi igri 7.9.1991 ob 16. uri na Radiu Trbovlje. Bogdan Barovič Vesna med Japonci Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja seje z veseljem in ponosom odzval povabilu, naj sodeluje na svetovnem festivalu mladinskega petja, ki je bil od 24. do 29. julija na Japonskem, v mestu Hamamatsu. To je bil prvi festival v omenjenem mestu na tako visokem nivoju, kjer je sodelovalo poleg treh domačih še devet najboljših zborov z vsega sveta. Prejšnje leto so tu prirejali le nekakšna srečanja zborov, sedaj pa si želijo, da bi ta svetovni festival postal tradicionalen. Za naš zbor potovanje ni bilo le kulturnega pomena, saj smo prvi v tej dalj nji, najrazvitejši azijski državi predstavili našo mlado slovensko državo, zapeli slovensko himno in razprostrli našo zastavo. V deželo vzhajajočega sonca se je odpravilo, na žalost, le 25 od 65 pevcev in pet spremljevalcev (zborovodja Rihard Majcen, pianistka Slavica Gregelj, ma-nager Dimitrij Beuermann, predsednik zagorske občine Janez Režun in zdravnik Rudi Zupan). Število pevcev in predstavnikov zbora je bilo strogo omejeno in že vnaprej postavljeno s strani organizatorjev festivala, tako da je bila sama selekcija pevcev izredno naporna in neprijetna. Pot od Zagorja do Hamamtsuja je trgjala okrog 34 ur. Po prihodu na Japonsko smo potrebovali kar nekaj dni, da se nam je zaradi sedemurne časovne razlike ponovno uredil bioritem. Pot nam je omogočilo 30 slovenskih podjetij, medtem ko so nam samo bivanje v Hamamatsuju financirali organizatorji tamkajšnjega festivala. Glede na to, da smo se odločili, da po festivalu podaljšamo bivanje na Japonskem še za teden dni, pa smo si to morali financirati sami. Zato smo prirejali koncerte v različnih krajih. Poleg Hamamat-suja smo obiskali še tri manjša mesta v bližini: Ryuyu, Quska in Iwata. Vsa ta mesta ležijo na naj večjem in hkrati industrijsko najrazvitejšem otoku Honshu ob Pacifiku. Značilno za te kraje je subtropsko podnebje z zelo toplimi in vlažnimi poletji (temperatura se giblje tudi okoli 34 stopinj celzija). Pevci smo tako stanovali pri štirih različnih družinah in imeli priložnost spoznati mnoge njihove običgje in navade. Na Japon- Vesna na odru v Hamamatsuju Zasavc, Zasavke in Japonci na Pacifiku. Foto: Yoshihatsu Okabe skem še vedno zelo spoštujejo tradicijo, čeprav že vse od druge svetovne vojne dok^j hitro prevzemajo ameriški in evropski stil življenja in njihove navade. Precej poudarjajo tudi delo in znanje, zaradi česar je poklic učitelja na Japonskem najbolj cenjen. Hamamatsu, mesto ob Pacifiku, z več kot 530.000 prebivalci, si že nekaj let prizadeva postati mesto glasbe. V ta namen so v zadnjih nekaj letih zgradili tri velike dvorane, namenjene glasbenim prireditvam. To mesto je tudi eno izmed najrazvitejših industrijskih mest na Japonskem, saj je tu sedež svetovno priznanih firm kot sta Suzuky in Yamaha, tako je to tudi prvo mesto motociklizma in glasbenih inštrumentov. Prav tako pa imajo tudi zelo razvito avtomobilsko industrijo. Cilj in želja prebivalcev tega mesta je nadaljevati ter razvijati nekakšno ustvarjeno harmonijo med glasbo in industrijo, med kulturo in visoko tehnologijo. Svetovni festival mladinskega petja v Hamamatsuju se je uradno začel 26. julija z otvoritvenimi, pozdravnimi govori pomembnih članov in organizatorjev tega festivala in župana mesta ter s predstavitvijo zborov iz vseh nastopajočih držav (poleg treh japonskih zborov so nastopili zbori iz Avstrije, Danske, Madžarske, SZ, ZDA, Južne Koreje in mi iz Slovenije). Festival je potekal v najbolj akustični dvorani (Forte Hall) na Japonskem. Zgrajena je bila pred tremi leti, sprejme okrog 1.800 gledalcev. Festival je ves čas spremljala japonska televizija z neposrednimi prenosi. Vse dni festivala je v tej dvorani, pa tudi po vsem mestu, potekal pravi »mušic show« program. Tu smo imeli tudi predstavitev zborovskih delavnic, kjer naj bi vsak zbor pokazal svoj način dela, opevanje in pripravo. Mija Južina (Nadaljevanje v prihodnji številki) Četverec z dvema krmarjema Srečna družina: mama Mojca, oče Viki in Patricija, Timotej, Kristjan ter Kevin. Pri Tomčevih drobiža ne manjka. Na sprehodu se četverčkom pridruži še teta Mojca s svojo dvomesečno Rebeko in sestrična Vesna z poldrugo leto starim bratcem Tilnom. »Če bi imela enega otroka, se mi zdi, da ne bi imela nobenega dela,« pravi mati četverčkov Mojca Draksler. Kar verjamemo ji. Eno uro traja, da preobleče svoje štiri korenjake, pa še mož Viki ji pri tem pomaga. Uro in pol porabita za previjanje in hranjenje. V hiši pa stara mama Zinka (»to je moja delavnica,« pravi) vsak dan zlika okrog 90 plenic. Da ne govorimo o drugem delu. Kristjan, Timotej, Kevin in njihova sestrica Patricija so sedaj že pravi korenjaki. Ob rojstvu so vsi skupaj tehtali skoraj 6 kilogramov. »Dobili smo več kot meter in pol otrok,« pa se je ob podatkih o njihovi dolžini pošalil Vikijev brat Marko. Stara mama Zinka je že januaija napovedala, da bodo dobili tri fante in punčko. Rodili so se dva meseca pred rokom. Mama Mojca je kar čez noč spremenila pripravljena imena, pa se Viki ni pretirano jezil. Osebna Izkaznica Kristjan Draksler, rojen 19.6.1991 ob 10.12 uri v Ljubljani, teža 1500 gr, dolžina 44 cm. Kevin Draksler, rojen 19.6.1991 ob 10.14 uri v Ljubljani, teža 1470 gr, dolžina 41 cm Timotej Draksler, rojen 19.6.1991 ob 10.13 uri v Ljubljani, teža 1590 gr, dolžina 44,5 cm Patricija Draksler, rojena 19.6.1991 ob 10.15 uri v Ljubljani, teža 1270 gr, dolžina 41 cm Sedaj je družina skupaj. Mojca bo preživela 21 mesecev v porodniški, Viki pa je trenutno v bolniški. V obeh firmah, celjski A-banki, kjer dela Mojca, in hrastniškem Rudniku, kjer je zaposlen Viki, jima gredo precej na roke. V Hrastniku ima mlada družina stanovanje. Vendar je veliko le 49 kvadratnih metrov, v te kvadrate pa je všteta tudi kvadratura dveh precej velikih balkonov. Zato je sedaj največja skrb mlade družine, kam pozimi. Viki pravi: »Doma, kjer smo se-daj, je pozimi izredno mrzlo, premrzlo za naš drobiž. Zato se bomo morali spraviti na bolj toplo. Res bi bili veseli večjega stanovanja. Malo so nam obljubili...« Šopek Zasavca za mamo je podarila Mojca Greben iz cvetličarne Vijolice, Dol pri Hrastniku Mojca je povedala, daje izredno hvaležna vsem v bolnici Trbovlje, ki so jo podpirali pred porodom. »Verjetno jih ne bi imela, če me ne bi tako pazili,« pravi ob pogledu na svoje korenjake. Po rojstvu pa so mladi družini priskočili na pomoč tudi drugi. Vse niti našteti ne moremo. Mlada družina je vsake pomoči vesela. Že sedaj pa oba starša razmišljata, kako bo takrat, ko se bo navdušenje ob rojstvu poleglo. V naslednjih letih bodo korenjaki šli v vrtec, pa šolo. Oba sta kljub vsemu dobre volje. Čeprav so si fantje in dekle podobni, ju starša dobro ločita. »Vsi mislijo, da so enaki. Pa je vsak drugačen,« pravi mama Mojca. Dobre volje pri Tomc, kot pravijo ljudje domačiji na Marnem, kjer bivajo četverčki, res ne manjka. Zato smo kar pogledali, ko je Viki na vprašanje o tem, kdaj bodo spet naročili, dejal: »Takoj, ko tem zrastejo zobje.« Mama Mojca je hitro dodala, da se le heca. Mi pa res ne vemo, komu naj veijame-mo, saj seje tudi Viki zadovoljno smejal. Tekst: Marko Planinc Fotografije: Branko Klančar Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom NAŠ MARKET Peter Kolander 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24-350 m ODPRTO: NON-STOP Od 7.00- 19.00 ob nedeljah in praznikih Od 8.00-12.00 .. Ob slikoviti cesti Domžale-Moravče-Zagorje : (Ljubljana- '1 'rajone-Izlake~ Vidrga) leži med zelenimi pobočji raztresena ms Kandrse s privlačno gostilno VIDRGAR- ŽIBERT.Po bogati ponudbi in vzorni postrežbi ji v Zasavju skoraj ni enake. Premore 180 sedežev, 56postelj, vrt, posebno sobo za zaključene .. družbe in seminarje, lastno smučiSče z vlečnico(150 m), jedilnik z domačimi jedmi (postrvi, koline, divjačina), pristna vina, poročno sobo m organizira ohceti po starih običajih. V okolici je možen lov in ribolov, na sprehodih pa se obiskovalec lahko seznani z bogato kulturno dediščino (Vače, obnovljeni grad Kolovrat, božja pot Sveta gora, grad Medija), lahko pa se razvedri v Medijskih toplicah, obišče GROSS na Slivni, rudarsko Zagorje, smučišče Marela... Kraj je ravno prav odmaknjen od utrujajočega mestnega vrveža,da lahko gost zaživi z razgibano zeleno okolico, ki je polna skritih presenečenj in pristnosti. Nevsiljivo vam svetujemo: obiščite nas jutri, : pojutrišnjem...Vedno boste dobrodošli. Gostilna Vidrgar-Žibert, Kandrše 31, 61411 Izlake, Slovenija. Telefon: 0601/ 73-546, 0601/ 75-150 TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: -TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisoni, plastificirane plule iz uvoza, stenske plule, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in še...) -BARVE, lot KI, ČISTILA -PRAINI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE-PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAIJTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON-STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL..(0601)73-705. mladinska knjiga trgovina™. knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel. (0601) 61-061, 62-381 fax. (0601)61-832 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE! knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine darila,... NAKUP PRI NAS JE DOBRA ODLOČITEV! «aeesss * 4i:;fs . Kdaj ste postali obrtnik, g. Vidmar? To je dolga zgodba. Obrtnik sem že od leta 1967. Delati sem začel na področju elektroinstalacij, zaposlen pa sem bil pri Elektru Trbovlje. Nato sem ugotovil, da imam dovolj dela za popoldne in da bi lahko imel tudi redno obrt. In z njo sem tudi pričel. Že v tistem letu sem zaposlil enega delavca, v naslednjih petih letih pa še tri. Tako sem delal vse do leta 1970. Tedgj pa se je obrt na Slovenskem začela še bolj intenzivno razvijati, dela je bilo vedno več, veljalo pa je, da si moral imeti tudi več dejavnosti. Tako je obrt vzel tudi brat in skupgj sva imela zaposlenih kar dvgjset delavcev. Vi ste med prvimi izlaškimi obrtniki... Da, ne bi rekel, da sem bil prvi, sem pa med prvimi in danes med starejšimi obrtniki. Vse od začetka pa sem deloval v obrtniških vrstah in raznih organih -kot npr. pri Zvezi obrtnih združenj. Začeli ste na področju elektroinstalacij. Kakšna je vaša osnovna dejavnost zdaj? Od leta 1970 pa skorgj do leta 1990 je bilo z elektro-instalacijami precej dela. Že pred leti pa sem uvidel, da zadeva najbrž ne bo večna in sem se okrog leta 1983 začel ukvarjati z elektroniko oz. z izdelovanjem tiskanih vezij. Zdaj šele vidim, da je bila to pravilna usmeritev - morda še malo prekasna, saj je po letu 90 gradbeništvo začelo stagnirati. Če bi ostal le pri elek-troinstalacijah, bi moral danes več kot polovico delavcev odpustiti, tako pa so vsi delavci v delavnici delo obdržali. V bistvu smo zdaj podjetje, tako da zaposlujem nekaj ljudi v podjetju, nekaj pa še vedno v obrti. Svojo osnovno dejavnost - izdelovarye tiskanih vezij -pa bi rad še razširil in to na izdelovanje plastificiranih mas oz. sitotiskarskih čelnih plošč za razne stroje. In ker se je lani pokazalo, da proizvodnja brez trgovine težko deluje, smo odprli še to. Tako imamo praktično tri dejavnosti. Trgovina se že širi v veletrgovino s tremi trgovci in dvema samostojnima komercialnima referentoma. Koliko imate torej vseh zaposlenih? Zdgj jih je 27 v obrti in v podjetju. Prvotno je bil sedež podjetja v Ljubljani, zdaj pa sem ga preselil na Izlake, kjer prav tako uspešno deluje. Pokazalo se je, da je trgovinska dejavnost lahko uspešna tudi v Zasavju in da ni nujno, da se nahaja ravno v Ljubljani. Pa vse te dejavnosti opravljate le v Zasavju? Tako kot elektroinstalacij nisem opravljal le v Zasavju (predstavljale so le okrog sedem odstotkov vseh zmogljivosti), tudi proizvodnjo tiskanih vezij opravljamo za vso Jugoslavijo. Ne glede na to, da smo mladi proizvajalec, se po kakovosti že lahko kosamo z Iskro Telematiko iz Kranja kot vodilnim proizvajalcem. Tudi s trgovino delujemo po vsej Sloveniji in izven nje. Kakšno možnost imate na tujih trgih? Mi gremo v EGS Na področju elektroinstalacij smo se izkazali zlasti v Sovjetski zvezi, pa nekaj malega v Iraku, da ne omenjam del po vsej Jugoslaviji. S proizvodnjo tiskanih vezij nameravamo na vsak način prodreti na zahodne trge, ker je naš trg absolutno premajhen. V ta namen že osvajamo tudi program 9000 EGS-a ter s posebnim poslovnim partneijem uvajava normative, po katerih bomo skušali prodreti na zahodni trg. Vizijo torej imate. Se ne bojite ekonomskih ukrepov, politične situacije... Tega se dejansko nikoli nisem ustrašil. Mislim, da so naši ljudje - ne le moji, temveč v Sloveniji nasploh -vrhunski strokovnjaki. To vrhunsko strokovnost in pa delavnost naših ljudi, kajti Slovenci smo delavni, moramo znati izkoristiti. Ni se nam treba bati pretresov. Velik optimist sem, da bomo uspeli, Slovenija kot takšna pa absolutno. Zaposlenih že imate 27 ljudi. Jih boste še kaj zaposlili? Računate tudi na pomoč občinskih institucij? Ste jo bili doslej deležni? Več ali manj sem vso svojo dejavnost razvil z lastnimi sredstvi in močmi. Zelo veliko sem se ukvarjal z razvojem obrtne dejavnosti na vseh področjih in povsod - v Zasavju, na Republiki, sploh pa v Zagorju. V občini sem ves čas deloval kot predsednik obrtnega združenja in kot predsednik komisije za razvoj drobnega gospodarstva. Zato smo v Zagorju tudi imeli poseben sklad, v katerega smo vlagali obrtniki in je ta potem pomoč obrtnikom vračal. Mislim, da bo tudi nova občinska struktura skrbela za to, da se bo obrt razvijala. Prepričan sem, da bomo občino oz. njeno gospodarstvo rešili tudi ali pa predvsem z razvojem drobnega gospodarstva in, da ima le-to perspektive na vseh področjih. Tudi kot predsednik KS ste naredili ogromno ... V KS sem predsednik že šesto leto. Po štiriletnem mandatu sem novo kandidaturo sprejel pod pogoji -če bom imel v KS kaj početi, potem predsednik bom. Krajani so tako morali izglasovati samoprispevek in rezultati so že tu: urejene, asfaltirane ceste, javna razsvetljava itd. V eni od številk Zasavca je Stane Gošte v intervjuju A če sem oblast omenil, da sta v sporu ... Eni pravijo, da ste na Izlakah oblast vi, drugi, da je to Stane Gošte ... Kako ocenjujete ta odnos med Elek-troelementom in med vami kot predsednikom KS? Čisto na kratko: glede na to, da sva z gospodom Go-štetom najbrž oba sorazmerno dobra gospodarstvenika - on v večji firmi, jaz v svoji, manjši - imava nekgj oblasti v rokah oba. On pa več, ker je v večji firmi. Kar se tiče spora, pa tole: navzkriž si nisem prišel z gospodom Goštetom, temveč s tovarno Elektroelement in z njeno »skrbjo« za ekologijo krgja. Kot predsednik KS moram pač skrbeti, da bo kraj čim bolj čist. Tudi zaradi krgjanov, ki se nad izlaško ekologijo pritožujejo. Vedno pa sem omenjal, da so na Izlakah poleg največjega onesnaževalca - Elektro-elementa - problem tudi zasebna kurišča in Medijske Toplice z načrtovanjem novih zmogljivosti. Ne črnim pa niti Elektroelementa niti njegovih vodilnih. Le zavzemam se, da bi Elektroelement v dobro svojih in drugih ljudi, ki na Izlakah živijo, ta problem rešil. M.Š. in A.H. Bo republika dala denar za manj razviti del Zasavja? še potrebo po obnovi nizkonapetostnega omrežja na Dobovcu ter potrebo po zamenjavi telefonske centrale v tem kraju. Neurejenost okolja je botrovala vse manjšemu naseljevanju ljudi v njem. Še več, iz teh predelov so se predvsem mlajši izseljevali in odhajali v mesta, kjer je življenje ponujalo več. Republiški sekretariat za družbeno planiranje je razpisal natečaj za zahtevke za sofinanciranje izdelave razvojnih programov, projektne dokumentacije, za sofinanciranje objektov lokalne infrastrukture, za spodbujanje naložb za razsoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, za spodbujanje drobnega razvoja drobnega gospodarstva ter za spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu zaradi razširitve obstoječe ali urejanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti na demografsko ogroženih področjih. Tudi v Zasavju imamo demografsko ogrožena področja. V hrastniški občini krajevne skupnosti Turje-Gore, Kovk, Krnice-Šavna peč, Podkraj in Praprotno, v trboveljski krajevna skupnost Dobovec in zagorski krajevna skupnost Podkum. V razvojne programe so vključena tudi posamezna višinska območja. Vsi trije izvršni sveti so sprejeli razvojne programe demografsko ogroženih območij in prijavili potrebe za sredstva iz republiškega proračuna. Prijave na ta natečaj so poslali tudi nekateri obrtniki, kmetje in podjetja. Prijave dokazujejo, da v zasavskih občinah niso bili nemi in gluhi do nerazvitega lastnega okolja, saj imajo za dela pripravljeno vso projektno dokumentacijo ter investicijske programe, pa tudi sredstva za te namene. Vsekakor pa bi pomoč republike pomenila hitrejšo gradnjo cest, širitev vodovoda, telefonskega in elektro omrežja. Hrastnik Dela naj bi potekala letos in prihodnje leto. Največji posegi bodo potrebni v krajevnih skupnostih Tuije-Gore in Kovk. Pripravili so prioriteto vseh na natečaj prijavljenih naložb: rekon- strukcija ceste Turje-Kovk, razširitev vodovodnega omrežja v KS Tuije-Gore za območje Kop itn ik, program raziskav za oskrbo z vodo v Turju, rekonstrukcija ceste Turje-Selič, ureditev vodooskrbe v KS Kovk, rekonstrukcija cest Turje-Gore, Marno-Krištandol, Turje-Mamo, Prapretno-Plesko, izgradnja vodovodnega omrežja v KS Prapretno za območje Plesko, razvoj telefonije na območju Kovk, Krnice-Šavna peč, Podkraj, izgradnja ceste Kovk-Krnice in izgradnja vodovodnega omrežja v KS Krnice-Šavna peč za območje Krnice. Trbovlje Krgjevna skupnost Dobovec je naj-večja KS v tej občini in eno redkih področij v Sloveniji, ki nima vode. Prebivalci so odvisni predvsem od kapnice, sgj vodnih virov tu ni na voljo. Na Dobovec bo voda napeljana iz izdatne vrtine pri Elektrarni. Prva faza je že pri kraju, kmalu bodo pričeli z deli iz druge faze gradnje. Republiška sredstva bi bila garancija, da bi ta dela letos končali. Na natečaj za pridobitev republiških sredstev pa so iz Trbovelj prijavili Zagorje Tudi v tej občini bodo doslej bolj stihijskemu spreminjanju zunanje podobe dali slovo. Za demografsko ogroženi Podkum so narejeni vsi projekti, česr doslej niso imeli, in razvoj krgja je bil odvisen le od polne angažiranosti krajanov samih. Do konca leta bo v Zagorju pripravljen razvojni program cele občine. Površina demografsko ogrožene krajevne skupnosti Podkum pomeni dobro tretjino občinskega prostora. Še sedem krajevnih skupnosti sodi v gorsko višinska območja. Za to leto so iz Zagorja prijavili na natečaj 16 projektov. Lokalne ceste so dobile naslednji prioritetni^ red: Čolniše-Kal- Senožeti, Šklendrovec-Podkum-Sopota, Čemšenik-Dobrljevo-Brezje, Šentgotard, Zagorje-Ravenska vas, Podkum-Borovak-Mali Kum. Prijavljeni so še trije projekti s področja telefonije in po trije s področja vodooskrbe in elektrodistribucije. Prijav je bilo veliko tudi od drugod, kar je razumljivo, saj demografsko ogrožna območja beležijo kar v enainpetdesetih občinah. Republika bo iz proračuna financirala, seveda če bo ta sredstva imela, 30 odstotkov od posameznih programov, ostala sredstva so morali v občinah zagotoviti že pred prijavo. Koliko lahko pričakujemo? Nekateri pravijo, da je 10 odstotkov realiziranega že velik uspeh, ponekod so večji optimisti. Kakšna bo dejanska slika, bomo morda vedeli že v septembru. Le še podatek, da je po vojnih dogodkih ministrstvo za finance obvestilo vse izvršne svete o nujnosti varčevapja in krčenja tudi obstoječih programov. Ivana Laharnar POTROŠNIŠKO OGLEDALO Cene so bile zbrane 15., 16.8.1991 PRODAJALNA Kava Barkafe 100 g Olje Zvezda 1 I Sladkor kristal 1 kg Moka TIP 500 1 kg Radenska 1 I Pivo Laško 1/21 Stil 1 I Čokolada " mlečna Gor.100g Sir Gauda 1 kg Prašek Persil 3 kg LU DISKONT Izlake 29,00 37,90 17,60 10,60 10,40 16,30 20,80 19,50 223,20 čr KZ Zagorje 35,50 41,10 16,50 16,00 11,00 16,00 23,70 - 158,40 235,10 O o Emona Kisovec 30,90 41,10 23,00 16,20 13,00 17,20 22,00 19,20 - 235,10 < N Živa-SP 31,90 45,90 20,50 15,40 11,00 15,80 22,50 21,50 151,20 232,00 Grošelj Ivanka 31,90 45,90 20,50 15,40 11,00 15,80 22,50 21,50 1.51,20 232,00 LU DISKONT Trbovlje 29,60 44,24 21,82 13,07 11,70 15,35 21,83 223,10 o Merx 30,70 44,60 19,80 15,40 12,00 16,50 22,10 19,90 207,00 235,00 er Valandovo 31,50 41,80 23,40 16,90 12,60 16,60 23,70 23,00 213,20 275,10 Naš market 30,00 46,60 19,00 17,30 12,60 16,60 23,70 - 162,20 239,11 * Z h- cn MERKATOR DISKONT Hrastnik 29,10 43,00 17,60 12,30 11,30 14,10 21,80 228,90 < oc X Mercator SP-Steklama 31,05 46,60 18,50 18,70 12,40 15,10 25,00 162,20 258,90 Emona 27,70 41,10 19,20 15,40 11,20 17,90 25,20 23,00 158,40 235,10 Prometni davek za graditelje Graditeljem pravzaprav ni treba plačevati prometnega davka. Prometni davek je zamišljen kot davek, ki se plačuje ob končni potrošnji. Čeprav se morda čudno sliši pa vse, kar kam vgradimo, ni končna potrošnja, vendar le, če različen gradbeni material kupi gradbeno podjetje, gradbena zadruga in tudi stanovanjska zadruga za svojega člana z gradbenim dovoljenjem, zasebnik (obrtnik), ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo ali kmet, pokojninsko-invalidsko zavarovan kot tak, ki gradbeni material kupuje zase, če ima gradbeno dovoljenje. Podjetje ali zadruga lahko kupujeta gradbeni material brez prometnega davka, četudi sicer nista registrirana za gradbeno dejavnost kot celota, imata pa za to dejavnost registriran vsaj en svoj organizacijski del (enota gradbene operative). Po enotni klasifikaciji dejavnosti se za gradbeno dejavnost šteje dejavnost visokih gradenj (gradnje, rekonstrukcija in popravila stavb), nizkih gradenj (rudarska dela ter gradnja, rekonstrukcija in popravila prometnih, komunikacijskih hi-drogradbenih in energetskih objektov) ter industrijska in zaključna dela v gradbeništvu (napeljava in popravila vseh vrst instala- cij, vsa dela različnih stavbnih obrti). Med proizvode, oproščene tega davka, spada vse, kar se v nek objekt vgradi: cement, železo, pesek, žice, kabli, straniščne školjke, števci, ventilatorji, okna, radiatorji (ne pa peči), telefoni, stikala, varovalke, podi, les za ostrešje, itd. V republiški skupščini je že sprejet osnutek novega zakona o davku od prometa proizvododv in storitev, ki predvideva le desetodstotno davčno stopnjo za večino gradbenega materiala (sedaj največkrat 33,5-odstotna). Predvideva pa tudi konec oprostitve plačila prometnega davka za stanovanjske zadruge, ki ne bodo imele vsaj enote gradbene operative. Janez Kopač PEDIKURA 1 Biznis je biznis Ob mnogoštevilnih črnih napovedih in pogledih na prihodnost slovenskega gospodarstva, ki jih je povzročila ali pa še pospešila agresija jugoslovanske armade, je vendarle še moč najti svetle izjeme. Ena takšnih izjem je vsekakor trboveljski RUDIS. Že pred 26. junijem je le-ta načrtoval velik posel v Maleziji, vojna pa bi vse skupaj skoraj pokopala. Konec julija so v Rudisu le podpisali okvirno pogodbo za izgradnjo 1500 stanovanj v Sri Keladi, predmestju Kuala Lumpur)a. Gre za velik posel, vreden eno miljardo malezijskih dolarjev oz. 400 milijonov ameriških dolarjev. Začetna dela naj bi se pričela že avgusta (potrebno je namreč pilotiranje), celotni projekt pa bi dokončali v dveh letih. Ob tem pomembnem poslu se Rudisu nasmiha še ponudba za izgradnjo poslovnega centra za njihovega poslovnega partnerja MBF. Center v izmeri pol milijona kvadratnih metrov naj bi stal v Kuala Lumpurju. Zelo blizu pa je tudi projekt za izgradnjo 32-nadstropne stolpnice za počitniška naselja v Penangu. Po nekajletnem zatišju je zopet postal zanimiv trg v Iranu. Tako tudi v Rudisu še ta mesec pričakujejo odločitev za montažo in gradbena dela v Perzijskem zalivu. Posel, vreden okrog 60 milijonov ameriških dolarjev, bi opravili za nemške firme. Drug pomemben trg je albanski, ki ponuja gradnjo cementarne, le-ta pa naj bi imela zmogljivost proizvodnje enega milijona ton cementa letno. Albanci bi plačevali izključno s cementom, torej v na-turalijah, kar pa za Rudis ne bi predstavljalo večje ovire, saj ima že zagotovljenega kupca na Bližnjem vzhodu. Albanija ima na razpolago tako prostor kot surovine in delovno silo, potreben je le še »že-gen« albanske vlade. V Rudisu so dobili tudi naročilo za podaljšanje del v Konstantinu, kar je odobrila alžirska vlada, dela v vrednosti 13 milijonov ameriških dolarjev pa ngj bi končali do konca leta 1992. Borut Markošek Andreja Borišek - pediker, Kidričeva 2 a, Zagorje, tel. 0601/61-158 • odstranjevanje trde kože • otiščancev e kurjih očes e vraščenih nohtov • striženje, pilenje nohtov • akupresuma masaža nog, posebno stopal • depilacija in prodaja krem in drugih preparatov za nego nog V zdravstvenem domu v Zagorju vsak dan od 15.00-19.00, Medijske Toplice vsako soboto od 9.00 dalje. Po naročilu tudi na dom. V poletnih mesecih junij, julij, avgust 10 % ceneje. Za ^upokojence dodatnih 10 % popusta. j :»• mm m&F* .w MALI OGLASI še naprej zastonj. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 10.9.1991 na naslov Uredništva Zasavca, Delavski dom, C. 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo. objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. POHIŠTVO PRODAM sedežno garnituro (trosed + 2 fotelja) ter tri omare za otroško sobo. Tel.: 62-311 STROJI PRODAM električno omaro, števec in uro -popolnoma novo - 20 % ceneje. Tel.: 71-433 GARAŽE, HIŠA ZIDANO garažo na Ribniku ugodno prodam. Tel.: 24-802 ZIDANO garažo pri Okrogarjevi koloniji prodam. Tel.: 62-098 UGODNO prodam zidano garažo z jaškom in elektriko na Vodenski 47, Trbovlje. Fric Vor-šič, Kešetovo 4, Trbovlje V HRASTNIKU prodam dvo nadstropno hišo primerno za obrt. Tel.: 23-893 HIŠO, 50 m2, delavnico 100 m2, zemljišče v izmeri 2100 m2 na Brnici pri Hrastniku, ugodno prodam. Informacije. Tel.: 42-480 od 9.00-22.00 ure AVTOMOBILI UNO 45 S, letnik 1986 in 126 P, letnik 1987 prodam. Tel.: 22-238 PRODAM LADO SAMARA 1300/3v/ 5 prestav, rdeče barve, letnik oktober 1989. Tel.: 61-106 in. 480 JUGO 55, rdeče barve prodam. Letnik 1990, 12000 km, cena 7000 DEM. Tel.: 20-511 PEUGEOT, starejši letnik, v celoti ali po delih. Knjige za 2. letnik kovinarske šole. Tel.: 25-527 Z 750 SC, letnik 1980 prodam. Tel.: 73-681 UNO 60 S letnik 1986 prodam, cena po dogovoru. Tel.: 42-528 MOTORJI MOTOCIKEL ATK 50, letnik '87 cilinder in vpli-njač od BT 50 MF izpušno cev prodam ali menjam za APN 6 z doplačilom. Aleš Dragar, Maistrova 10, Litija PRODAM KLR 250, letnik april 1990, prevoženo 6500 km, za 5600 DEM. Tel.: 73-642 PRODAM MZ 250, letnik 89, cena po dogovoru. Tel.: 22-238 ZAPOSLITEV Iščem zaposlitev - redno, dobra je tudi začas- 11 NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N« 4 Tekst: Moj naslov: , Število objav: I, 2, 3 (obkroži) Naročilnico oddajte najkasneje do 19.9.1991. na. Imam končano avtomehanično šolo in šofersko šolo. Tel.: 63-335 ŽIVALI PRODAM sedem koz. Cena po dogovoru. Martin Korinšek, Naselje na šahtu 35, Kisovec PERZIJSKE mucke z rodovnikom prodam. Tel.: 61-982 PRODAM kozo z mlekom in kozla. Prodam motokultivator MIO 300. Tel.: 24-781 APARATI, CD gramofon NORD-MANDE prodam. Okvirna cena 350 DEM. Tel.: 73-819 ŠPORT PRODAM otroški lok »VILOK-ALFI« za 600 din (do 14. leta). Tel.: 23-311 (zvečer) Novo v zagorski knjižnici ZA ODRASLE: Strokovna literatura: Stanič, G.: Delniška družba v mešani lastnini in podjetniška zakonodaja; Komentar zakona o podjetjih; Moje pravice na delovnem mestu; Görg, B. Prihodnost menedžerjev, menedžerji prihodnosti Bizilj, L.: Cerkev v policijskih arhivih; Vanič, Z. Leteti: Učbenik za letenje z zmaji, padali in baloni; Čuden, J.: Raketno modelarstvo; Rant, P.: Krš čanska demokracija in Slovenci; Böhmig, U.: Naravno domače zdravljenje; Trstenjak, A.: Za človeka gre; Blanchard, K.: Moč poštenega poslovanja; Klemenc, M.: Teniški priročnik; Zgodovina denar-stva in bančništva na Slovenskem; Leposlovje: Handke, P.: Otroška zgodba; Nin, A.: Henry in June; Kundera, M.: Šala; Mrzel, L.: Luč ob cesti; Zorec, I.: Beli menihi, Stiški svobodnjak; Thomas, D.H. Ararat; Crane, S.: Rdeči znak hrabrosti; West, W.: Hudičev advokat; Sheldon, S.: Pesek časa, Holt, V.: Sirenina pesem; King, S.: Christine; Coil-lie, D.: Strahote kitajskih ječ. V nemškem jeziku: Howatch, S.: Die Rüchen sind Anders; Heyer-da.al, T.: Expedition Ra; Matthiesen, H.: Minou; Ol-denbourg, Z.: Katharina die Grosse; Fischer, M.Z Gisela und Frauenarzt; Cordes, V.: Gieh vor dem letzten Tanz; Anthony, E.: Bitterer Jasmin. ZA MLADINO: Strokovna literatura: Spurgeon, R.: Ekologija; Prosen, M.: Mala astronomija, Veliki in mali medved; Perin, P.: V času barbarskih kraljestev; Nougier, L.R.: V času Ma-yev, Aztekov in Inkov; Clarke, A.C.: Skrivnosti sveta; Hawksley, G.: Small Pets; Rabbits, Dogs. Leposlovje: Zamarovski, V.: Življenje Egipčana Sinuheta; Goscinndž, R.: Okrog Galije z Asterixom, Asterix in Kleopatra; Stržinar, J.: Zaljubljeni zmaj; Over-holser, S.: Jezdec na Divjem zahodu (Časovni stroj 4); Blyton, E.: Svetilnik na hudičevih skalah; Küpper, L.: Pojmo s ptički. Ali ste mogoče kdaj pomislili na to, da lahko preživite svoj dopust tudi v domačem okolju- na primer pri nas v Medijskih toplicah na Izlakah. Poleg osnovne gostinsko- turistične ponudbe na ustreznem nivoju razpolagamo tudi z vsemi tistimi manjšimi in večjimi "malenkostmi”, ki gosta ne le privabijo, ampak tudi vedno znova vračajo v nek turistični kraj. §n Medijske toplice 1 61411 IZLAKE Telefon: 0601/73-517, 73-680 Telefax: 0601/73-812 V naših Toplicah se lahko rekreirate, rehabilitirate, relaksirate, zabavate in celo kulturno osveščate. Vabljeni torej v naš kraj, da se sami prepričate v verodostojnost znanega ljudskega reka, ki ustrezno prirejen velja za naše Toplice: povsod je lepo, v Medijskih toplicah je najlepše. Informacije: tel.:0601/73-517, 73-680 fax: 0601/73-812 Obrezlja 5 Tel.:(0601) 73-838 Nudi v novi trgovini: 4^ širok asortiment elektroinstalacijskega materiala <0> drugi elektromaterial preventivni material za zaščito materialnih dobrin in ljudi ^ program hišnih govorilnih naprav <0> program akustike in bele tehnike program dekorativnih svetil ^ okrasno in dekorativno keramiko UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI! Odpiralni čas vsak dan od 8 - 16. ure (od 5. 9.1991) sobota od 8 - 12. ure VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Blišč in beda slovenskega turizma Kljub temu, da bi morali poslušati pesmi moija in sonca že pred več kot mesecem dni, si je prizadevni organizator Festivala MMS d.o.o. zaslužil vse priznanje za to, da je festival organiziral. Po moji oceni dobro. To pa je tudi vse, kar je bilo na tem festivalu dobrega. Pesmi so bile slabe, to, da je prireditev združena z Portoroško nočjo, pa je čista polomija in tragedija slovenstva, kot tudi vse ostalo, kar seje ob prireditvi še dogajalo. Število avditorija v Portorožu je bil v primerjavi z lanskim obiskom prepolovljeno. Pevci so se na petkov tekmovalni del pripravljali po svoje, gostje pa so spremljali MMS po svoje. Zdolgočaseno občinstvo je malce več zahvale z aplavzem Aleksander Mežek: najboljši pokazalo le pri nastopu Elija Piska, pa Helene Blagne in pri nastopih italijanskih gostov Ornelle Se-rafini in Angela Baiguera. Ti so imeli tudi najboljšo glasbo, besedilo ter nastop. Zlatko Dobrič je bil prvi in pač ni požel tistega, kar je želel. Ringi Špil so sicer novi in imajo dobro in lepo pevko, a so mladi in nepoznani. Andreja Makoter je nastopila v Madoninem stilu, Roberto je Roberto - s Pepelom in krvjo je svoje opravil profesionalno. Platana in Miran Zadnik, Simona, Christian Blum, Moulin Rouge, Čuki, Sanja, Bazar in Big Ben pa so nastopili vsak tako, kakor zna - v kratek čas sebi in obiskovalcem. Ves živ-žav okoli stojnice s pijačo in v prostorih, kjer so se zadrževali pevci ter zajčice, ki so krajšale čas obiskovalcem z darilci in podobnim, niso zmotili niti gostje v prvi vrsti: slovenska ministra Ingo Paš in dr. Dimitrij Rupel s soprogama ter Marjan Rožič. Nato sta voditelja Saša Einsiedler in Alex Bini, ki sta svoje delo opravila dobro, v naglici in na nekoliko zmeden način proglasila zmagovalca. Najboljši debitantje so bili ČUKI, najboljše besedilo je napisal Drago MISLEJ za pesem Ura strasti. Najboljšo priredbo je naredil Davor Tolja za pesem Vedno ko greš. Nagrado za interpretacijo je strokovna žirija dodelila Ornelli Serafi -ni, nagrado za najboljšo pesem strokovne žirije pa je prejel Angelo BAIGUERA za pesem La mušica e cosi. Radijske postaje in obiskovalci so prvo mesto, nagrado publike, prisodili Heleni Blagne za njenega Mornarčka. Vse skupaj so razočarani in veseli, pijani in trezni, nastopajoči in obiskovalci, pa naključni pijanci, Helena Blagne (zgoraj) in Simona Wem: najbolj vročekrvni prestopniki, pretepači in narkomani zalili na Kaštelu. Prepoln Portorož, umazan z ljudmi in svinjaryo, je zamrl šele v ranih jutranjih urah, zbudil pa se je očiščen. Kolikor se je pač dalo po zaslugi komunalcev in posejan s pijanimi in pijočimi na slehernem kotičku travnate, pa tudi asfaltne površine. P.S. Aleksander Mežek je priletel naravnost iz Londona zato, da je na MMS nastopil kot gost. In vredno je bilo. To je bil najboljši glasbeni nastop večera. Tekst in foto: Bogdan Barovič MMS Portorož 1991 - Bianco Blue Verjeli ali ne - tudi v izlaških kleteh je včasih hrupno. Če ne pri Tadeju PROSENCU, pa pri Mitji ŠTEN-DLERJU, Gregi GOBOVCU ali Aljoši MANDELJCU. Ti štirje fantje sestavljajo namreč mlado skupino Bianco Blue. Tadej, ki igra kitaro in poje, mora poleg obveznosti (štirikrat tedensko po dve uri vaj) dokončati še kovinarsko šolo. Mitja Štendier, klaviaturist, maturant gimnazije in z desetimi letniki glasbene šole ima za resne vaje več časa, Grega Gobove igra bas kitaro in obiskuje kovinarsko šolo, bobnar Aljoša Mandelc pa obiskuje gradbeno šolo v Ljubljani. V dveh letih, kolikor igrajo skupaj, so pri založbi Sraka v Novem Mestu že posneli svojo kaseto, na kateri imajo devet lastnih skladb, delo avtorja Tadeja Prosenca in Aljoše Mandeljca. Sami so financirali izdelavo kasete v dva tisoč izvodih in jih tudi vse prodali. Trenutno imajo težave z dotrajano opremo, a pravijo, da jim gre na bolje. Poleg tega, da pripravljajo materiale za novo kaseto, se pripravljajo na promocijo prve v Zasavju. Tu pa tam igrajo na zabavah, ker pa želijo kdaj stopiti tudi na oder kakšnega festivala in igrati še več, študirajo in izdelujejo tudi komercialni repertoar. Trenutno jih ljudje še ne poznajo dovolj, zato je ponudb za igranje po Sloveniji malo. Upajo, da bodo s trdim delom v kratkem času dosegli še več. Sicer pa - tule so fantje - pa držite pesti!!! Bogdan Barovič Nov veter v Rimskih Toplicah Prijetno urejena pizzerya, obnovljen bazen, mini trgovina, primerna kabina za kopalnega mojstra, pa še kgj. Ljudje, ki so leta zahajali na bazen v Rimske Toplice, letos skoraj niso mogli verjeti, da so prišli prav. V samo štirih mesecih je zasebni firmi Forum terma uspelo prenoviti notranje prostore na bazenu in deloma posodobiti zunanjščino. Vse kaže, da nov veter dobro piha. Direktor podjetja Marjan Bre-mec pravi: »Sezona se je pričela slabše, kot smo pričakovali (slabo vreme in vojna), konec julija in avgusta pa so se stvari precej popravile. Tako smo imeli kakšen dan na bazenu tudi več kot tisoč ljudi. Trudili smo se, da bi pripravili čimveč spremljajočih prireditev: zabavne večere, plese, eksibicijske vaterpolo tekme, vrhunec pa je bila prireditev »Slovo od počitnic«. Še posebej pa smo zadovoljni, ker gostje nimajo večjih pripomb na naše delo.« Forum terma je vzela bazen v ngjem za 15 let. Lastniki podjetja imgjo precej načrtov. O večjih neradi govorijo, trenutno razmišljajo predvsem o tem, kako preživeti zimo. Marjan Bremec pravi: »Pripravljamo različna rekreacijska tekmovanja, npr. triatlon, plavanje za rekord bazena, nogometne turnirje, tenis, smučarje. Za novo leto in Božič bomo pripravili prireditev na prostem. Seveda računamo tudi na pizzerijo. Tudi v notranjosti nameravamo pripraviti kakšne zanimivosti. Še posebej pa moram opozoriti na možnost zimskega kopanja. Bazen bomo ogradili, dostop do njega bo pokrit s tunelom. Tako se bodo lahko v Rimskih Toplicah kopali tudi pozimi.« O prihodnji sezoni pa je Bremec povedal: »Nameravamo še popestriti ponudbo na bazenu. Uredili bomo več manjših šankov z raznovrstno hrano in pijačo, vrt za vse obiskovalce, tudi nekopalce. Med kopalci bomo vozili pijačo z vozičkom. Morda pa bodo otroci dobili svoj čofotalnik.« Marko Planinc Miss bazena Radeče Radeški bazen je že vrsto let znan med kopalci širom bližnje in daljne okolice. Poleg zelo čiste vode in solidne gostinske ponudbe, pa so domačini znani tudi po prireditvah, ki jih organizirajo vsako soboto zvečer. Seveda, če je lepo vreme. Letos goste zabavajo ansambel Zvončki, organizator pa ob glasbi pripravi tudi razne ocvirke. Tako so pred kratkim obiskovalcem želeli pokazati lepa dekleta na izboru MISS BAZENA RADEČE 91. Pogoj - starost ta in ta in kopalke. Dekleta so, kot kaže, hotela vzbuditi pri gostih večje vznemirjenje kot je to običajno, in so ostala oblečena. Težko delo za komisijo, ki si je lahko le predstavljala kaj se skriva za cunjicami brhkih mladenk. V hudi konkurenci mladenk iz različnih koncev Slovenije je zmagala domačinka Boža Zajc pred Celjanko in Koprčanko. Ne vemo sicer, na osnovi katerih kvalitet se je odločala žirija. Pomembno je, da je lovorika ostala doma. Pa naj še kdo reče, da domače punce niso vedno najlepše. Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje 1. Damjana Nocoj ljubila bi se s teboj 2. Chesney Hawks 3. Helena Blagne 4. Miran Rudan 5. Angelo Baiguera 6. Janez Benčina 7. Tomaž Domicelj 8. Bee Gees 9. Roxette 10. Bianco blue The one and on!y Moj mornarček Ne reci goodbye La mušica e cosi Kadar ognji dogorijo Si Si Si Simona Secret love Joy ride Obriši solzo, mamica Nagrajenka: Maja Šuštar, Izlake 21, Izlake. Nagrado (majico Zasavca) bo prejela po pošti. | Glasujem za: Moj naslov: Predlog:................................. Kupončke nalepite na dopisnico In pošljite na Radio Trbovlje, Trg Svobode 11a, Trbovlje. Veljajo kuponi, ki bodo poslani do 20.9.1991. ZASAVC 4 |s, L 1tem kuponom vam Fo- ______: — rum terma prizna do 15. t" HMA I septembra 1991 lOodsto- ... ^--- ■■ * ■■ W mm '! ten popust pri nakupu '/^MBlfTlE ZA I IHI HM - karte za kopanje v bazenu GOSTINSTVO IM nrootnwo j ^mbrnTimje popili TOPLICE 2 R1MSXE TO PUC E s £m kuponom vreden“ TEL.: 063 - 736 ™ 014 odstotkov. -w#TERi T ...in prvič v Cveku Slikarji spet na Izlakah ... Vsakoletna slikarska kolonija Izlake-Zagorje, ki se je letos že osemindvajsetič zabeležila na kulturno-umetniškem področju, si je v tem času pridobila poseben prostor, pa tudi primeren ustvarjalni opus, ki sedaj obsega nič manj kot 490 umetniških del, katera je prispevalo kar 363 udeležencev. Morebiti niti idejni vodja kolonije, pokojni likovni pedagog Tone Leskovar, ni slutil, da bo iz izjeme nastalo pravilo. Zato pa je za ta usodni premik tem bolj zaslužen prof. Nande Razboršek, sicer predsednik sveta kolonije ne še v času »strelov nad glavo« bedel, da utrip kolonije ne bi zamrl. Resda je bilo srečanje prestavljeno za dva tedna, nekaj tujih udeležencev je sodelovarye odpovedalo, a kljub temu je devet likovnih ustvarjalcev uresničilo svoj namen. Tega, da je človek to, kar je bil včeraj, in ne to, kar bo jutri, pa se je držal umetniški vodja kolonije, akademski slikar nikolaj Beer, ki je slikarjem s pestrim programom ogleda okolice vlil za delo potreben navdih - saj mora umetnik končno izhajati iz določenega prostora. Atelje v Medijskih Toplicah Foto: Branko Klančar Umetniško delo kot tako v očeh nekaterih povezuje sence, barve, oblike, išče kompozicijo za izraz, določa značaj telesa, predmeta, krajino v njenem trajanju in tako prepleta neko notranjo moč. Drugim spet odpira praznino, čas molka, vprašanje brez odgovora ... Tudi udeleženci letošnje 28. slikarske kolonije Izla-ke-Zagorje so se izražali na različne načine: Črtomir Frelih iz Radomelj (ki letos razstavlja na grafičnem bienalu) s tonsko črno-belo tehniko, Klementina Goli-ja iz Kranja, študentka na ljubljanski specialki, z zanimivimi kolaži; Jurija Kalana iz Ljubljane bolj privlači figuralno slikanje, Apolonija Simon iz Litije, prav tako študentka na ljubljanski specialki, ima trenutno samostojno razstavo v Hrastniku, Jože Denko iz Bakovcev je precej izrazit krajinar, Vlado potočnik je iz Ljutomera in ga uvrščajo med nove ekspresioniste, Anton Wolf iz Brezovice se spopada z drugačnim načinom slikanja, Janez Praprotnik iz Domžal se posveča pokrajini, morskim motivom in tu je še zadnja kontroerzna kiparka Irena Braneč iz Polja, ki je svojo prisotnost ovekovečila z dvema skulpturama v železu, postavljenima pred hotelom Medijske Toplice in ki sta že sprožili val zanimarya. Okolica (Medijski grad, Bogenšperk, Gamberk ...) je na kiparko delovala zelo razkošno in je bila ključnega pomena, da je delo sprva označila kot »kralj in kraljica«. Pozneje je stvari prilagodila času ter se odločila za »Samoto z začetka slovenske zgodovine (10. stoletje). Petra Radovič Galerija Čvek na Dolu Foto: Branko Klančar V četrtek, prvega avgusta, so se v trgovini-galeriji Čvek na Dolu zbrali slikarji in kiparka iz slikarske kolonije na Izlakah. Kdo, ki slikarjev ne pozna, bi morda rekel, da so to ljudje, ki se neradi družijo, govorijo o svojem delu, a ta se bo zelo zmotil, saj jih je večina zelo zgovornih. V krajšem pogovoru smo izvedeli, da so slikarji v koloniji zadovoljni, ker ne le da slikajo, pač pa spoznavajo tudi nove ljudi -slikarje, njihov način dela, razmišljanja, sprejemanja sveta. Slikarji so se za sodelovanje v koloniji odločili v večini zaradi -radovednosti, nekateri so v tej koloniji že bili. »Kako se slikar odloča za svojo tehniko?« »Človek se od drugih ljudi loči po svojem značaju, občutkih ... Za svojo tehniko se odločaš ob delu, kaj ti odgovarja, kakšen značaj si, od motivike, od tega, kaj bi rad sporočil,« je povedala Irena Brunec, absolventka likovne akademije, ki se je kolonije prvič udeležila. »Zamisli postanejo vidne šele, ko jih materializiraš. Obstajajo likovne ideje, ki se v eni snovi bolje izražajo kot v drugi. Iskame določene realizacije vključuje tudi izbiro materiala,« je dodal Črtomir Frelih, slikar in grafik. Vse slikarje je ta umetnost pritegnila že v mladosti, vsi so si izbrali takšne poklicne in življenjske poti, da so svojo željo po izpovedovanju lahko izrazili z barvami, čopiči, dleti in drugimi pripomočki likovnih ustvarjalcev. Vladimirja Potočnika so barve tako pritegnile, da so mu prve barve same padle v žep med obiskom nekega ateljeja. Ko se je kraja razkrila, spet po naključju, ga je bilo tako sram, da je postala nedolžna otroška tatvina zadnja v njegovem življenju. »Kako pa je z razstavami, jih je dovolj, so pri tem kakšne težave?« »Večina smo člani Društva likovnih umetnikov Slovenije ali podobnih organizacij, ki nam pomagajo pri pripravah,« je pojasnil Vladimir Potočnik. »Težje pa je razstavljati v tujini.« »Razstavljanje je smisel slikarskega dela, slikar zaživi šele, ko ga obesijo,« so se pošalili. In začeli razgovor o umetnosti pred leti in zdaj, o nekdanjih in sedanjih težavah, o pomanjkanju kupcev za njihova dela. Zanikali so, da bi svoje umetnine tako ljubili, da bi se težko ločili od njih. Nasprotno, tovrstne ločitve se zgodijo tako redko, da zaradi njih nihče od slikarjev ne trpi. Zbrani so prepričani, da bi vsakdo, kije kolikor toliko premožen, lahko vsako leto namesto stvari, ki nimajo trajne vrednosti kupil sliko. Seveda pa je za kaj takega potrebna primerna vzgoja že od mladih nog. Katja Šterbucl Sponzorji letošnje kolonije so bili naslednji glavni sponzor TKI Hrastnik Deloza Zagorje Elektroelement Izlake Svea Zagorje Oria Zagorje IGM Zagorje Gostinstvo Zagorje Z KO in Skupščina občine Zagorje Dom Izlake Osnovna šola Slavka Gruma KWiWiVW.V.V.V.*.*.*.*.*.*.*.*.-.-.-.*. Na Dobovcu so praznovali Foto: Tone Podbevšek Foto: Branko Klančar V soboto, 27. julija so Dobovčani, skupaj z gosti iz Zasavja in Ljubljane počastili 30-letnico Prosvetnega društva Dobovec. Proslava je po zaslugi domačega ženskega pevskega zbora, trboveljskih mažoretk in Delavske godbe imenitno uspela. Dobovškim kulturnikom je med drugimi čestital tudi član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl, sicer rojen na Dobovcu. Po podelitvi priznanj in otvoritvi razstave zasavskih likovnikov v mali dvorani gasilskega doma, je praznovanje dobilo zabavnejše tone, za kar je poskrbel ansambel Krt. M.J. Milena Slokan Učiteljica glasbe na OŠ heroja Rajka v Hrastniku, je znana kulturna delavka v Zasavju. Poznajo jo vsi, ki radi prisluhnejo lepi pesmi, saj je več kot trideset let vodila šolske zbore in z njimi nastopala po raznih revijah, tekmovanjih in proslavah. Če bi se zbrali vsi tisti, ki jim je vcepljala ljubezen do glasbe, bi jih bilo za malo mestece ... Zdaj pa se poslavlja. Zakon o predčasni upokojitvi ji to omogoča. Je bila odločitev težka? Delo z otroki je lepo. Njihov napredek in uspešnost te sproti nagrajujeta. Poberejo pa tudi veliko energije. V teh letih se pojavljajo tudi bolezni, ki pustijo posledice, zato bi do 58. leta, kar predpisuje novi zakon, težko zdržala. Kako bi strnila svoje delo v vseh teh letih? Včasih se je nabralo na leto tudi do 50 nastopov, to je povprečno vsak teden eden. Ob 8. marcu pa po štiri na dan. Z delovnimi organizacijami smo se povezovali tudi drugače -npr. z Jutrapjko in Mercatorjem ob zabavnih nastopih PESEM IN MODA. S to prireditvijo smo sodelovali tudi v TV oddgji Pisani svet, ki so jo pripravili na Dolu. Pa še razne spevoigre ..., kdo bi se vsega spomnil. Že pred leti, ko to še ni bilo moderno, je zbor zaslovel s svojo sproščenostjo. Kako ti je to uspelo? Nič posebnega nisem storila. Le dovolila sem, da so med petjem sproščeno sledili ritmu. Res pa je, da sva s kolegico Manjo Goleč izbirali prijetne pesmi - tudi iz drugih jezikov. Boš s pevsko dejavnostjo zdaj prekinila? Skoraj. Tudi z zborom v krajevni skupnosti. Včasih sem vodila poleg treh šolskih zborov še po dva zunanja. Z veseljem pa bom pela s kolegicami v kvartetu AJDA, s katerim smo se nekajkrat že predstavile. Letos načrtujemo nastop v Glasbeni šoli. - Mogoče bo potreben tudi kakšen nastop v zvezi s kaseto, ki smo jo posneli letos z Božidarjem Wolfom. Otroške pesmi z naslovom V volčjem brlogu so zelo prijetne. Fanči Moljk Trboveljsko kulturno poletje Pred julijskim in avgustovskim zatišjem so si Trboveljčani v likovni galeriji Delavskega doma od konca junija pa do srede julija lahko ogledovali dela akademskih slikarjev Aleksija Kobala in Janeza Zalaznika. Sledryi je razstavljal devet slik v akrilu in 11 risb, narejenih z ogljem, svinčnikom ali barvicami, osem ostalih slik - postmodernizem v oljni tehniki - pa je bilo delo Aleksija Kobala. V galeriji knjižnice Toneta Seliškarja se dopustovski čas ni poznal. Z likovnimi stvaritvami se je predstavila članica Relika Silva Dernov-šek. Dela so bila v različnih tehnikah - akvarelu, pastelu, olju - najbolj pa je bila zanimiva nova likovna tehnika, to je mozaik v svili (lepljenka). Slikarskim motivom je dodala še štiri ročna dela. Sicer pa tudi na Zvezi kulturnih organizacij ne mirujejo. Pripravljajo se že na novo sezono tako glede razstavne dejavnosti kot gledališkega abonmaja. Zanj že zbirajo programe in ponudbe ter upajo, da bo abonentov vsaj toliko kot lani-od 250 do 300. A-H- Zora vabi Dekliški pevski zbor ZORA Čemšenik je bil ustanovljen avgusta 1989 v okviru Prosvetnega društva Čemšenik ter Zveze kulturnih organizacij Zagorje ob Savi. V prvi sezoni svojega delovanja je imel 23 nastopov, v pretekli sezoni, tj. 1990/91, pa 15. Sodeloval je že z vsemi amaterskimi zbori, ki delujejo v okviru ZKO Zagorje in Zasavske pevske skupnosti (odrasli pevski zbori Zagorja). Oktobra 1990 je prvič sodeloval na Reviji zasavskih pevskih zborov v Trbovljah, kjer si je zaslužil »vstopnico« za prijavo na II. reviji zborov slovenskih pokrgjin PESEM 1991 v Mengšu. Ob koncu svoje druge sezone je zbor izvedel samostojni koncert v Čemšeniku in v Zagorju, ki ga je želel ponoviti konec junija tudi v grajski kapeli na Izlakah v okviru petega baronovega večera - kot koncert za domovino, vendar vojne razmere tega niso dopuščale. Udeležujemo pa se tudi pevskih taborov v Šentvidu pri Stični. Repertoar zbora obsega umetno pesem slovenskih in tujih skladateljev od renesanse do sodobnikov in slovensko ljudsko pesem. K sodelovanju pa vabimo dekleta in žene z glasbenim posluhom in veseljem do petja. Z delom bomo pričele predvidoma v drugi polovici septembra. Dobivamo se ob petkih zvečer. Tadeja Suša Darja Alauf iz Beograda Trboveljsko plavalko Darjo Alauf, ki že vrsto let tekmuje za beograjski Partizan, sem prosila za kratek komentar njenega nastopa na Mediteranskih igrah v Atenah, ki so ga ostali slovenski športniki bojkotirali. Povedala je: »Za Mediteranske igre so me izbrali pri Plavalni zvezi Jugoslavije in zanjo ter na njene stroške sem v Atene tudi odšla. Ko se je pojavilo vprašanje bojkota, nisem niti za trenutek pomišljala, ker se mi je zdelo normalno da ostanem in plavam za Jugoslavijo. Sem pa ostalim Slovencem predlagala, naj poskušajo celotno reprezentanco Jugoslavije prepričati, da bi zapustili prizorišče in s tem podprli njihovo odločitev. Očitno to ni bil pravi način. Na žalost. Darja, njena slovenščina že ima »čudovit« beograjski naglas, bi morala te dni nastopiti na Evropskem prvenstvu. Svoj nastop je uradno opravičila s pripravami na Olimpijske igre v Barceloni, mary uradno pa naj bi se pripravljala na izpite (še nekaj izpitov pa bo ekonomistka). Med drugim je potožila: »Najprej mediteranske igre, potem univerziada. To traja sedaj že šest tednov. Vrhunske forme tako dolgo ni sposoben držati nihče, zato sem nastop tudi odpovedala. Raje ostanem doma, kot da mi očitajo slabe rezultate.« Darji Alauf ta hip gotovo ni lahko. V Sloveniji jo obkladajo z različnimi grdimi izrazi, nihče je ne poskuša razumeti. V Beogradu pa je še vedno samo Slovenka. Da jo bomo lažje razumeli, pa tole. Na koncu sem jo vprašala, kaj meni o politični situaciji na Hrvaškem. Rekla je: »Hrvati so si sami krivi! Zakaj so pa napadli Srbijo?« Kdo bi si mislil, da je lahko propaganda tako močna. Barbara Kus r X DRAŠLAR BILJARD-BIFE Orehovica 18 YU-61411 IZLAKE tel.: (0601)73-840 Biljard od 17.00 - 22.30 ure, nedelja od 14.00 - 16.00 ure. Ponedeljek zaprto! X_________________________) 'Nogometaši startali V nedeljo, 18. avgusta, se je pričelo tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Letos v njej nastopa kar 21 ekip, med njimi pa tudi dosedanji prvoligaš Olimpija ter člani medrepubliške lige Izola, Koper in Maribor ter lanski prvak SNL Rudar iz Velenja. In kako so se za zelo naporno in kakovostno tekmovanje pripravili v zasavskih klubih? V taboru enega najstarejših članov SNL Rudarju iz Trbovelj so imeli med pripravami za novo sezono veliko težav. Moštvo je zaradi sodelovanja večine igralcev v enotah TO pozno začelo vaditi, vmes pa zaradi slabega dela uprave kluba nekaj dni ni vadilo. Igralci in trenerji so zahtevali odstop predsednika Janeza Holeška in člana upravnega odbora, sicer prvega moža Športnega društva Rudar, Vilija Trev-na. Trener Martin Lavrenčič in njegov pomočnik Darko Ahlin sta imela tudi precej kadrovskih problemov. Najprej nista trenirala najboljši posameznik lanskega prvenstva vratar Obrad Mu-drinič ter Stipe Agatič, po sestanku z upravo kluba pa so z nogometno aktivnostjo prekinili še Nedeljko Barič, Sandi Čuk, Matjaž Brundič, Aleš Florjane in Matjaž Dornik. Vendar so si vsi premislili in nekaj dni pred prvenstvom vendarle nastopili v prijateljski tekmi z Olimpijo. Trboveljski nogometaši so zaradi številnih težav odigrali le štiri prijateljske tekme, pa še te v različnih postavah. Enajsterica tako ni najbolje uigrana, vendar je po besedah kapetana Janija Sotenška med igralci čutiti homogenost, obetajo pa se tudi spremembe v upravi kluba, ki naj bi vendarle prinesle izboljšanje položaja. Novinec v družbi najboljših slovenskih nogometnih ekip Proletarec iz Zagorja pa je s pripravami za novo sezono pričel med prvimi. Trener Vinko Ži-bret ima na razpolagi izkušeno moštvo, kije s prihodom odličnega Janija Žlaka dobilo tudi pravega strelca, ki so ga pogrešali v minuli sezoni. V pripravljalnem obdobju so Zagorjani odigrali šest tekem. Rezultati niti niso bili najboljši, toda ko se je na igrišču znašla najmočnejša postava, je bila vedno prikazana zelo obetavna igra. »Fantje so na treningih zares marljivo vadili. Naša želja je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice«, nam je dejal trener Žibret. Kisovška Svoboda Ultra tudi letos nastopa v drugi slovenski ligi, kjer je lani zapustila zelo dober vtis. V ekipi ni bilo večjih sprememb, le Dušan Raz-boršek se je odločil, da bo uspešno nogometno pot nadaljeval v Litiji, kjer so, kot kaže, znova začeli s sistemskim delom. Sašo Fabjan Zdomci v Italiji Poostreni kriteriji so precej razredčili kolonijo številnih jugoslovanskih, pa tudi slovenskih namiznoteniških »ga-starbajterjev« v sosednji Italiji. Če si je kruh v sončni Italiji pretekla leta služilo tudi 15 in še več naših igralcev in igralk, bo to število od prihodnje sezone naprej vsaj prepolovljeno. Od slovenskih igralcev bodo tudi v prihodnji sezoni znanje v Italiji vnovčevali: Andreja Ojsteršek-Urh, ki bo igrala za prvoligaše ATLETIK KLUB iz Savone, njen mož Jože Urh bo igral za ELEK-TROTEHNOR iz Parme, kjer zakonca Urh prebivata že tretje leto. Ta klub se je v prvo italijansko ligo uvrstil ravno po Jožetovi zaslugi. Naš tretji predstavnik pa bo tudi Hrastničan - Darijan Vizjak, ki bo v naslednji sezoni igral za drugoligaša iz Trsta. V Italijo je nameravala tudi bivša državna prvakinja, Andrejina mlajša sestra, Vesna Ojsteršek, ki ni dosegla soglasja z ljubljansko KOVINO-OLIMPIJO. No, kot kaže, s služenjem deviz ne bo nič, zato pa bo Vesna skušala uspeti kot zasebna gostinka in trgovka. Njen je novo odprti dnevni barček pri Rošu v Hrastniku, »21 point«. Glavna »delničarja« pa sta sestra Andreja in svak Jože, ki sta v prijetni lo-kalček, ki se mu bo kmalu pridružila še trgovina, vložila pretežni del v Italiji zasluženih deviz. Naj še dodamo, daje bila Andreja v pretekli sezoni naša prva in hkrati šesta igralka italijanske lige, za katero vedo strokovnjaki že sedaj povedati, da je najmočnejša v Evropi. Koliko je Andreja v Italiji cenjena, pove tudi podatek, da so ji zaupali nalogo koordinatoija dela in sestav Ijalca programa italijanske reprezentance B. Jože Premec Zagorjani okrepljeni Slovenski šport prestaja hude trenutke. Vojna je izzvala bojkote slovenskih športnikov, le-ti pa njihove suspenze in razpade zveznih lig. Košarkarska sezona se pričenja oktobra, do sedaj pa je znan le razpored prve slovenske lige, v kateri bodo v zeleni in rdeči skupini nastopili najboljši slovenski klubi. Žal (kot je to že v navadi) med njimi ni Za-sacev. Naši klubi bodo igrali v drugi slovenski ligi, ki bo sestavljena iz treh skupin s po osmimi ekipami. Nov, močnejši in ambicioznejši upravni odbor Košarkarskega kluba Zagoije bo svojim igralcem poskušal zagotoviti kar najboljše razmere za vadbo. To je, kot vedno in povsod, povezano z denaijem. Tisti košček potice, ki ga košarkaijem odreže Športna zveza Zagorja, predstavlja le dobrih deset odstotkov vseh potrebnih sredstev. Ostalo si upravni odbor prizadeva zagotoviti s sponzorstvi, in pa z aktivnostmi kot so Dnevi košarke, ki bodo v začetku septembra v Zagorju. Marko Kranjc, Zoran Kofol, Igor Gostiša, Ervin Mozelj in nekaj mlajših iz kadetske ekipe, ki so v zadnjih letih predstavljali steber ekipe, bodo v prihodnje predvsem na igralskih mestih centra in krila deležni manjših razbre-nu oitev. saj se v ekipo vračata bivša igralca Sašo Mervar in Brane Omahne. Najverjetneje pa se jim bosta pridružila še dva igralca iz Domžal. Fantje se že pripravljajo, štiri do petdnevne kondicijske priprave nekje v okoliških hribih, naj bi jim pomagale pomesti s konkurenco, osvojiti prvo mesto v skupini, se uvrstiti v končnico (play off) prvenstva in končno zapustiti to žalostno II. slovensko ligo. Barbara Kus Spremembe pri rokometaših V začetku avgusta se je končal prestopni rok za rokometaše in rokometašice, ki je tudi zasavskim klubom prinesel precej sprememb. Ngjveč jih je bilo v vrstah trboveljskega kluba, ki je po 27 letih znova osvojil naslov republiškega prvaka. Vodstvo kluba je v svoje vrste pripeljalo zunanjega igralca Nedžada Mašiča (prej Kolinska Slovani, organizatorja igre Uroša Privška in krožnega napadalca Nenada Stojakoviča (oba Pivovarna Laško Celje). Klub Tč w ük~ 3 OKREPITVE OMNIKOM RUDARJA (z leve): Nenad Stojakovič, Nedžad Mašid in Uroš Privšek (Foto: Tone Podbevšek) so zapustili Sandi Žagar, Sašo Fabjan in Marjan Lipovšek. Žagar je okrepil Emens Dol, Fabjan in Lipovšek pa Za-goije. Pri slednjem bo igral tudi Aljoša Žebret, ki bo imel dvojno licenco. Zagorjane je okrepil še vratar Šuštar iz Šmartnega. Trboveljski rokometaši bodo v novi sezoni igrali z imenom Omnikom Rudar, saj bo glavni sponzor kluba privatna firma Omnikom oziroma njen lastnik - mlad in uspešen podjetnik Metod Hladnik. K Emensu z Dola je pristopil tudi Bojan oblak, ki se je znova vrnil k aktivnemu igranju. Oblak je bil minuli dve sezoni trener ženske ekipe Zagorja, kjer gaje nasledil izkušeni rokometni strokovnjak Ivo Jekoš, ki je že lani pomagal pri vodenju ekipe. Tudi edini ženski rokometni kolektiv v Zasavju bo v novi sezoni nastopal z novim imenom in sicer TAPI Zagorje. s.F. Nov tekmovalni sistem Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije je pred nekaj dnevi dokončno sprejelo t.i. tekmovalni sistem v novi sezoni. Ngjvišji ligi v Sloveniji bosta SUPER LIGI z 12 člani pri moških in 10 pri ženskah. V prvi slovenski ligi bo v enotni ligi nastopalo 12 moških in 14 ženskih ekip, razdeljenih v dve skupini, v drugi slovenski moški ligi pa je prijavljenih 28 klubov, ki bodo igrali v treh skupinah. Kje bodo tekmovali zasavski klubi? Prvak SRL Omnikom Rudar v super ligi, Emens Dol in ženska ekipa TAPI Zagorje v prvi, moška ekipa Zagorja pa v drugi slovenski ligi. Začetek tekmovanja v vseh ligah bo 28. septembra. V super ligi bodo poleg Omnikom Rudarja igrali še Pivovarna Laško Celje, Slovan, Velenje, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Usnjar, Pomurka Bakovci, Inles Riko, Preddvor, Jadran in Drava. Nasprotniki Emens Dola v prvi slovenski ligi bodo Izola, Šešir, Dobova, Velika Nedelja, Grosuplje, Krško, Ormož, Črnomelj, Krog, Mokerc ter zmagovalec kvalifikacijskega srečanja med Radečami in Kamnikom. V zahodni skupini ženske republiške lige bodo poleg Tapija iz Zagoija igrale še ekipe Izole, Alplesa, Pirana ter drugi ekipi Krarya in Olimpije, konkurenti Zagorjanov v boju za prvo mesto v drugi skupini druge republiške lige pa bodo Trebnje, Novo Mesto, Metlika, Sevnica, Brežice, SVIŠ in Radeče, če ne bodo uspele v kvalifikacijah za vstop v prvo slovensko ligo. V prvem kolu bo Rudar doma igral z Dra- vo, Emens Dol z Dobovo, TAPI Zagoije s Piranom, moška ekipa Zagoija pa bo gostovala v Radečah. Sašo Fabjan Kondorjeva gnezda o Za nama s prijateljem je najdaljši dan v življenju. V udobnih sedežih DC-10 sva sledila soncu čez ves Atlantik in pozno zvečer po južnoameriškem času pristala na pacifiški obali v glavnem mestu Peruja - Limi. V tem osemmilijonskem mestu sva potem na tleh, v spalnih vrečah, prebila malo marj udobno noč. Bila sva pod streho, in kar je še važne-je, za zidovi, vama pred tatovi, kijih v Limi kar mrgoli. Naslednji dan naju je čakala devet ur dolga vožnja v 400 kilometrov severneje ležeči Huaraz. To je nekakšen južnoameriški Chamonix, ki se na višini 3090 metrov ne ponaša samo z neprimerno čistejšim zrakom, kot smo ga vajeni Zasavci, ampak tudi s čudovitimi vrhovi Belih kordiljer (CordiUera Blanca), kamor še ni zašla industrija in kjer človek pomisli, da je prišel v raj. Sredi teh zasneženih pet in še st tisočakov sva si izbrala nekaj alpinističnih ciljev. Opravila sva aklimatizacijsko turo v sosednje Črne kordiljere (CordiUera negra), kjer sva lahko s 4622 metrov visoke Japrujirce opazovala dolgo verigo penyskih Andov, kamor sva se odpravljala naslednji dan. Z mojim soplezalcem Frenkom Horvatom iz Celja in z najinim slučajnim znancem Duncanom iz Avstralije, ki je na lastno željo hotel z nama na najin prvi resnejši vzpon, smo posedli v travo na odcepu ceste, ki pelje proti dolini Ishinca. Po zatrjevanju domačinov pelje tja vsako uro kamionet, vendar smo po dveh urah čakanja ugotovili, da se človek lahko zanese le na svoje, že tolikokrat preizkušene podplate. Ti so nas sicer počasi, a vendarle prinesli do zadnjega naselja CoUon, kjer se konča tudi cesta. Zaman smo upali, da se bomo lahko lye odžejali, saj je bila vas kot izumrla, le nekaj otrok se je podilo po dvorišču in še ti so nekam postrani gledali tri gringose, ki so morali biti s svojimi velikimi nahrbtniki in še bolj žejnimi »ksihti« kaj klavrna podoba. Vročina je na desetih stopinjah južne širine temeljito opravUa svoje. Vodo bi morali zaradi kolere prekuhavati, za kar pa nikoli ni bilo dovolj Andi so krasni - URUS časa. Posledica tega je bUa dehidracija, ki nas je mučila vse do naslednjega dne, ko smo po hladni noči na prostem v dopoldanskih urah le prišli do baznega tabora pod našim ciljem - 5450 metrov visokom Urus Centralom. Vse popoldne smo samo kuhali in pili, pa spet kuhali in pili, sni se nam je zaradi pomanjkanja tekočine uprla tudi hrana. To pa je imelo za posledico fizično in psihično izčrpanost. Ko sem zvečer v spalni vreči ležal v bazi pod previsno skalo in poskušal v zvezdah najti spanec, so mi oči venomer uhajale proti travnatokamniti strmini, za katero se je skrival Urus. Prav zanimalo me je, kaj mi pripravlja za naslednji dan!? Jože Razpotnik «• t'»«V»V«V»VlJ Promet Majhne tatvine vse pogostejše V zadnjih tednih je bilo na zasavskih cestah manj nesreč, čeprav so nekateri odseki cest katastrofalni. 15. julija ob 18.40 uri je pešec B.V. iz Trbovelj nenadoma stopil na vozišče na cesti na Trgu Franca Fakina. Mimo je prav takrat pripeljala s stoenko G.M. iz Trbovelj. Pešca, ki je bil pod vplivom alkohola, je zbila, bilje huje telesno poškodovan. 15. julija ob 13.10 uri je na Kolodvorski cesti v Trbovljah voznik Audija 80 M.D. iz Trbovelj zaradi prehitre vožnje zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v Zastavo 128, ki jo je vozil Č.D. iz Trbovelj. Voznika sta bila lažje poškodovana, avtomobila pa bolj. 20. julija ob 20.20 uri je prišlo do nesreče na lokalni cesti v Čečah. Hrastničan R.V. je s Samaro pripeljal mimo hiše številka 27. Prav takrat je na cesto pritekel 12-letni M.B. iz Trbovelj. Voznik je z zadnjim kolesom vozila zapeljal otroku čez nogo. Pričenja se šolsko leto. Ne bomo pisali, kot vsako leto. Zavedajte se le tega, da so med otroci na cesti, ki gredo v šolo in iz nje, tudi vaši otroci, otroci vaših prijateljev in znancev. Jim boste lahko pogledali v oči, če boste zaradi svoje nemarnosti povozili njihovega otroka? Ali pa kateregakoli drugega? Pa še nekaj: šolsko leto traja več mesecev, ne le dva ali tri tedne, ko je tudi policajev na cestah precej več, kot navadno. Otroke lahko na cesti srečate vsak dan v letu. 25. julija ob 18.15 uri je voznica osebnega vozila J.Z. zapeljala v semaforizirano križišče na Trgu revolucije v Trbovljah skozi rdečo luč in zadela 10-letno H.P., ki je šla čez prehod za pešce ob zeleni luči. Deklica je bila hudo telesno poškodovana. 15. avgusta ob 16. uri je 18-letni P.A. iz Laškega vozil po lokalni cesti Dobovec - Kum prehitro. Na makadamskem vozišču ga je v blagem ovinku zaneslo, izgubil je oblast nad krmilom in padel po vozišču. Težje seje poškodoval. 15. avgusta ob 21.15 uri je na cesti Kandrše - Izlake 20-letni voznik Zastave 128 P.B. iz Zagoija v slabo preglednem ovinku zapeljal preko polne črte. Nasproti mu je pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Zagoijan se je umaknil nazaj na svojo stran vozišča, zaneslo gaje na makadamsko bankino, ga odbilo od odbojne ograje na nasprotni pas, potem v strmo pobočje, od tu pa je vozilo ponovno odbilo na drugo stran. Obstalo je šele po 20 metrih. Vozilo se je tudi prevračalo, pri tem je voznik padel iz vozila in se telesno poškodoval. Zasavski kriminalisti ugotavljajo, da je v Zasavju vse več majhnih kraj. Od tatvin mopedov, s katerimi se tatiči odpeljejo do svojega cilja in ga tam pustijo, do tatvin poljščin, povrtnin, tatvin hrane iz vikendov in kleti itn. Pa še nekaj ugotavljajo: vse več je nasilnih dejanj v stanovanjih, med družinskimi člani in sosedi. Manj pa je večjih tatvin in kaznivih dejanj. Očitno je tudi na tatove vplivala vojna, pa počitnice so. Nepridipravi so odšli na zaslužen odmor na morje, kjer si v z algami okrašenem morju perejo svoje umazane roke. V Podkraju je neznan storilec iz vikend hiše odnesel jeklenko s plinom, radio kasetofon in gospodinjske predmete v skupni vrednosti okrog 2000 dinaijev. Iz zajčnika v Rovah v Zagorju je 30-letni ljubitelj zajčjega mesa ukradel tri kunce in se z ryimi poslastil. • V Zagorju je pred stanovaryskim blokom na Ulici talcev iz nezaklenjenega avtomobila zmarykala večja količina sliko-pleskarskega orodja. Mladoletnika sta vlomila v leseno barako na Podvinah. Odpeljala sta moped, odmon-tirala dele, ki sta jih rabila in ga vrnila. Ko so ju odkrili, sta vrnila ukradene dele, ne vemo pa, če sta jih tudi zmontirala. Na Selu v Zagorju je neznan ljubitelj Slovenije iz droga na bazenu ukradel novo slovensko zastavo. Iz stanovanjske zgradbe na Kešetovem v Trbovljah je neznanec odpeljal otroško kolo MBX. Soseda brez venca Mlad Hrastničan je v veliki žalosti pobiral prispevke v enem izmed hrastniških blokov za nakup venca, ker je umrla soseda. Venca ni bilo, fant pa je denar porabil za tu-zemeljske zadeve. Ukradel Marijo in angelčke Sedmega avgusta je neznan storilec na Ulici prvoborcev 33 v Hrastniku razbil steklo in iz police v notranjosti vzel kipec Marije in dveh angelčkov. Obenem pa se je spravil še na bližnjo barako. Tatvine v službi Tudi v službi niste varni pred tatovi. Tako je delavcu v TKI Hrastnik medtem, ko se je kopal, iz omare zmanjkalo 700 dinarjev. V pisarni na Rudisu pa je iz mize v prazni pisarni zmanjkalo 1500 dinarjev. Osumljenko, sodelavko, so našli. Dobro bi bilo mize in pisarne, omarice itn. zaklepati, kajne? Prijavljeni piloti Trboveljski kriminalisti so napisali kazensko ovadbo zoper neznane storilce - pilote, ki so dvakrat napadli TV oddajnik na Kumu. Povzročili so veliko škodo na objektu in napravah, poškodovali teritorialce in mimogrede ogrozili voznika osebnega avtomobila. Nekaj izstrelkov pa je priletelo tudi na stanovanjsko zgradbo. Pošta ni molzna krava 46-letni Hrastničan si je izmislil, da je neznani storilec podpisal poštno nakaznico z njegovim imenom in dvignil 1000,00 dinarjev, ki mu jih je poslal sorodnik. Z grafo-loško ekspertizo so pristojni dokazali, da to ni res. Goljufija se mu ni posrečila. Aufbiks Stoli in mize so pripravna stvar. Še posebej, če je miza polna, stoli pa udobni. Pripravni pa so tudi za premetavanje in izživljanje, sta si mislila 21-letni T.M. in 18-letni G.G., oba sta iz Trbovelj. 26. julija ponoči sta se spravila nanje pred gostiščem Lazarevac. O svojem početju bosta morala prepričati še sodnika za prekrške. Dolgovi povzročajo marsikomu sive lase. Nekaterim pa tudi buške. Tako so se zaradi starih dolgov zravsali 24. julija zvečer trije Zagorjani (35-letni R.B. ter 40-letna B.J. in J.V.). Pred Snack barom na Cesti zmage so jih ohladili šele miličniki. Kaj vse se ne najde na poti huliganom. Tako so konec julija doslej še neznani veseljaki na lokalni cesti med Šentgotardom in Čemšenikom poškodovali 3 prometne znake, ki so last KS Čemšenik. Kaj se jim je zamerila ta krajevna skupnost, bodo morda razložili, ko jih bodo prijeli za vrat. V Trbovljah se je 9. avgusta zvečer L.F. v skladu s starim zasavskim »mah- ni ga po gobcu, saj ti ni brat« spravil nad Š.B. Prejšnji večer se je namreč Š.B. spravil na vrata prvoimenovane-ga. Ker trkanje ni zaleglo, je pač razbijal. Seveda bosta lahko svoje početje v miru razložila sodniku za prekrške. Desetega avgusta so morali hrastni-ški policisti kar v stanovanje, kjer je razgrajal močno okajeni 27-letni P.M. Že precej v rožcah je prišel k svojemu dekletu, vzel komando v svoje roke, razgrajal in pretepal sorodnike. Da se bo vedelo, kdo bo komandant v žlahti po poroki. Puč so preprečili prisebni policaji. Ker fant ni bil pripravljen sodelovati z organi in jim je meni nič tebi nič dejal, da jih bo kar pobil, so ga seveda morali ohladiti. Policaji imajo za to prav primemo mesto. O poroki pa še ne poročajo. Kaj vse si ljudje ne izmislijo v nočnih urah. Tako je 13. avgusta 37-letni P.D. na Cesti Hermana Debelaka tako glasno navil glasbo, da je motil sosede. Ura je bila že čez deset zvečer, sosedje pa na žalost nimajo primernega glasbenega posluha za nočno glasbo. Morda ga bo imel več sodnik za prekrške. s pilil MreicfaaMasfr %®8S9HmBi :::::::::::::: «lili; mfi _> -um-tto, i Jliji J ■iiu'jiUdJu JU J^LtjjJjij %., ,, . , ,. ./uvlvv i|| : 1 W'' eiasm-idiiuiKato •^Xui'^aasjJäS m j^Djaa * '^j:U: JvUUUJ^U ^3 ya.!?u SiSisSiSiSl Illii ifflSi