Jt 102. V Gorici, v torek dne 10. septembra 1907. Uhaja trikrat na teden, to sicer v torek, Četrtek Uboto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠt i lS ;eman» & v 0or>ci n» dom pošiljana: **' vse leto .........15 K •/............10 » V............B , pcs*R"^ne Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje iarod^e. priloge; Ob no-n |„t'a ..Kažipot po GorlSkem iVtihMtRmfc, trdna vez, ki druži v njeno organi-a;ijo vse, kar res čuti in misli slovensko, .i/ružba sv. Cirila in Metoda" je vseslovenska narodna organizacija, ki mora stati visoko nad dnevno -po-iliičnitii strankarskim bojem. Brez strankarska in provincijalizma družiti narodne sile v boj za obrambo slovenske narodnosti — t* vodilne misli se hoče držati vodstvo — te naj se skrbno drže tudi vse podružnice. Iiteao bodi na tem mestu konstatirano, da ii bistvo za dopolnilno volitev na zadnji tfUiiSiini postavilo nobenih kandidatov, da je opustilo, kakor druga leta, tudi letos odlo-Htev le opravičenim volilcem. Napadi na jdstvo in posamezne njegove člane, izrecno ~'ii napadi na g. blagajnika, so torej brez kvarne podlage. Vodstvo se hoče z vsemi močmi posvetiti delu, da bo mogla »Družba sv. Cirila in Metoda" na podlagi svojih pravil vrniti svojo veliko nalogo kar najuspešnejše: prenoviti in pomnožiti hoče svojo organizacijo, poiskati novih virov za dohodke, okrepčati vse svoje gospodarstvo in ustanoviti novih dobrih narodnih šol, ki bodo odgovarjale perečim potrebam Slovencev na jezikovni meji. Spoštovano podružnično vodstvo 1 Podružnice so naše sodelavke, ki tvorijo notranjo silo »Družbe", one naj zbirajo, one pa bodo po vodstvu poklicane tudi k neposrednemu narodnemu delu. Osrednje vodstvo se znaša na Vašo pomoč in Vaše zaupanje". V Ljubljani, dne 28. velikega srpna 1907. Andr. Senekovič s. r. Luka Svetec s. r. prvoincstnik. prvoincstnlkov namestnik. Družba povdarja, da je vseslovenska organizacija, ki mora stati visoko nad dnevnopolitičnim strankarskim bojem, To je res, tako je prav. Vodstvo pa napoveduje tudi novo delo, obračajo se zajedno do podružnic, naj pomagajo. Podružuice, zbudite se, vse na delo za našo prekoristno družbo. Odslej mora vsaka goriška podružnica poskrbeti za kako veselico v prid družbi vsako leto. Kjer ni podružnic, pa bi lahko bile, naj se osnujejo! Na narodno delo! DOPISI. Cerkljanske nouice. „Km»S0I6C". — Zopet nova beseda, kaj bi le mogla pomeniti? Kdor čita klerikalne liste, ve, da je postal naš dekan dr. Knavs največji antialkoholik in pričel tudi ljudstvo pridobivati za to antialkoholično gibanje. Je pač dr. Knavs bolan na tej bolezni, da mora vsaki mesec propagirati kake nove. misli, oziroma ustanoviti kako novo društvo, ko se naveliča ene, se poprime druge. Sicer se strinjamo tudi mi z dr. Knavsom, da se mora omejiti žganjepitje, pač pa bi moral dr. Knavs to drugače pričeti, kakor je začel, ker na ta način ne bo uspehov. Videti je, kakor da dela naš doktor vse to le k večji časti svoji, da se more pobahati po svetu, glejte, par tednov in že se je upisalo 120 oseb v 8zlate bukve" in klerikalni listi so res že pisali, da na celem Slovenskem je največ abstinentov v Cerknem. Večina teh protialkoholikov pa je ženic-kofetaric in otrok, od katerih nekateri niti v Šolo ne hodijo. Rakšni so drugi Knav-sovi antialkoholiki, o tem enkrat pozneje. Torej, kaj je »Knavsovec«'? To je beseda, ki garantira dr. Knavsu nesmrten spomin na Cerkljanskem. Naši šuopsarji so iz hvaležnosti do dr. Knavaa premenili vse termine, ki zna-čijo žganje in od najslabšega geruša do najboljšega žganja se sedaj po eelem okraju imenuje le — knavsovec. Klavir. -— V spominu je še vsem, ki se zanimajo za cerkljanske razmere, da ob priliki selitve „Narodne Čitalnice" iz gospodarskega doma" niso pustili klerikalci odnesti glasovirja iz dvorane v novo stanovanje. Ba-hali so se okoli, da glasovirja ne dobimo in čitalnica jo bila primernim nastopiti tožno pot. Zanimivo je bilo pri tej obravnavi, da ni hotel biti nihče kriv in postavili so se na stališče, da je tožba na naslov »Kmetiškega društva" sploh neutemeljena in naj se Čitalnica obsodi v poravnavo stroškov te tožbe. Lastninske pravice pri tej obravnavi ni nihče odrekel Čitalnici. Razsodba se je torej glasila, da ima troške obravnave plačati »Kmetijsko društvo", ker jo ono krivo, da ni bila dvorana odprta, da bi se mogel odnesti giasovir. Kot zagovornik je nastopil za klerikalce bivši ka-varnar Gabrijel Bevk, ki je že dobro znan kakor velik govornik in da ni bilo njega, bi bila obravnava, ki je trajala celi dan, gotovo dolgočasna za številne poslušalce, ki so se pa ob Gabrijelovih izvajanjih imenitno zabavali. Izid obravnave gotovo ni zadovoljil klerikalcev, ki mislijo, da mora povsod le njih volja, oziroma nevolja, obveljati. Sedaj se prepirajo, kdo naj plača stroške, ker glavni krivee je menda Gabrijel sam, ki je skril ključe od dvorane. Veselici m Travniku se je imenitno spo-nesla. Bralno društvo v Otaležu je lahko ponosno na ta izid, posebno glede obiska. Razen domačinov bili so tudi Cerkljani in Idrijci v velikem številu zastopani. Klerikalci se veselice niso udeležili, kar nas le toliko bolj veseli, da nam niso delali napota. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so pred veselico poslali iz Idrije socijalni deraokratje svoje ogleduhe, da so si ogledali, je li je »Bralno društvo" izpolnilo zahteve idrijskih socijalistov. Hoteli so namreč, naj se na ve-seličnem prostoru razobesijo mednarodne rdeče zastave. Odbor tej zahtevi ni ugodil in razobesil mogočne slovenske trobojnice, vsled česar potem socijalni demokratje niso prišli na veselico. Tudi prav in čast zavednim odbornikom, da se niso udali zahtevam teh zapeljanih so eijalnih demokratov. Gmotni uspeh veselice bo gotovo prav povoljen, odbor pa naj se potrudi, da se priredijo veselice pogosteje, tudi če ni zraven črnih in rdečih brezdomovincev. Otvoritev planinske koče na Po« je nekatere zagrizenejše klerikalce naravnost osupnila. Posebno dr. Knavsu se je zdelo potreba delati zgago glede otvoritve. Molil je celo v cerkvi za one, ki so se udeležili in so radi tega — groza, zamudili nedeljsko mašo. Pisalo se je tudi v kler. liste proti otvoritvi in z vsem takim delovanjem in ruvanjem proti otvoritvi so napravili klerikalci sami to slavnost kakor »liberalno", no, kakor vidite, je bilo ljudem to še ljubše, ker nad vse pričakovanje — računalo se je k večjemu na 400 ljudi —• prišlo jo ljudstva več ko trikrat toliko. Radovedni smo, če dr. Knavs v svojem svetem prepričanju prepove klerikalcem pohod Porezna, kjer so liberalci otvorili in blagoslovili novo kočo brez njegovega dovoljenja. Mogoče prinese »Prim. list" v bodočih cerkljanskih novicah kako razpravo, je li Po-rezen liberalec ali klerikalec; sodeč po nekaterih noticah v »Prim. listua, je tako razpravo prav mogoče pričakovati. Iz goriške okolice. Solkan. — »Primorski list" je prinesel vest o čudi, da g. Vuga je za Lenassija. »Soča" je pa opozarjala celo Solkansko občino, da naj pazi za sedanjo volitev. Tako Dvajset let pozneje. Nadaljevanje — „Treh mušketirjev". — Francoski spisal: ===== ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Athos je naredil v Parizu dva obiska. Nato sta *s odpravila proti ulici Tournelle. Bila je vsa natla-fcna z nosači, konji in služabniki. Athos si je naredil prosto pot ter vstopil z Raoulom. Prva oseba, katero i6 zagledal, je bil Aramis, ki je stal poleg širokega naslanjača na kolescih, pokritega s krasno vezenim kaldahinom, pod katerim se je gibal med blazinami droben, še dosti mlad in vesel obraz, ki je pa včasih Pobledel, ne da bi pri tem oči izgubile tisti živahen, duhovit in ljubeznjiv izraz. To je bil abbe Scarron, ki 86 jo vedno smejal, šalil, pozdravljal — pri tem pa frpel ter se praskal z majhno palčico. Krog tega gibljivega šotora se je tlačila množica 2°apodov in dam. Soba je bila zelo prijazna in lepo opravljena. Po širokih oknih so viseli veliki svileni ?astori, obrobljeni z rožami, ki so bile nekdaj živo- barvn sedaj pa že nekaj zbelele. Tapete so bile J*«J>mne, toda ukusne. Dva uljudna lakaja, vajena ePm manir, sta stregla na izboren način. Ko je Aramis ugledal Athosa, je skočil k njemu, g* Prijel za roko ter ga predstavil Scarronu, ki je ra*il svoje veselje, pa tudi svoje spoštovanje do novega gosta ter napravil vikomtu zelo duhovit po-klon. Raoul je bil malo zmeden, ker ni bil pripravljen na duhovitosti, vendar je pozdravil abbeja zelo gra-zijosno. Athosa je nato pozdravilo še par gospodov, katerim ga je predstavil Aramis; potem se je polagoma polegel šum, ki je nastal pri njegovem prihodu, in kmalu je bila splošna zabava v najboljšem tiru. Čez nekaj minut, med katerimi se je bil Raoul pomiril ter se nekoliko orijentiral v družbi, so se vrata odprla, in lakaj je naznanil gospico Paulet. Athos se je dotaknil z roko vikomtove rame. — Poglejte to Žensko, Raoul, je dejal, ker je zgodovinska oseba; k njej se je namreč zatekel Henrik IV,, ko je bil napaden. Raoul je vstrepetal; v zadnjih dneh se je dvignil pred njegovimi očmi vsak hip kak zastor ter mu pokazal kak heroičen prizor: ta ženska, ki je prihajala, še mlada in še lepa, je poznala Henrika IV. ter govorila ž njim. Vsakdo je hotel biti prvi pri novem gostu, zakaj gospica Paulet je bila vedno zelo »a la mode«. Bila je visoke postave, vitka in ob jednem bujna; na glavi je nosila celo hosto zlatih las, kakršne je ljubil Rafael in kakršne je naslikal Ticijan vsem svojim Magdalenam, Ta rumena barva, morda pa tudi kraljevski ugled, ki si ga je bila pridobila med drugimi ženskami, sta ji pridobila priimek iLevinja« (Lioune.) Sedanje naše lepe dame,, ki ljubijo to modno ime, naj torej vejo, da ne prihaja z Angleškega, kakor morda mislijo, temveč od njihove lepe, duhovite rojakinje, gospice Paulet. Gospica Paulet je šla naravnost k Scarronu, ne mene" se za šum, ki se je dvignil od vseh strani pri njenem prihodu. — Ah, moj dragi abbe, je izpregovoriia s svojim mirnim glasom, torej sedaj ste revež ? Zvedeli smo to popoldne pri gospej Rambouiilet; povedal nnm je gospod Grasse. — Da, reYe;% toda država je sedaj bogata, odvrne Scarron; človek se mora znati žrtvovati za svojo domovino. — Gospod kardinal si bodo kupili za petnajst sto lir več pomad in parfumov na leto, se oglasi neki fronder, v katerem je Athos spoznal onega gospoda, ki ga je bil srečal v ulici Saint-Honore. _ Toda kaj poreče Muza, pravi Aramis s svojim medenim f: te ioni, Muza, ki ima tudi svoje skromne .zahteve? Kvj Si Virg,: puer aut tolerabile desit Hospitium, «aderent omnes a erinibus hydri. — Prav! r avi Scarron ter seže v roko gospici Paulet; res, da nimam več svoje hydre, toda moja lev in j a mi vendar te ostune. Vse besede So*>*:rorov8 so se zdele nocoj izbrane; pač zaradi tega, ker so se vsi vedeli za njegovo nezgodo. Gospod Menage je bil poln navdušenja. Gospica Paulet je š!a na svoj navadni prostor; toda predno je sedla, se je ozrla ponosno in samozavestno, s pogledom kraljice, po družbi, in njene oči so obstale na Raoulu. Athos se je nasmehnil. — Gospica Paulet vas je opazila, vikomt; pojdite jo pozdravit: predstavite se jej za to, kar ste, za pravega provincijalca, toda ne spozabite se toliko, da bi ji govorili o Henriku IV. mislim, občinske volitve bodo — kdaj, se ne ve. — Sedanje županstvo je precej dobro sestavljeno, izvzemši par pokornikov. Sliši se o sedajni volitvi, da se namerava starašinstvo tako urediti, da bi se le po želji nekaterni-kov sestavilo, ter po njih želji ukazovalo. — Kaj porečete o tem Vi, Solkanci?! — Da bi bil svetilniški prižigalec sodeč občine Solkan, to ne sme biti, in tako starašinstvo nameravajo. _ Zapomnite si, Solkanci, stari pregovori pravi: Mož kolikor zna — to velja. — Sedaj pa vprašam župana, kako spolnuje svojo dolžnost od občinskega ljudstva mu dano ? Kako je rešil enoglasni sklep z dne 5. febr. 1907. radi uknjižbe neke poti!! To se mora zgoditi! — V drugič vprašam, kje gnjijejo cevi za vodovod, ti so že dve leti ukupljene. Gospod župan in še drugi, kje je vaša vest ? Zakaj ne rešite občinskih sklepov? Moj Bog! Kako bi pa biro, ako bi se~ Vaše in drugih misli uresničile, da bi starašinstvo bilo nevešče — razun par voditeljev. Solkanci na noge, zahtevajmo svoje pravice, in ne udajmo se paru nam nasprotnih pijavk. Za sedaj dovolj, ako se kje potrka — bo še. Iz Vrtojbe (Laško petje). — Jedva se je posrečilo narodno-zavednim možem in mladeničem v Vrtojbi, da so zatrli in potlačili rjovenje in razsajanje po vasi v onem jeziku »dvatisočletne kulture", že so se v nedeljo priklatili zopet v Vrtojbo oni elementi, ki so bili vedno v sramoto poštenim Vrtojbencem. Par teh vrtojbenskih razgrajačev je šlo v Trst, in sedaj so se vrnili. Cel čas, kar so doma, so prodajali, kar so se naučili v Trstu. Krulijo in razsajajo »Le galline tutte mate" itd., da se ljudje brez izjeme zgražajo nad takim ravnanjem. Zavedni mladeniči Vrtoj-benski, ogibajte se onih elementov, ki prihajajo le prodajat svojo neolikanost in surovost domov. Če jim ne boste vi držali roke, bodo sami sprevideli, da ne ravnajo prav. Kaj bi ne bilo škoda, če bi se zopet kar na mah podrlo, kar se je težavno sezidalo. Čukljerji in Zapučkarji (oni razgrajači so prekrstili ime Zapučke v »La mandiia«) spametujte se! Ne delajte sramote slovenskemu imenu! Vas pa, kar Vas je zavednih narodnjakov in rodoljubov v Vrtojbi, vabim: Zatirajte italjansko rjovenje po naši vasi! Naša pesem, slovenska pesem naj mogočno doni v slovenski Vrtojbi! Za danes toliko! Pa ni še pike! Iz Št. Pltri. — V nedeljo smo imeli pri nas gledališko predstavo. Predstavljala se je igra »Zaklad". Igra je lepa, pravi tip ljudskega igrokaza, v katerem se vidijo slovenske šege in navade. Kmečki diletantje, ki so igrali, so rešili svojo nalogo prav izvrstno. Nekateri bi delali čast tudi kakemu mestnemu odru. Ljudstva se je bilo nabralo obilo. Z zanimanjem in živahnostjo je sledilo predstavi. Iz Brd. — Novo šolsko poslopje otvorijo v Kozani v nedeljo dne 15. t. m. Iz ajdovskega okraja. Ritiemherg, 7./9. 07. — Kar piše »Gorica" o Gregorčičevi slavnosti v Rihembergu, je pa res nekaj takega, da se temu lističu ne sme zavidati na poročevalcih in dopisnikih. Vrli ljudje morajo biti to in morda celo posvečeni; sicer ne bi mogli kaj takega napisati. Je treba res talentov in še več drznosti. Vsi vdeleženci, ako le Čitajo »Gorico" ali »Prim. Shod suojeglauceu, (RemiHiscence s potovanja). „Bum trara! Bum trara! — Jutri velika komedija! Povabljeni vsi ljudje, ki mislijo s svojo glavo. Vstopnina prosta. Kdor ne da miru, ali pa ni našega mnenja, tega vržemo ven. potom redarstva. Drugače pa je zajamčena svoboda govora, mišljenja in kihanja. — Bum trara! Bum trara!" — To je bilo nekaj zame. Laskam si namreč, da mi butica ne tiči na vratu jedino zato, da bi imeli klobučarji kaj dobička od nje. Torej pojdem! Tako sem skleni! in res sem šel. Pri vstopu mi stisnejo nekak »program* v roko: 1. Opomin k mirovanju. 2. Akrobatične umetnosti. 3. Napoved boja. 4. Različne govo-rance ad libitmn, čo jih namreč hoče še kdo poslušati. N. B. Prireditelji prosijo za božjo voljo, da se pusti vršiti vsaj prve tri točke programa. Kdor posluša še uadaljne, ima pravico do državnozborskega mandata. Nervozni smejo biti le govorniki. Ko sem i>rebrai to navodilo, vstopim v dvorano. Kakšno lice je imela? V začetku ni list", vidyo zdaj, na kakem katoliškem stališču stojita ta lista in koliko se jima sme verjeti. Zato pa se s kosmatovestnim dopisnikom omenjenih listov ne bomo tu pečali. Če prav hoče kedo lagati in se blamirati, kedo mu more to braniti in kvariti okus? Ves nevspeh dobro dovršene slavnosti, pravi dopisnik, da je zakrivilo učitejjstvo. Strancar, skrij se, če pride do kakih preiskav v tem pogledu. Le tako lagajte in kmalu bomo na čisteiii! Seveda težko in britko je Štrancarju in očku Pavlici, da se jima je vse tako izjalovilo. Na občinske stroške sta hotela podpreti klerikalizem v Rihembergu in ti prebiti naprednjaki vse pokvarijo. Vesta kaj, Jožka Strancar in Pavlica: Drugič pa priredita tako slavnost na svoje troške, in nikdo vama je ne bo razganjal. Saj naprednjaki svoje veselične stroške tudi sami plačamo. Troškov imate pa mnogo:" V dveh krčmah ste pili in jeli, s v hotelu pri Ličnu se vam je dobra večerja — menda za 100 oseb pokvarila, ker ste se bali priti, četudi je bil za vas prostor reserviran. Kedo bo vse to plačal, oj?l Odkar je Strancar prišel med nas, je postal zrak tu tako težek in dušljiv, da seje bati največe nevihte, iz katere pa Strancar ne uide. Mera bo polna in razdraženo ljudstvo je sito eksperimentov tega božjega namestnika, ki vnema le prepir in zdražbo ter napoveduje in napravlja obilo nepremišljenih in nepotrebnih troškov občini. Ljudstva pa ni treba dražiti, treba je je pač krotiti in tolažiti, kar stori vsak olikan človek in še posebe učiteljstvo, sicer ne vem, kaj bi bilo z zdražniki a la Strancar. Rlhembsrg, 9. 9. 1907. — Kakor spričuje dopis iz Rihemberga v „ Gorici" z dne 7. t. m., je prihitel »nekdo« rihemberškemu županu Pavlici na pomoč ter me poživlja, naj ga tožim. Ta je pa lepa! Ne jaz, ampak Pavlica naj toži, ako se mu godi krivica. — Saj vendar sam sebi ne veruje, da bi bilo dovoljeno vprašati edino ministrom ?! Odgovor na moja vprašanja, potem bodem že znal, kaj mi je storiti. Junak — na dan! Vinko Cigoj. Brja pri Rihembergu. — Klerikalci so se v „ Gorici" in »Primorskem Listu" zagnali tudi v naš pevski zbor ter, kakor je bilo od njih pričakovati, tudi v g. učitelja Možina. Kar se njega tiče, molčimo, in prepuščamo njemu samemu, da stori, kar hoče! Povemo pa, da gosp. Možina nam ni ukazal, niti svetoval, delati nered ob slavnosti v Rihembergu. Rekel nam je pa večer poprej: »Ako poj-dete, zadržite se pametno, lepa beseda lepo mesto najde". A tu se je zmotil naš g. učitelj: klerikalcem je le to lepo, kar se klerikalno glasi. Prašamo vse Rihemberške klerikalce, od g. župnika do najzadnjega sluge, kaj nam morete reči? Na dan! Mi se ne bojimo. Bili smo resnični prijatelji g. organista, hvalil nas ja ta, hvalili drugi, odkod pa danes vse to? Spoznali ste, da je v nas napreden duh, a prej ste menili, da smo ljudje, katere se bo dalo sukati. Pevci, ki pripadajo našemu zboru, so bili mirni. Res smo zapeli par pesmi, to pa, da ne bodete mislili, da Mu samo vi smete čast skazovati ob slavnosti odkritja spominske plošče. Nikakor ne mislite, rihemberški klerikalci, da bomo mi pred Vašimi pričami kar počepali, ne mislite tudi, da se boste s tem, če nas po svojih listih črnite in nam podlikate nezmožnost v petju, ovekovečili! — Blizu smo, in lahko nam v obraz poveste, pošteni ljudje se za kulise ne skrivajo. Povedati imamo še, da nam je pisal neki g. župnik prijazno pismo v priznanje petja 1. sep. To pismo, ki je najboljši odgovor na Vaša spodtikanja, je v naši Čitalnici vsakemu na ogled. »Pevski zbor v Brjah". bilo še nič. Pozneje se je razgrnilo nekaj črnega ob stenah. Tudi to ni bilo mnogo. Potem pa je prišla pestrobojna množica. Te so vam pa bili ptički! Vsi so mislili s svojo glavo. To se je videlo že po načinu, kako so zasedli dvorano. Lepo pravilno ni nihče sedel. Večina je kar naravnost stopila na mize in v oni stropotični višini je intonirala prav prijetno žvrgolenje. Komedija je pričela. Prva točka: opomin k mirovanju. Tam iz nekega kota se oglasi nekdo in pravi: »Veseli me, da vas je toliko prišlo; a bolje bi bilo za nas, da bi vas manj prišlo. Točke našega današnjega vsporeda so vrlo zanimive. To mi verjamete .ahko na besedo. Zato prosim, posvetite jim vso svojo pozornost. Če pa kdo ne bo miroval, bom napel vse druge strune. Če vas ne bom ravno mogel ven vreči, pojdem pa kar sam. Pri moj... da pojdem, pa boste imeli hudirja. Naj vam potem kdo drug komedijo spila!" Burno odobravanje je sledilo besedam impresarija. — Ko se to poleže, nastopi »akro-bat". »Gospoda moja!" prične, glaB ni imel slab. »Gospoda moja, da se razumemo. Jaz vam ne bom tnkaj preobračal kozolcev in tudi na glavo se ne bom postavlja). Jaz namreč nisem telesni, temveč duševni akrobat. Ne Domače in razne nouice. Klerikalci lit deželni volilni red. - Ga že branijo po »Gorici". Izdajalci branijo svoje izdajsko delo, s katerim pehajo goriške Slovence pod laško peto. In kako neumno se zvijajo. Pravijo, da je že sedanji volilni red dajal Lahom večino enega glasu ter da je bilo že po starem volilnem redu dano gospodarstvo Lahom v roke. Kaj zato, ker je bilo doslej tako, naj bo tudi v bodoče? Mislimo pač, da si vsak pošten goriški Slovenec želi ven iz teh razmer. Goriški Slovenci moremo zahtevati edino le to, da se zgodi pravica tako, da bo večina prebivalstva v deželnem zboru primerno zastopana, ne pa da bo manjšina prebivalstva imela tam večino. Gregorčič je delal za Lahe, v zahvalo, kw so ga pred 6 leti poslali v državni zbor in pa strankarske koristi je imel pred očmi. Izdajiea slovenskih interesov je oni, ki se da pridobiti za tak nov volilni red, ki obsega staro krivico, ki naj nas znova vrže Lahom pod noge. Vsak pošten Slovenec želi, da ta stara krivica preneha, ali naši ljubi klerikalni poslanci z modro glavo Gregorčičevo so odobrili ono staro krivico ter jej pritrdili v deželni zbornici. Ti slovenski poslanci so s tem rekli, daje prav, da imamo Slovenci manjšino v deželni hiši in da je prav, da imajo Lahi večino. Taki poslanci zaslužijo palice. Na osle naj bi jih naložili ter peljali po celi deželi, da bi vsak poznal te velike može, ki so ob-suli goriške Slovence z novo krivico. Pač žalostno, brezmejno Žalostno, da smo doživeli čase, ko goriške Slovence njih lastni sinovi pehajo v laško sužnost... Kakor znano, je na Moravskem vlada sama pomagala vstvariti v deželni hiši med obema naroduostima pravično razmerje — pri nas pa se slovenski poslanci niti zmenili niso za odpravo stare krivice, \ marveč so celo pomagali vladi, da se je mogla sankcijonirati stara krivica! Če je še kaj zavednosti v goriških Sbvencih, če je še kaj upanja v boljšo bodočnost, morajo volilci temeljito obračunati s poslanci-izdajieamL Poročilo o 185. fodsfvenl seji »Družba sv. Cirila in Metoda", ki se je vršila dne 28. vel. srpana 1907. pop. v »Narodnem domu" v Ljubljani. — Prisotni: prvomestnik — $m? kovic, odborr'ki: dr. BIeiweis, Črnagoj, Hu-vernik, dr. Merhar, dr. Novak, Pahornik, Sve-tec, dr. Svetina, Vrhovnik, dr. Žerjav in nadzornik — dr. Ravnihar. — Po pozdravu se izvrši konstitucija vodstva v smislu § 18. družb, pravil ter se izvolijo: prvomestni-kovim namestnikom — Svetec, zapisnikarjem — dr. Ivan Svetina, blagajnikom — Hudo-vernik; dalje v ožji odbor: za tekoča opravila: Senekovič, Svetec, dr. Svetina, Hu-dovernik, Vrhovnik in dr. Žerjav; v šolski odsek: dr. Bleiweis, Črnagoj, dr. Svetina, Vrhovnik in dr. Žerjav; v gospodarski mislite, da se do tega pride tako lahko. Zato treba posebnega daru. Navadni ljudje n. pr. imajo neko takozvano »prepričanje". Duševni akrobat ne sme imeti tega. Duševni akrobat s prepričanjem je ravno tako nesposoben za svoj posel, kakor bi bil telesni akrobat za svoj, če bi slučajno in po pomoti požrl metlin roč. Prepričanje mora torej duševni akrobat popolnoma izločiti iz svoje bistvenosti. To ni tako lahko. Dlje časa je treba staviti prepričanje v jesih, oziroma v primerno kislo vino, da se dobro skisa. Tako skisano prepričanje se spravi v steklenico ter se jo dobro zamaši kakor kisle kumare. Če bi kdo po pomoti zavžil tako skisano prepričanje, nič ne škodi, ono je popolnoma nevžitno, in bi onega človeka le za par dni bolel Želodec. Taka je torej s prepričanjem. So pa še druge duševne lastnosti navadnih ljudi, ki jih mora odložiti duševni akrobat. Katere tega ne izdam, to je moja tajnost. A verujte mi, da se pri tem prav dobro počutim, tudi za slavo je že poskrbljeno, glas o moji umetnosti gre po vsej deželi. Posebno je znan tale moj eksperiment. Trdil sem nekoč: ,,Vsi ljudje izvirajo iz opic". Takrat sem bil še liberalec, če me spomin ne vara. Sedaj sem klerikalec. Oni izrek so mi nekateri očitali. Slišali so odsek: dr. Bleivveis, Hudovernik, dr. Nov V Vrhovnik, dr. Žerjav. - Vse volitve so*«^ vršile z vsklikom in soglasno! — p razpravi o tržaškem šolstvu sklen° vodstvo, da se dovoli na petrazredni deški ljudski šoli pri sv. Jukobu v Trstu vsporea. niča prvemu razredu, v sredini mesta pa se otvori nova družbina deška in dekliška g0ja kot podružnica prve. — Za enkrat se otvo-rita prva razreda. Po posvetovanju o §ta-jerskem šolstvu sklene vodstvo, da se ima otvoriti vsporednica že obstoječega vrtca v Hrastniku; vrtec v Gaberju se v kratkem otvori, glede Mute pa je vkreniti vse potrebno, da se za gotovo otvori že ob novem šolskem letu, t. j, na spomlad dvorazre(iojfa za dečke in deklice. Po razpravi o koroškem šolstvu se sklene, da se ima v najkrajši dobi otvoriti nova družbina Šola na Strmcu. — Razpravljajo o goriškem šol-s t v u sklene vodstvo, da pozdravi idejo o ustanovitvi narodne šole v Krminu. Poživiti se ima briško podružnico; izreče se zahvala marljivima narodnima delavcema y Krminu gg. učitelju Orlu in veleposestniku Erzetiču. Določi se tudi prispevek za stroške bodoče šole v Krminu. — Vodstvena seja je dalje rešila daljšo vrsto upravnih in osebnih zadev, vzela na znanje odpoved pogodb s Škrljetc, glede piškotov in s Krsnikom glede šampanjca. — Pokroviteljstvo se je priznalo: l. Trboveljski moški in ženski podružnici \$ dvakrat, 2. ribniški moški in ženski podružnici po enkrat; (zastopnik I, dr. Aat. Sohii-frer, zastopnica II. g. Julija Tomšičeva.) -Končno je sklenilo vodstvo poslati vsem podružnicam okrožnico, s katero se povdarja narodno-vseslovensko in nadstrankarsko družbeno stališče, podružnice pa poživlja k energičnemu delovanju. Izrekla se je tudi zahvala odstopivšim: prvomestniku g. Tomo županu, in odbornikoma gg. Antonu Svetku in Ivanu Šubicu. Poslance veleposestvi pozivlje neki veleposestnik v imenu več drugih, naj bi vendar enkrat stopili med svojo voiiloe ter kaj poročali, kako so delovali v deželnem zboru; zlasti bi radi vedeli podrobneje, kako je prišlo do novega volilnega reda. Torej po slanci veleposestva, med svoje volile«! Goriški deželo! ^or še ni sklican. Ali kakor čujemo, bo pred razpustom na vsak n&Hu še zbotoval. fittfgorčlč Y »kratkih nlafilcib". — »Gorica" ; se je začela norčevati z Gregorčičem. l'iie, ! da ima »kratke hlačice". — N6, te kratke j hlačice prav popolnjujejo tip »ljubljenca n»- j rodrt", kažejo njegovo malomarnost in nerod- j nost, kateri ga nikjer ne zapustita. Zaradi } tega tudi Gregorčič ne misli opustiti kratkih j hlačic, marveč kadar bo pri Lahonu Hribarju i zopet kupoval blago za obleko, vkupi le to- ] liko,- kolikor zadostuje za njegove sicer ob- \ sežne ali kratke hlačice. — »Gorica" zape- i ljuje ljudi s tem, da opozarja na njegove kratke hlačice, v smešenje Gregorčiča. Kratke hlačice nosijo »Gigerli". Gregorčič - (JhjerK Ta bo lepa! — Kratkih hlačic don Antonio ne opusti, zakriti bi jih še pustil, toda le j škofov s k o obleko 1 Gregorčič — reiež. — Kdor ne verjame, j ne bo zveličan. Gregorčič je revež, ki nima niti toliko, da bi si kupil nove hlače. Ka» ga, torej ga nisem mogel kar tako utaji«. kar je sicer najbolja taktika. A izvil sem so na drug način. Res je, rekel sem, da izvirajo vsi ljudje iz opic, a mislil sem, vsi liberalni ljudje. Dovtip ni bil slab, brez honorarja bi ga celo natisnili, a prinesel mi je drugafc mnogo dobička. Prosim vas, poglejte, kako sem dobro rejen, vse drugače nest*.! om mršavi liberalec tam. A nočem se preve-> hvaliti. Čas hiti. Danes vam hočem pokazati drug svoj eksperiment. Ustanoviti Jiočem ";'•' j teljsko društvo -- brez učiteljev. Ne sinejo se mi, jaz sem sicer mlad a zelo nervoz«-Žalostno, pravite ? To je pač bolezen mojVg* , posla. Torej učiteljsko društvo brez učiteljev. , Kako se to naredi? Vidite sedaj, da senj duševno višji negoli vi. Učitelji nočejo sesti na moje limanice. Dobro, naredi se druga«; K društvu lahko pristopi vsak, ki ima k3J posla s šolo. Kaj ne? Dobro, a to niso samo učitelji. Učitelji so sploh priznano zBČPfi, odločujejo o usodi šole, na te tedaj n« r* flektujem. Katetotje, častiti g. katehetje, P*1' dejo prvi v poštev. A teh je malo- Dobro, prav dobro. Da bo število večje, sprejemni šolske sluge. To so važni faktorji, prosim- ^ j sluga zaspi ter zamudi odpreti šolska vra.; se pouk sploh ne more vršiti. Tem mom jeva denar ? Družine in otrok nima. Šolski Dom" da malo; semtertje vrže desetakov, da se mu potem poje neskončna M* P° for0vS^h ^8^D- Ne zapye *n ae "' tudi ne toliko, kolikor ima dohodkov. p je lepo opitan, da bi dobil gotovo preji t kaki razstavi opitancev, toda vsega [Lrjft Pft vendar ne zapravi f kar tako, da g t*k revež, kakoršnegaga-'Opisuje "^Chi)«" bi«. Mož ima velike dohodke: kot seme-ig^l profesor poteguje vsak mesec okoli Ej g; kot državni poslanec po 20 K na to je na mesec 600 K; skupno 1000 K na sec. Sedaj pa .vprašamo: ali /je žeJ&edo, '^ v Gorici, ki dobiva ua mesec tolike l^ke, ne da bi mu bilo treba kaj delati? '\--orfiic ima naložen denar na M on tu, rentrifagi" &e zaupa), pa ne malo. Tak 1$ kakoršen je Gregorčič, ki vleče na Lg? lOOO K, ne da bi kaj delal, bi bil rad psikdo! Veliko narodna slavijo ni Preseku je vspeio LvCo, 1'deležencev je bilo nad 5000. Vsa ,Jj'je bila v slovenskih trobojnicah, slavoloki r;jli izredno lepi. Petje je bilo izbrano, vsa ^rjost animirana, proti večeru so zapela jštvo „ Morje adrijansko" I — Vse lepo in [,ir, in brez spodtika bi se bila končala Iznosi, ako ni prišlo zgago delat farško r-stvo »Ljubljana". Slišali so jih pa toliko, k jih menda ne bo več na narodne [fctnosti. V nemškem jeziku se mu globoko poklanja... Gorica" pravi, da se žid Maver v Tjtu,„ j^.aik „Piccola", globoko poklanja v nemem jeziku kakemu ministru ali nad }',jvodi. — Ostanimo doma, pa premišljujmo, zakaj > poklanja dr. Gregorčič po nemško svo--au političnemu gospodarju dr. Pajerju? V delnem zboru klepeta ž ujim po nemško jjko m«, glas, da čujejo poslušalci na galeriji, [t se poprašujejo, čemu se slovenski črni ge-M m takem mesta poslužuje tujega jezika, i ni niti deželni. In kadar je konec zaseda, si segata v roko in dr. Gregorčič se u v nemSkem jeziku globoko klanja. — mu se torej zaganja „Gorica" v Tržačana š!i k« pa ima pred seboj katoliškega du-i.toika dr. Gregorčiča, ki je, kadar tako iiit, velik Slovenec, kadar drugače kaže, pa noji slovenstvo v sebi, vrže slovenščino v k ter se poslužuje nemščine, celo v naši MAn hiši. Seveda za viteza je ob takih f#ih slovenščina „pregmejna. Na iBitrjtt je obolel polkovni trobec peš-fdka št. 47. iz Gorice. Bolan leži v Ljubljani. 41. pBŠpoik se je vrnil včeraj zjutraj z merrnv v Gorico. Ricraanji f razglednicah. — Pet vrst raz- udnic je iz Ricmanj. Predstavljajo nam kraj &manje sam, Log in Ricmanje, civilni ;-3greb v Ricmanjih, sprevod civilna pogreba in poroko. Vse so lepe, t«kt«istične zlasti zadnje 3. Prodajajo se ~ii v Gabrščekovi knjigarni v Gorici. — '-iimo, da bi se te razglednice Jako razširile. Ukar, nadučitelj v Ozeljanu, je izmenjal *:o krono, o kateri smo govorili že v zadnji ^'i", in se peljal „ad maiorem Dei gloriam" Ljubljano na shod tamošnjih krščansko-mi-*'& učiteljev, ki so se kakor goriški otresli terorizma liberalnih učiteljev. (So pač „kerlciu I ti liberalni učitelji i) Z Likarjem je Šla v Ljubljano petina članov novo ustanovljenega učiteljskega društva, t. j. šel je sam, ker je pa v društvu pet učiteljev, je on predstavljal peti del si. društva. Prinesel je pozdrave iz Gorice kranjskim klerikalnim učiteljem. Če bi poslal razglednico, bi ga manj stalo, -toda ne br*^!»088lrfa2g©W (kakor sam trdi), ki so ga poučili o goriški'politiki. Rekli so mu, da se mora, našim kler. dež. poslancem častitati, da so delovali na to, da imamo sedaj v deželi nov deželni volilni red. Kq, tako šolo mu že pustimo! Mlad fant je še, nima še 40ih let in že ga je srečala »pamet". Vsak Tirolec mu lahko zavida. O priliki ga še malo polikamo! Sloiensko delavsko stavbeno društvo »Svoj dom" ima svoj ustanovni občni zbor prih. soboto, 14. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „pri zlatem jelenu" (soba tik kegljišča) z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo ustanovnega odbora, 2. sprejemanje članov, 3. volitev. 4. morebitni predlogi. Kdor si hoče omisliti svoj dom, dobrodošel! Dr. A n t. B r e c e 1 j, A n d r. T u 11 a, podpredsednik. zapisnikar. ? treba prilizniti. Potem je pa Še mnogo '^tjafe nepedagogičnih oseb, ki imajo pa opraviti s šolo n. pr. zidarji, tesarji ^ Tudi te sprejmemo. Slednjič pa najvaž-*'M osebe — šolski prijatelji. Lahko so ^fabeti, nič ne de, da le kaj dajo od ^- Vidite, s tem je ustanovljeno društvo ^'¦slja, t. j. učiteljstva brez učiteljstva,..8 PosluSatelji, ki so si med govorom tega stoika privoščili marsikak zasoljen dovtip, '^Dili so v buren smeh, odobravanje * ploskanje. Bil je halo, da je človeka kar ^11. Med tem krikom pa se je že vršila "-'Ja točka programa — napoved boja. Isti mladenič je zbral namreč vse sile •°iega glasu in zavpil je: „Da pa bo imelo ^Stvo neko gotovo smer za svoje delovanje, ^iovem navzočim učiteljem boj, boj na smrt ;* fcvljenje l« „Brez armade S" zavpije nekdo. J^tf sprejmejo vojno napoved z radostnim '¦•panjem, nekteri si že višejo rokave, nekteri ;si&tonirajo: „V boj, v boj, meč iz toka..." Pričo tega bojevitega razpoloženja, ki je *J aatimilitarista kar presenetilo, nas je aekdo prav zvijačno prekaniti z neko 1 ^ranco. To je ogorčilo navzoče. Mdo zavpije: nKdor ne reflek- Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Tuzli vsem občinskim zastopom Goriškega. Deželni zakon z dne 13. maja 1903. o p o -speševanju govedoreje je zadel z določbo S 4. pri občinskih zastopstvih na trda tla, kajti vsaka občina j e morala skrbeti sama za nakup in vzdrževanje primernega števila bikov. Kupna cena znaša nad 050 K za glavo; vzdrževanje pride Se posebej. Pospeševanje govedoreje bode torej povzročalo občinam izdatnih troškov. - Temu bi se odpomoglo na ta način, da bi se kupovali biki z državno in deželno podporo. Že dosedaj je država dajala v ta namen precejšnjo podporo c. kr. kmetijskemu društvu; ako bi določila še dež« . primerno podporo, odpadla bi dolžnost občinam, skrbeti zb nakupovanje. Starešinstvo občine S v. K r i ž na Vipavskem jo sklenilo, naprositi deželni odbor, da predloži deželnemu zboru premembo zakona v tem smislu. Tudi javni shod, katerega je bil sklical deželni in državni poslanec Al. Štrekelj v Sv. Križu dne 11. pr. m., je sprejel soglasno enako resolucijo. — Poživljajo se vsi občinski zastopi v deželi, da store enake sklepe ter jih predložijo deželnemu odboru. Razpisuje se zaeeležbi za nakup trt, cepljenih na ameriški podlag! Riparia Portalis in Itupestris Monticola, pripravljenih po sistemu prisilnega kalenja v deželni trtnici v Podturnu (Gorica) za dobo cepljenja 1907/1908. Na Riparia Portalis in Rupestris Monticola so se cepile te-le vrste trt: 1, Cepiči na Rupestris Monticola a) belo grozdje: Bela Žlahtnina, rumena rebula, zelena rebula, vlaški rizling, renski rizling, Verduc, beli burgundec, malvazija, Slankamenka, briška glera; v malih množinah: Rudeča žlahtnina, tržačanka, traminec, Cividin, Sauvignon blanc; — b) črno grozdje: Cabernet Sauvignon, modra frankinja, črni burgundec, kraški refošk, domači refošk, Corbinella; v malih množinah: Refošk iz Faedis, Merlot, l*ie n& državnozborski mandat, man o, ven!" Da bi jih videli! Ogromna večina se dvigne in vre do vrat. Ta politična nezrelost! Nu, sicer tudi jaz nisem bil nič bolji. Pri vratih je bila gnječa. Postojim malce. Meni nasproti ob steni je stal priprost človek, kmet, Če se ne motim. Pričel sem razgovor ž njim. „Kako ste pa vi prišli na ta shod? Kaj tudi vi mislite s svojo glavo V" „0h nel AH gospod „nunca sd rekli, da se bo danes videlo, kdo je za križ in kdo je proti njemu. Vidite, jaz se povsodi vedno le podkrižujem. Moj križ velja, kakor vsak podpis, zato sem zanj. Kaj treba vse to pisanje in branje. Nič! Jaz sem šolski prijatelj. Živio!" „Živio!K V tem hipu pa me nekdo povleče za suknjo. Ozrem se. Okoli mene sama praznota. Človek pa, ki me je povlekel, prične: „Torej na kateri mandat refiektujete?" Milo sem ga pogledal, tako milo, da bi se me pri tem pogledu usmilila najtrdosrčnejša krasotica. — »Mandat? Mož, za božjo voljo, kaj sem vam storil hudega, da pridete s tem vprašanjem?" In skočil sem skozi vrata urnih nog, kakor jelen „k jelenu". To vam pa rečem, k takim komedijam me ne spravi niti najboljši prijatelj niti naj-ljubeznivejše de»-'e več. Fcrdo Plemič. Alicante, Frontignan. — 2. Cepiči na Riparia Portalis a) belo grozdje : Bela žlahtnina, rumena rebula, vlaški rizling, renski rizling, beli burgundec, Sauvignon blanc, Slankamenka, traminec, Verduc; v malih množinah: Malvazija, Frtth von der Lahn, istrski muškat; — b) črno grozdje: Cabernet Sauvignon, modra frankinja, črni burgundec, kraški refošk, domači refošk, istrski refošk, Frontigaftn-; v malih množinah: Marzemiu, Corbinella, Alicante, Bordeaux, Negrara, Teroldego. Kdor se hoče zazameuovati za nakup cepljenk v deželni trtnici, naj predloži deželnemu odboru nalično vlogo, ki ima obsegati: 1. vrsto cepiča in, ali cepljenega na Riparia Portalis ali na Rupestris Monticola, kakor tudi množino vsake pozamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti; 2. navede naj se, ali se nameravajo dvigniti cepljenke jeseni aH spomladi. Cena znaša 12 vinarjev za vsako enoletno cepljenko, aii 12 kron za vsakih 100 cepljenk, ako se dvignejo iste jeseni leta 1907 in 14 vinarjev za vsako cepljenko, ali 14 kron za vsakih 100 cepljenk, ako se trte dvignejo spomladi leta 1908. Cene so se določile tako, da mora priti vBak kupec po naročene trte v deželno trtnico v času, ki se v to določi od deželnega odbora toliko za oddajo v jeseni, kolikor za oddajo v spomladi. Vsako naročilo potrdi deželni odbor posamezno; naročniki bodo imeli plačati kot zadatek (aro) 15% svote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom 8 dni po prejemu potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Zadavek se plača deželni blagajni, katera izroči dotično pobotnico. Morebitne stroške za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki, Naročnikom se zaračunajo tudi stroški za skladanje in sicer 1 krona za tisoč ali manj cepljenk. — Opaža se pri tej priliki, da si moro ogledati deželno trtnico v Podturno sleherni dan vsakdo; treba se je v to svrho predstaviti nadziralnemu osobju. — Deželni odbor. izkaz posredovalnica slovenskega trgovskega društva »Merkur" V Ljubljani. - V službo so sprejme: 2 poslovodji mešane stroke, 3 knjigovodje in korespondent, 8 pomoč, mešane stroke, .•$ pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kontoristinja, 4 prodajalke, G učencev. — Službe iščejo: 3 poslovodje, 3 knjigovodje in korespondenti, 4 kontoristi, 14 pomočnikov mešane stroke, G pomočnikov Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 konto-ristinj, 5 blagajničark, 8 prodajalk, 1 potnik. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Zadnja poročila kažejo, da je ves kom-plot vprizorila grofica Tarnovska, katera je imela h kratu tri ljubimce: grofa Komarov-skega, odvetnika Prilukova in uradnika pl. Naumova, ki so se vsi trije pustili ločiti od svojih žen radi nje. Naumov je vstrelil grofa, da dobi zavarovanje in dedščino njegovo grofica Tarnovska. Premoženje grofovo znaša 10 mil. K. Vsi sokrivci so zaprti na Dunaju, in vsi so priznali. Kongres »Svobodne misli" se vrši v Pragi. Obiskan je jako dobro. Vrši se po naznanjenem vsporedu. Dr. Spicer iz Zagreba je govoril o Ricmanjih) rekoč, da je riemanjski pojav eden najznačilnejših nove dobe v boju proti Rimu, Govoril je tudi Slovenec Lotrič, navzoč je pesnik Aškerc. Zastopani so na kongresu: Čehi, Nemci iz Avtrije in Nemčije, Francozi, Slovenci, Nizozemci, Poljaki, Hrvati, Rusi, Madjari, Angleži, Španci, Portugalci in še drugi. — Pri otvoritvi je bilo okoli 3000 udeležencev. Delegatje so pozdravili kongres vsak v svojem jeziku. V imenu Slovencev je pozdravil pesnik Aškerc. — Navdušenje na kongresu je vseobče. Amerlkanskl kaznjenci. — Pravkar je izšlo posebno poročilo o kaznjencih in mladih grešnikih raznih zavodov v Zjedinjenih državah. Dne 30. junija 1904. je bilo po zaporih 81.772 oseb, tako, da pride na vsak milijon ljudij 100G kaznjencev. Dne 1. junija 1890. je bilo vseh „restantov" sicer le 66.803, vendar je prišlo na vsak milijon prebivalcev 1067 kaznjencev. Med kaznenci je bilo 32 odstotkov črncev. Tujezemcev, t. j. ne tu rojenih Amerikancev, je bilo v zaporih 28 odstotkov. Po celi državi jih je bilo leta 1904. obsojenih 34.753 radi pijanosti; 28.339 radi potepanja; 17.264 radi prepira; 25.058 radi tatvine; 10.877 radi dejanskega napada; 7161 radi uloga. 106 ljudij je bilo na smrt obsojenih in 640 v dosmrtno ječo, med temi 20 žensk. Ruslncl pred sodiščem. — V soboto popoldne j je končala obravnava proti rusiaskim akade-i mikom, kateri so posebno znani radi tegu, da j niso hoteli po zimi v preiskovalnemu zaporu ničesar jesti. Jaroslav Baby, Ivan Ciapka, Lew Cihovskv, Andrej Didunvk, Vasil Hladkv, Roman Levicki in Vladimir Rahinski so bili obsojeni radi javnega nasilstva na 1 mesec ječe, dr. Vladimir Baczynsky pa na en teden zapora. Poiar v Carigradu. — v petek je nastal v mestnem okraju Jedi Kule požar, ki je I vpepelil približno 100 poslopij. | Nofie pomilovanja. — John Taboru, kate- ' tega so pred 37 leti — takrat je bil star . 22 let - izročili v kolumbske državne zapore v dosmrtno ječo, ker je iz malega vzroka pri nekem prepiru ubil nekega moža, bo ( sedaj pomiloščen, ker je bolan in dela osobju v zaporu mnogo sitnosti. Jetnik pa pravi, da bi bilo največje pomiloščenje zanj, če ga puste umreti v zaporu, kjer je toliko let preživet: zunaj v svetu bi bil brez pomoči. Razgled po suefu. Sklicani so deželni zbori na dan ic. t. m. in sicer: štajerski, koroški, gališki, gorenje-avstrijski, solnograški, češki, bukovinski, mo-ravski in šlezijski. »Sokol" V Ribnici je razvil v nedeljo na slovesen način svojo zastavo. Umor. ~~ V Benetkah je bil ustreljen iz revolverja prejšnji teden ruski grof Kama-rowsky. Umoril ga je Naumow. Za tem zločinom tiče pa še druge osebe, tako grofica Tarnovska. odvetnik Donat Prilukov, rentier Zeifer. Vzrok še ni doguan, nekateri trde, da je bil Naumow, isto tako bogat Rus kakor grof, ljubosumen nanj, drugi pa menijo, da gre tu za družinski spor, ker mejijo posestva grofa in Naumowa v guberniji Orel skupaj. Ddoua prazno, ali meblovano in sicer: 1 ali Z sobi s kuhinjo, ali brez iste. fla razpolago je lep url in duorišče. Dzame najraje samostojno damo ali pa gospo in gospoda brez otrok. Pogoji ugodni. naslou pove uprauništuo tega lista. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša preljuba soproga oziroma mati, gospa franja Bele: roj. Mončič, nadučiieljeua soproga, danes ob 7. uri zjutraj v 49. letu svoje starosti nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v torek zjutraj ob .8. uri izpred hiše žalosti na pokopališke v Šempas. OSEK, dne 8. septembra 1&07. Anton, soprog. Venceslav, sin, Zorka in Milka, hčerki. Išče se izurjenega ia i pomočnika za laifaBrao trgovino. Ponudbe na upravništvo lista Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši nrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta dez Bazel, Pariz in havre v Ameriko, Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmorda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Pfafiovi šivalnijstrojji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na i»r. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrlne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo Evgen Grion na Komu - V GORICI - na Komu 1 = JSfova = = kotlarska delavnica. Zaloga neobdelane koilovine jn SAUNIG & DEKLETA V GORICI i ™ Rabi se pomočnika manufakturne stroke, veščega slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Naslov: Jakob Klemene, Trst ulica sv. Antona št. i. Magistratoa ulica štev. 1. Imava v zalogi (udi šivalne stroja rasnih drugih vrst In tovaron. : Cene zmerne, pogoji ugodni. == Slavno občinstvo je naprošam, ia pred nabavi šivalnega stroja zahteva crnik, kateri se pošlje zastonj in franki Pozor! flouost! »Union delicat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspoh delajo zase reklamo in dobijo 10% po- ' pusta. — Union vaniliziran sladkorni I prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za j trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za j 2 kroni. j Razpošilja: Tovarna za Pnion skladkor Kranj. Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne patrone. plasteh. - Kotli raznih velikosti! Distilirni aparati. - Filtri, Raznovrstne kuhinjske posodo \u\ j Vse po zmernih cenah. Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanaft in d Hišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfutnerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. Odlikovana pekarija in sladčičam Rarol Draščikl v Gorici na Kornv v (lastni hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmancel in poroke, odlikovane velikonočne] pince itd. j Prodaja različna fina vina In i!k«rjt| na drobno ali >v originalnih butelkahi Priporoča se slavnemu občinstvu zu \\wnA brojna naročila ter obljublja solidno putrt-ž^ Up- po Jako zmernih cenah. -*¦{ Žene! Ako trpite na strjenjtt krvi in dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Z Ealk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih | ,(iospa l\. iz W. piSe: Lopu \t\ • sredstvo jo učinkovalo Jic .'t. »kti4*. (Jospii L v M. |iUo : ,.I'ri|u>ru{,al:i Imn: Vaše izvrstno .srtMUtvo U>r no bmit «am:i !. njiT'1*' Arhitekt S. v M. juSi-: *'/.n i/l.nrii. m /ulivnljujfin. Pri nmji 7,oiti je Vu^i* ¦•r-\ !'-(liH'vni nibi brez buteCiu učinkovalo*. Pr.rti puMljutvi t marki! ucin^kc s« v zmunkali) poMjfin knjigo: „Mot<".:jo p;-s. dr. M<"1. Loviš. • - Pojasnilu brc/jilaOn«. Za oiljjovur naj se priloži znamk na po-lernMJ mmm „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telofon ftt. 79. Račun postne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilne vlogo obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57,%. Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiš: 112.328-- mb irtt Mjlapfi formi | ftwtpletot Itiite Mmif-j Mfft •rtdja, potomk m; mali, kar*, fctf, n«*| tatolldL j JtiiN ladomestilo! pri?iga sraki. FomM UMU m k**, rtseUrra^j ta tammt, fa*wr tedl jcošijoDe, f©W ——— **** wl -=—•; ebristefb I H