List 36.
Sej pšenico zgodaj, da ti je rija in medena
rosa ne napadate.
Umni kmetovavci so se prepričali, da se rija in medena rosa pšenici odvrne, ako se, kar je moč zgodaj po-seje. Pri nas hitijo kmetovavci v jeseni s setevjo tako, da jo že kake 3 tedne pred sv. Mihaelom sejejo. Preden sv. Mihael pride, je že večidel vsa pšenica posejana, če le setve ne zadržuje neprenehano deževanje ali kakošne druge overe. Ržena setev mora navadno čakati, dokler se pšenica večidel ne poseje. V poprejšnih časih, ko se ni toliko pšenice sejalo , je bilo v tej reči vse drugače. Ko se je večidel rž že posejala , se je začela potem še le pšenica sejati. In po tem takem se je začela pšenična žetev potem, ko je bila rž že požeta; zdaj mora pa rž dostikrat čakati, in pride na vrsto, ko je že pšenica požeta, da ni pre-zrela in da se ji preveč zrnja ne otrese.
Začnimo tedaj pšenico zgodaj v jeseni sejati, in to delo moramo'tako-Ie opravljati, če hočemo zgodnjo in bogato žetev. Novina, ki je čez leto v prani ležala, in njiva, na kteri je, postavimo, ogršica rastla, ki je za pše-nično posetev namenjena, se morate zadnji teden mesca velikega srpana (avgusta) za posetev preorati, da se oralna zemlja nekoliko posede. Preden se jame pšenica sejati in preden se setev dovrši, se* morajo ostanki plevela in str-nišče z njive potrebiti, da se more pšenica brez vsega zadržka posejati. Kdor hoče pšenico na krompirišče ali re-pišče sejati, jo mora na krompirišče popred kakor na re-pišče sejati, zato se mora tudi krompir ali drugo korenstvo že pred ali saj okoli sv. Mihaela pokopati, da se koj za tem na spraznjeno njivo pšenica poseje. Poznejo setvo marsiktera napaka vremena zadene ; ker tudi se mora gosteje sejati, je tedaj več semena potreba, gosteja posetev pa se tako ne ukorenini kakor bolj redka in potem takem tudi tako bogatega pridelka ne donaša, kakor una.
AUg. L. u. F. Z.