rofntna piacdttif *~06tov(hip Posamezna Hov. Oln 1*— Stev. 51. V Lfublfani, dne 21. decembra 1933. Leto XVI. Upravnišlvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica t»/ll., teleton 3122 do 3126 Izfcaia vsak četrtek Naročilu ta tizeraftto: tetrtletoo • Dla, aalletno It Dla, celoletao 5» Uia; ta iao-itmstta raze« Amtrlkei četrtletno I! Ola, polletna 24 Dla, ccloletau iS Din. Amerika leta* I dolar. — Račaa poštoe hranilnice, podružnice t L'st>lia«i, št 10 711 Prijetne božične praznike želita prijateljem in prijateljicam ..Domouine" urečnistuo in uprauništuo Tri reci za praznike Ne vzdihuj in ne toži na praznike miru in J Za praznike naj tudi letos opomnimo sprave, kdor imaš je'o in st-i-ho, četudi ne boš prijatelje in prijateljico na dolžnosti do (Domovino, ki ji ne morete očitati, da niste zadovoljni z njo. Prva dolžnest, ki bi jo morali vsi naši prijatelji smatrati za častno dolžnost, je pravočasno in redno plačevanje naročnine. Tako neznatna je naročnina na naš list, da je jalov vsak izgovor na hude čase. Kdor se izgovarja, je kot učenec, ki ni nekaj prav na nnel vsega, kar bi ti duša zaželela. Tisoči rojakov doma in na tujem ne bodo imeli te dneve niti zadosti kruha. Najlepše boste slavili Kristovo rojstvo, če boste pomagali siromakom v svoji bližini, olajšati bedo vsaj na praznike. Naj siromaki vsaj pozab:'jo svoje gorje, ki ga niso sami zakrivili. Tudi Kristus, katerega rojstvo proslavljamo cb teh praznikih, se je žrtvoval za človeštvo. Počastimo njegov spomin z majhnimi žrtvami! Druga reč, ki jo uvažujte ua praznike, se imenuje potrpljenje. Ne godrnjajte in ne tožite, če se stiska ne umakne teko hitro iz naše dežele, kakor bi si želeli. Ves svet, zlasti državniki in številni drugi javni delavci, iščejo zdravila proti njej. fitevilni poizkusi, ki naj bi spravili naše življenje »pet v priroden tir, se vrste po vsem svetu, a izdatnejšega uspeha še ne vidimo nikjer. Le toliko je gotovo, da gospodarski voz, prav počasi sicer, leze na ravnejšo cesto. Številni zakoni in uredbe, ki jih je izdala naša vlada, vsaj blažijo hude čase. Seveda pa se ne smemo zanašati, da bodo samo zakonita določila delala čudeže. Vsi moramo delati, in sicer vtrajno, delati in varčevati, ako je le količkaj mogoče. Pridu žimo se tudi vsi Jugosiovenski nacionalni stranki, da ho fronta za složno delo velika in močna. V stranki se potem uveljavljajmo vsi, ki hoČe:no resnega dela. Vsi predlogi, vse misli nas vseh bedo uva-ževane, ftko bodo res dobre in zdrave. ' dama gospa Švrljugova, gospe Perovičeva, Ma-ričeva in Krbekova so Nj. Vel. kraljici izročile krasen šopek rož. Ko je kralj obšel častno četo in sprejel raport njenega poveljnika, sta se napotila pred postajo. Vse mesto se je kopalo v mor ju luči raznobarvnih žarnic. Ker so bile vse ulice polne 6nega, je bila razsvetljava še toliko lepša in svetlobni žarki so se bajno lomili in odbijali v stoterih barvnih odtenkih. Prav takrat so začeli grmeti na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja topovi, tako da jc bil prizor še veličastnejši. Ko je množica opazila kralja in kraljico, so zagrmeli burni in navdušeni klici: -r/ivel kralji Živela kraljica!* Navdušenje se je bolj in bolj stopnjevalo. Množice so prebile kordon in si utrle pot k avtomobilom, ki so čakali visoka gosta in njuno spremstvo. Kralj in kraljica sta se radostno zahvaljevala za počastitve in stopila v odprti avtomobil. Kralj je nekaj časa stal v avtu in z mahanjem roke otlzdrav- , i ljal na burno pozdravljanje Zagrebčanov. Avto . ... ,. .. . „ ! si je komai utiral pot od postaje čez Zrinjcvac pravil, pa se poten, učitelju opravičuje na vse ^ J^ 8koz^clikiPslavoJ|ok ob vhodu v načine, samo resnice ne pove. Prav nehvaležno Mesničko ulico proti dvoru. Povsod je bil naval je to nasproti listu, ki vse leto vestno skrbi za to, da berejo čitatelji v njem glavnejše dogodke, pouk in zabavo. Tisk stane lepe vsote in smo prisiljeni zamudnikom list ustaviti. Nadaljnja dolžnost naših dobrih prijateljev in prijateljic do «Domovine» je, da ji ob praznikih pridobijo novih naročnikov. O listu, ki vam je všeč, boste lahko rekli nekaj lepih besed sorodnikom, prijateljem in znancem, ki še niso v vrstah naših naročnikov. Posodite jim tudi (Domovino), Če ne bodo verjeli vašim besedam. Kolikor več bo dobrih in zvestdi naročnikov, ki bodo v redu plačevali naročnino, toliko boljša in zanimivejša bo vsebina. Redno plačevanje nam bo tudi omogočilo, ob posebnih prilikah izdati povečane številke. Ce se količkaj potrudite, lahko vsak naš dosedanji naročnik dobi še vsaj enega novega. Naj velja tudi za prihodnje leto geslo: sDomovina* za naročnika, naročnik za cDomo-vinc». Veličasten sprejem kralja in kraljice v Zagrebu Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta v so- Ko se jc začelo mračiti, so zagorele po ulicah boto dopoldne odpotovala s spremstvom v Za- Vse postaje, skozi katere je vozil dvoriti vlak z Nj.Vel. kraljem in Nj. Vel. kraljico v Zagreb, so bile svečano okrašene s cvetjem, zastavami in zelenjem. Na vseh postajah, tudi tam, kjer «e dvomi vlak ni ustavil, so se zbrale množice ljudi, ki so navdušeno pozdravljale vladarsko dvojico. Ze mnogo pred 16. uro se je zbrala velika množica ljudi okoli zagrebške postaje. žarnice za svečano razsvetljavo. Ob 17. uri jc množic lako velik, da jc mogel voziti avto le počasi. Že pred 18. uro je bil Trg kralja Aleksandra prenapolnjen z ljudmi. Na trgu so sc zbrala vsa društva, ki so se udeležila počastitve-nega sprevoda po mestu pred banske dvore, v katerih se je ob tem času mudil Nj.Vel. krulj. Ker ua trgu niso vsi našli prostora, so se morala nekatera društva zbirati tudi v sosednjih ulicah. Sprevod je krenil « Trga kralja Aleksandra ob 19. uri. Med neprestanim vzklikanjem kralju, kraljici in Jugoslaviji je mogočni sprevod prispel na Trg Stjepana Radica. Društva na čelu sprevoda, ki je bil zelo dolg in v katerem je bilo mnogo godb, so se že ustavila pred Imn-skimi dvori, ko Trga kralja Aleksandra šc niso zaj>ustila vsa društvu. Pri onem izmed oken banske palače se je pojavil Nj. Vel. kralj. Množica ga je pozdravila z nepopisnim navdušenjem. Koso se počastitve nekoliko polegle in jf nastala tišina, je izpregovoril župan dr. Krhek. Rekel je med drugim: tVale Veličanstvo! Na tem zgodovinskem trgu, na katerem so se zgodili že veliki dogodki, se je zbralo prebivalstvo mesta Zagreba, srečno, da more Vašemu Veličanstvu želeti srečo ol> jutrišnjem rojstnem dnevu. 15. obletnica našega narodnega osvobojenja in zedinj«'-nju nam. je poklicala v spomin one velike žrtve, prvi topovski strel oznanil mestu, da je kralj so hijc potrebne in ki nas uče ljubiti in prispel. V trenutku so bile polne vse ulicc na_tcll;ti pridobljeno svobodo ter nam ne do- potu s postaje v banske dvore, /.lasti Trg kralja Tomisluva pred postajo jc bil nabito poln. Ko je pri vozil na postajo dvorni vlak, je godba zaigrala državno liiimio. Nj. Vel. kralj in Nj.Vel. kraljica sta še najprej prikazala pri oknu svojega vagona, nato pa s spremstvom stopila iz voza. Pozdravili so ju ban g. di. Perovic, komandant armije general gosp. Maric in mestni načelnik g. dr. Krbek. Dvorna volijo dopustiti, tla bi razdor in nesloga razdejala težko pridobljene pridobitve. Prav ta zagrebški trg govori o onem silnem ilirskem pokretu, ki je od vsega početka povezal hrvatstvo s širokim jugoslovenstvom in ki se je rodil prav na tem trgu. Tu je bila leta 1848., v času bana Jelačiča proglašena zveza med Hrvati in Srbi in je bila prekinjena pravna zveza z Madžari. Tu sta Strossmayer in Rački, dva velika katoliška duhovnika, razvila svojo jugoslovensko miselnost, ki je postala politična svetinja mesta Zagreba. Naposled je bila tudi na tem trgu 29. oktobra leta 1918. proglašena odcepitev od Avstro-Ogrske in na osnovi misli narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev izražena volja za.ustanovitev velike enotne Jugoslavije. V senci tega božjega hrama (cerkve sv.Marka) prosimo Vsemogočnega: kakor je nekdaj v času strašne svetovne vojne podeli! nadčloveško silo Vašemu meču, da je po ve del svoj narod preko grozne Golgote do največ je zmage, da je prvi utrt.zavezniškivojski pot do zmage, tako naj tudi danes v tek hudih časih, ki jih preživi a vse človeštvo, podeli slično silo zu rešitev in blaginjo jugoslovenskega naroda.» Ko se je. navdušenje tišočglave množice nekoliko poleglo, je vsa ogromna množica zapela državno himno. Po himni so se ponovile navdušene počastitve, ki se niso polegle, dokler ni izpregovoril Nj. Vel. kralj. Rekel je: «Gospod mestni načelnik! Hvnla vam /.a pozdrave in želje Zagrebčanov za moj rojstni »lan. Zelo rad sem prišel med vas, moji dragi Zagrebčani, ki ste zvesti veliki jugoslovenski misli, ki jo danes z vašo pomočjo ustvarjamo, da bo naša velik« domovina čim silnejša. Hodite po potih naših narodnih velikanov Gaja, Strossmnyerja, Iiačkega in drugih, ki so nas učili, da v bratski slogi in ljubezni dormnesemo tudi žrtve za blagor naroda in moč narodne države. Zagreb je nn tej poti, kakor je dobro dejal gospod mestni načelnik, nosilec misli in i pokreta za ustvaritev noše jugoslovenske dr-j žave. Ceneč poinen prestanih naporov ia spo- štujoč vse žrtve, je naša dolžnost, da vdano stopimo v vrste borcev in da z ljubeznijo delamo zA nfrjenost naše države, da bo čim silnejša in da bo narod v njej čim bolj zadovoljen. Zagreb je zvest svoji jugoslovenski preteklosti in milo mi je, dragi Zagrebčani, da vam s tega zgodovinskega mesta moram reči: Hvala vam za ljubezen in zvestobo, ki ste mi jo kakor že vselej poprej tudi zdaj na novo izkazali. Živeli Za-grebčani!» Po govoru je nastalo tako nepopisno navdušenje, kakršnega Zagreb najbrž še nikoli ni videl. Vzklikom ni bilo ne Lonca ne kraja. Narod je znova zopej državno himno in njej so sledile nove počastitve kral ju in n:egovemu domu. Kralj, ki je žc odstopil od okna, se je na počastitve znova pojavil ob oknu. Šele pozno ponoči je pričeJa, .množica počasi razhajati. V nedeljo na rojstni dan Nj.\el. kralja so šc svečanosti ponavljale. Službe božje^v katedrali sta se udeležila tudi Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica ob ogromni udeležbi odličnih zastopnikov javnega življenja. Pred cerkvijo pa se je ponovno zbrala velika množica ljudi, ki je prirejala vledarski dvojici počastitve. Popoldne je Nj. Vel. kralj napravil izlet z avtomobilom v zagrebško kolico. Ustavil se je v Podsusedu. kjer se je razgovarjal s kmeti, ki so ga navdušeno pozdravljali. Iz Podsuseda se je vladar vrnil v Zagreb, Jcjer je bila zvečer v počastitev rojstnega dne svečana baklada. Zagreb je v teh dneh ponovno potrdil svojo ljubezen do narodnega vladarja in kraljevske hiše. ki jo z zgodovino Jugoslavije in z našim osvobojenjem najtesneje zvezana. 2500 radarskih otrok hira ¥ strašni bedi Na pravnike mir« in sprave se spemnimo svo] h na|bedne'5ih rojakov. — Preni®ža3;ši naročniki in naročnice, „Dom->v2na" vas prosi, da pomagate lajšati gorje O bedi in gladu, ki vladata med delavstvom v rudnikih Trboveljske družbe, se je v zadnjih letih .že toliko pisalo, da strahote dosedanjih poročil skoro hi mogoče več prekositi. Kar sta za kmeta toča in povodenj, to je. za industrijskega delavca brezposelnost. St;ska, ki ie zajela ves svet, je zadela prav vse ljudi, toda v življenju rudarjev v trboveljskih rudnikih je posegla s iprav tako strašnim razdejanjem, kakor ie zadnjič voda v. Strugah uničila vse plodove trdega ,dela in dolgo vrsto kmečkih' domov. Zima je bila v prejšnjih časih za rudarje zlati čas, Z večjo silo pritiska mraz, bolj gre premog v denar in več ga ie treba nakopati. Letošnja zima pa kljub silnemu mrazu ni izpolnila nad naših rudarjev. Namesto da bi boljša prilika za delo odvzela bsdnlm rudarjem nekaj bremen, sta sneg in mraz pahnila na tisoče rudarskih družin in otrok samo v še večjo siromaščino in v še hujče trpljenje. Rodbinski očetje, ki delajo po jamah, so tako slabo hranjeni, da medlijo pod krampi, ki jih vilitiio, v rokah. Rudr.rske matere, ki kakor vse matere na sveta žs od nskdai imaio navado, da vsa razdajajo svojim otrožicm in možem, preden sebi kaj nessjo V usta, bledijo in propadao od gladu. Na sto in sto otrok, ki vsako jutro hitijo Iz rudarskih kolonij v šolo, .b tako slabo oblečenih, prenraženili In pre~tradar>iih, da bod.,;o sključeni v dve gube kakor kakšni izgarani starci. Bede, ki je zavladala po rudarskih stanovanjih, sploh ni mogoče z besedami popisati. Za časa vojne se niso godile trč strašnejše reči, kakor jih preživljajo zdaj ljudje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Naj navedemo le nekaj najbolj kričečih številk. Samo v Trbovljah, ld so na'več'1 rudniški revir v naši državi, j? uradna komisija, ki jo jfe pred meseci poslala banska uprava raziskovat rjromaščlrco po naših rudnikih, ugotovila da živi 2300 otrok tako slabo, da ro nujno potrebni prehrane na javne r*rožke. Od teda1 so potekli že doigl meseci, toda v otročki kuiiinli, ki !o Je na odredbo bonske uprave cdprla trboveljska občin. je «!»f*o ifopfej. skromno kosilce samo 500 najbedne"rsh etre'«. Vsi ti otroci so Iz družin, ki Imajo no ?t«ri, pet !n šs več nepreskrbljenih otro':. Dva tlroč izstradanih u"enčkov in učenk pa Is znterora čnka. kdaj se '!h bo kdo usmilil vsaj z m?l!in'ns ko~om kn$a. Povsem nemogoče je, da bi se samo iz jivnh sredstev (država, banovina, obč'na) rešila življenja teh dveh tisoč otrofc. So-larcki, ki hodijo obedovat v otroško kuhinjo, dobivajo li kosilu tudi majhen košček črnega kruha. Na občini so izračunali, da bi bilo treba nič manj kakor tri milijone dmarjev, če bi hoteli vsem otrokom, ki v Trbovljah stradajo, med šolskim letom vsak dan pokloniti samo po takšen hlebček kruha. Dva tisoč otrok je v Trbovljah na zimo brez vsake obutve in brez konca in kraja jih je. ki morajo zavoljo tega izostati iz šole. Gustav Strniša 13 Zadnji rokovnjač In zdaj ;e je divji lovec zdrznil. Zagledal je nekdanjo lepoto in nekdanji far. V njenih očeh je zopet zasijala skrivnost mladostne ljubezni. Kdaj in kje se je rodila? Vencelj je dvignil Polono kakor dete in jo nesel v hišo. Stara ciganka je jokala kakor otrok. Zdaj naj izgubi svojega otroka, zdaj. ko ga je komaj našla? Kako ljubi svojo hčerko, kako trepeče za njo, a hči naj jo zapusti. Starka se je pr seče ozirala v mrkega Mrhača. V njegovih oreh je iskala rešitve. Vencelj je molčal in zamišljeno gledal pred sebe. Mati je prečula pri hče-ki vse noči. Očitala si je, da je le ona kriva, da je Polona zbolela, kajti prepovedati bi ji- morala vsako hudo delo. Mrhač je pa hodil sam po polju in garal dalje. Včasih se je sredi dela ustavil, se ozrl po njivah in komaj slišno vprašal: Tedaj je priletela mati iz koče. Položila j« dlani na usta in poklicala Mrhača. Pritekel je ves preplašen in znojen, prepričan, da se bliža Poloni zadnja ura. «Tebe kličeb je dahnilo iz tarke. Vencelj je bil v zadregi. Skl mil je glavo. Ko je zagledal Polono, je čutil, oa se trga v njeni. Spoznal je, da spet vstrja njegova mladost, da se spet poraja pred njim vsa mila in lepa. Polona se je zavedla, smehljala se js skozi solze in mati je vedela, da je hčerka rešena in da ji ne bo umrla. Neslišno je odšla iz sobe in pustila bolnico in Venclja, da bi se lahko sama pomenila. «Bil sem prepričan, da sva že preslara, vsaj jaz o sebi sem tako mislil. Zdaj pa vidim, da se ne bova mogla kar tako ločiti}, j.3 zajeeljal Vencelj. «Nisva stara. Ljubezen ne vpraša ne za leta ne za stan. Ljubezen pride in zavlada in dahne plamen v človeško srce>, je odgovorila Polona in ga ljubeče pogledala. Vencelj sam ni vedel, kdaj se je nad njo nagnil in jo poljubil. Ko se je znašel zunaj, ga je sprejela siara ciganka, mu stiskala roko in vsa ginjena šepetala: «Saj si naš! Vse bo vajino. Hišico bom takoj prepisala na tebe. Samo tu ostani, kaj naj počne sirota brez tebe! Kako naj shajava brez tvojega dela Nasmehnil se ji je. Pogledal je pod obzorje. V daljavi je že klilo brstje iz zemlje, ki jo je obdelal sam. Zazdelo se mu je. da je tudi od tam čul odmev glasov, ki so slično zveneli kakor cigankine besede: «Ostani! Ostani! Kako bom sir ta zemlja uspevala brez tebe? Ali naj se bore z menoj te šibke ženske roke? Kako naj me prisilijo, da jim dajem sad? Ostani! Ostani!« Mrhač ni ničesar odgovoril. Prikimal je stari ciganki, se prijazno nasmehnil in odhitel hitro spet nazaj ra polje. Zazdelo mu je, da je to polje obdeloval že leta in leta in da brez njega sploh ne bo mogel živeti. V duši si je priznal, da bo zdaj to zemljo še bolj ljubil, kajti vedel je, da postane kmalu njegova. Donda je pa vedela, da bo Vencelj ostal. Dobro je vedela tudi, da ne bo nikoli zanemarjal te grude, kajti izročila mu jo bo, in da bo pazil nanjo in jo obdeloval, skrbel zarjo in se je oklenil z vsem svojim srcem. Kosilo za vsakega otroka v javni otroški kuhinji je preračunano na nekaj manj kakor 2 dinarja. Samo 2 dinarja velja življenje enega rudarskega otroka na dan, a vendar ves svet, na katerem je kljub stiski še dandanes precej bogastva, ne zmore potrebne vsote. Dolžnost vsega naroda in vseh slojev je, da tukaj posežejo vmes in pomagajo. Rudarji v naših rudnikih so vsi s kmetov doma. naši rojaki so, ljudje naše krvi. Pred vojno, ko med rudarji prosveta še ni bila toliko razširjena kakor dandanes, so se iz Trbovelj in iz drugih premogovnih krajev slišale včasih nerodne reči. mnogokrat po krivici, zavoljo katerih knapje med kmeti niso bili posebno priljubljeni. Do danes se je to razmerje dodobra izpremenilo. Vsi vemo, da niso rudarji nič slabši ljudje od nas, čeprav se v mnogočcm njihove navade razlikujejo od naših, kakor se tudi način njihovega dela razlikuje od načina kmečkega dela. Nesreče, v kateri danes živijo, niso zakrivili sami. Zato Je po človeških in božjih postavah na?,a dolžnost, da jim pomagamo. Tudi kmetje seveda nismo z blagom in dobrotami čez mero založeni. Stiska leze v vse mošnje in v vse kašče sveta. Kaj malega pa je šs zmerom pri vsaki dobri hiši, kar bi človek iahko utrpel, če bi vedel, da s tem pomaga.sosedu in rojaku v stiski. Otroška kuhinja v Trbovljah Je v neprestanih skrbeh, da Jo zdaj zdaj za-pro, ker od nikoder ni denarja. S prgiščem iižola, kaše ali moke bi lahko tej kuhin?! In rudarskim otrokom vsakdo pomagal, ca bi hotel. Če bi vsakdo, ki more, uekaj daroval, se lahko mnogo nabere. Uredništvo »Domovine® si je zaradi tega nadelo nalogo, da med svojimi naročniki In čltateljl po vse} deželi prične zbirati živila za otroško kuhinjo v Trbovljah in za enake kuhinje v Hrastniku in Z a -g o r} n. N a č i n, k a k o b o «D o m o v i n a» to zbirko Izvedla, bomo sporočili v n o v o I c t n i š t e v 11 k i. Ob božičnih praznikih, ko se vsi ljudje veselijo «reče iti blagostanja na svetu, pa prosimo vse naše čltatelje, da s« spominjalo nesrečnih rojakov v rudarrklh revirjih in njihovih na2ne^rečne$ših oirok in da ra/.mtelljo, s čim bi Jim lahko pohiteli na pomoč. Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. TERPENTINOVO MILO\ &CHICHT PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK? Postani in ostani član Vodnikove družbe! Dober oče. Oče: «Poslušaj, hčerka, gospod Štravba je prosil za Tvojo roko, a ti nisi videti prav nič vesela. Kaj je to?» Hčerka: »Tako hudo mi bo, ločiti se od mamice.« Oče: «Prosim te, prosim, kar vzemi jo s seboj!» Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Tisti večer je bil v skromni hišici tako lop, kakor bi zvezde pri?:j;,le skozi nizka okenca in užgala v srcih skromnih prebivalcev nova na<:le v življenje. Polona je spala mirno kakor že zdavnaj ne in njena ntali je čutila, da bo hčerka kmalu xdvava. * » « cPozdravljen 1 riit! Kake ti krj gre?> Vencelj je obstal sredi dela na polju. Zagledal se je v širokoplečega prišleca. Spoznal je svojega starejšega brata (nogo. Obraz se mu je raztegnil v vesel smeh; ponudil mu je roko in ga veselo pozdravil: «Powiravljen tudi ti! Kaj je tebe enkrat pri-nelo sem, kaj? No, vabil sem te in vabil, pa si se vedno izmikal. Nazadnje sem bil prepričan, da ne prideš nikoli k nam. Samo da si prišel! Ker si dospel tako nepričakovano, sem le zato še toliko bolj \ esel!» Brala sta si pričela pripovedovati svoje skrbi in težave. Groga je takoj zaupal Venclju, kako je z njim. Povedal mu je, da je vse ljudi potegnil za nos, kajti vsakdo je danes prepričan, da ga ni več ined živimi. Naposled mu je omenil, da bi ne bilo napačno, če bi estal nekaj časa .pri njem, saj bi mu lad pomagal pri delu. Vencelj je samo prijazno kimal. Ko je prišel do besede, je hitel: t Le t it ostani, le tu ostani, dokler to bo sploh veselilo! Vem, da rad delaš, silil le pa ne bom ■ k delu. Boš videl, kako prijazno je pri nas. Ko ! se bo vse pozabilo, se boš pač lahko brez skrbi | vrnil k hčeri. Vem, da ti je nerodno, ker zdaj še 'tebe vprašujejo ljudje, ali veš, da je rokovnjač J Groga padel v brezno in se ubil. Kmalu bodo pa vse pozabili. Saj veš, kaj so ljudje.» Stara ciganka in Polona sta se zelo razveselili Velikega Groge. Poloni je že okrevala. Trdila jo, da je popolnoma zdrava, a mati ji ni hotela verjeli in je ni pustila delati. Ko je bila Douda z rokovnjačem sama, mu je rekla: «Zdaj te ne pustimo odtod preden ne 1k> poroke! Na poroki moraš biti za pričo, pa če se svet podere!* In Groga je obljubil, da bo ostal. Za časa naše povesti so se tudi na Hrvaškem pojavljali večkrat razbojniki, ki so vlamljali v hiše, ropali in pobijali mirne in poštene ljudi. Veliki Groga ni vedel, da stoji hiša, v katero je prišel, dokaj blizu nekega roparskega taborišča. Tudi Venclju in cigankam se o tem niti sanjalo ni. Stara Donda je pa imela dober voh in še vedno bistre oči. Nekega dne je prišla povedat, da je naletela na cigana Joca, ki se je s svojo ženo pridružil hrvaški roparski tolpi nekje v okolici. Ko je Groga o tem izvedel, so je zresnil. O razbojnikih je že mnogo čut in zdaj ga je zaskrbelo: «Čul sem, da so ti ljudje zelo nevarni in da so že marsikoga ubili. Kako je Joco spet padel m< d nje? Ta fant ima pač nesrečo pri ženskah. Vedi:« dobi kako teko, ki ga spravlja v propast. Ti, stara, le še oprezaj za razbojniki! Lahko bi.se zgodilo, da bi še nas napadli. Zato jih nioiava midva pte-gnatt. Ali hcčtS, Vencelj?> Brat je bil takoj pripravljen. Stara ciganka je pa še dalje poizvedovala /a roparji. Zemlja je privabila tudi Grogo, da jo je pričel pridno obdelovati. Bil je že vajen poljskega dela in vedro ga je veselilo brskati po zemlji. Zdaj, , ko se je čutil svobodnega, je še bolj veselo obdeloval njive. Z bratom sta knr tekmovala, kdo bo več naredil. Nekega dne je prišla Donda iz bližnjega mesta. Povedala je, da bodo biriči lovili razbojnike, ki se skrivajo nekje v bližini. Roparji so zelo predrzni in so odpeljali nekega s.xlnik.t, ki jih je /» večkrat kaznoval zavoljo tab ine in jim zažugal, da jih bo pobesil, če se ne poboljšajo. Sodnik je bil menda zelo dober človek in jih je vedno preveč milo sodil. Ljudje sc- zdt.j šepetali, da bodo roparji sodnika ol esili, kakor hiti o bodo čutili, da so v nevarnosti in da jih biriči love. Groga in Veucolj sia sa spogledala. Priprn-I vila sla konja in poiskala 3\oji puški. Milno sla Skrb JNS za izboljšanje zdravstvenih razmer na kmetih < V stalni brigi za napredek vsega prebival-«tva ne zgreši Jugoslovenska nacionalna stranka nobene prilike, da bi ne šla z dobrim zgledom in poukom med narod. Po krasni zmagi pri zadnjih občinskih volitvah je bila prva skrb JNS, kako se bo dala ta zmaga izkoristiti, ne morebiti v ozke strankarske namene, -temveč je njena skrb, kako bi mogla najbolje sodelovati pri delu za napredek naše vasi. Zato je bil osnovan pri banovinskem tajništvu v Ljubljani poseben komunalni (občinski) odbor, sestavljen iz odličnih poznavalcev razmer in potreb na naši vasi. Veliko nalogo namreč nalaga novi občinski zakon našim povečanim občinam in bi bile občinske uprave mnogokrat v zadregi, kako bi najbolje in najus|x\šneje, a tudi z malimi sredstvi in naglo izvršile svojo nalogo. Komunalni odbor JNS za dravsko banovino je imel do sedaj že več sej. Na zadnji seji pretekli teden je razložil naš znani odlični strokovnjak, direktor Iligijenskega zavoda gospod dr. Josip P e t r i č, v daljšem poročilu žalostne zdravstvene razmere na deželi in pokazal tudi učinkovite in pripravne načine, kako jih izboljšati. Poročevalec je poudaril, da se ne da zgrabiti tnkoj vse zlo, ki tlači zdravstvo naše vasi, tem-.več bo treba predvsem od pomoči ti&temu, kar nas najbolj žuli v zdravstvenem pogledu. Dokazano je, da so zdravstvene razmere na kmetih mnogo slabše kakor po mestih. Čudno se fu je ta če pomislimo, da je na kmetih v izobilju brezplačno solnce in sveži zrak in da je tudi prehrana zdravejša in cenejša. Neizprosne statistike pa govorijo drugače. Na vasi oboleva na tisoč prebivalcev še enkrat več ljudi kakor v mestih, to je 20 do 30 ljudi. Prav tako je z umiranjem odraslih kakor tudi otrok in dece. Takšne razmere so za bodočnost lahko naravnost usodne, za sedanjost pa ne le žalostne, ke m več zelo škodljive tako za posameznika •kakor tudi za narodno in gospodarsko moč vse 'države. ... Mnocro dela čaka zlasti naše občinske upra-|Ve, da bodo v polnem razumevanju svoje naloge privedle zdravstveno stanje naše vasi vsaj tako daleč, kakor je le-to po naših mestih. Jasno je, da moramo takoj poiskati vzroke neenakemu obolevanju in umiranju na vasi in v mestu. Glavni vzrok povečanega obolevanja in umiranja so slabe zdravstvene razmere na naši vasi. Predvsem pridejo tu v poštev stara, le redko prezračena, nesnažna stanovanja, v katerih je pravo vzgojevališče za najrazličnejše bolezni. Tu ni tolikega pomena sama siro-maščina, temveč nemarnost ljudi, ki se ne menijo za snago, čeprav čujejo vedno in povsod, da je snaga pol zdravja. Prav tako so naše vasi mnogokje slabo preskrbljene s pitno vodo in prihajajo odtod mnoge bolezni. Siromašne so po veliki večini naše vasi, zato je hrana našega potleželana mnogokrat slaba, da, tako slaba, da bi se je mestni človek vkl'ub gladu še ne dorteknil ne. Mnogo je kriva slabih zdrav-[ stvenih razmer zlasti po oddaljenih in raztresenih gorskih vaseh nepoučenost ljudstva, kakor naletimo tudi po najbogatejših naših vaseh na drago tovarišico nepoučenosti, namreč, na neposlušnost, ki se trmasto zapira pred na jboljšimi nasveti. Mnogo je krivo žalostnih' zdravstvenih razmer slabo gmotno stanje na-! šega kmeta, obrtnika in delavca na deželi. Po-' vojno blagostanje se je kaj hitro nehalo ter se umaknilo vedno bolj rastoči bedi. Zdravniška pomoč je na deželi mnogo dražja kakor v mestu in mimo tega navadno prepozna zaradi slabega gmotnega stanja podeželskega prebivalstva. V mestu stane obisk pri zdravniku 30 di-nar'ev, na bolnikovem domu 50 dinarjev. Na deželi je to vse mnogo dražje, ker je zdravnik po več kilometrov oddaljen od bolnika. Prav upravičen je v teh razmerah kmečki rok: Zdravnik v hišo, krava iz lileva. Res so določene od oblastva zdravniške tarife, toda te' veljajo le na sedežu zdravnika, v oddaljenih vaseh pa ne pridejo v poštev. Navadno so pa ti oddaljenejši kraji siromašni in je zato zdravniška pomoč zanje še manj dosegljiva. Naša zdravstvena zakonodaja je sicer res dobra, a ima eno in zelo hiulo napako, da je namreč neizvedljiva. Imamo zakone o zdravstvenih občinah, o zatiranju nalezljivih bo- lezni itd., ki jih zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče niti v manjšem obsegu izvajati. V Ljubljani imamo že več let šolo za zaščitne sestre, kakor imenujemo civilne pomočnice poklicnega zdravnika. Kjer so te nastavljene, občuti ves okoliš blagodejni vpliv njihovega vsestranskega delovanja. Naše občinske oprave bodo morale, zlasti v večjih občinah, prositi banovino, naj nstanovi pri njih mesta za zaščitne sestre. Naravnost žalostno je dejstvo, da je dane6 18 izučenih zaščitnih sester nezaposlenih, medtem ko bi jih obupne zdravstvene razmere na naši vasi krvavo potrebovale. Drugi nedostatek je pomanjkanje babic, saj je z današnjim stanjem njihovega števila pokrita komaj polovica dejanske potrebe. Pa ne le pomanjkanje babic samih, temveč tudi njihovega naraščaja je prav občutno. Saj se vzgoji letno v naši babiški šoli le dvajset go-jenk. Občinske uprave naj gledajo na to, da bo v vsaki občini v pogledu babiške pomoči preskrbljeno, če se le da, z domačinkami. Naravnost sramotno hi bilo zapisati, koliko odstotkov otrok se rodi brez babiške pomoči pri nas. Težava je z izvedbo zakona o nalezljivih boleznih, in to največ zato, ker naše podeželsko ljudstvo nima sredstev, da bi se držalo ukazov, ki mu jih nalaga zakon. Za prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi ima sicer Higijenski zavod primerne avtomobile, toda prevoz stane 5 Din od kilometra, ker dobi po proračunu zavod sam za vzdržavanje teh avtomobilov letno le 17.000 Din. Pri takšnih razmerah se ne smemo rnditi, če je v naši banovini vedno več nalezljivih bolezni. Ves trud javnega kakor tudi zasebnega zdravstva je kakor zaman. Tako smo imeli na primer v naši banovini pred desetimi leti 300 primerov da-vice, lani pa že 3000; kaže pa, da bomo letos spet močno napredovali. Pri griži in tifusu opažamo prav tako, da naraščata od leta do leta. Le škrlatica pada, in to glavno zaradi zaščitnega cepljenja. Tudi umrljivost je pri tej bolezni padla od sedem na tri odstotke. Zaščitno cepljenje se je pokazalo prav nčinkovito pri večini nalezljivih bolezni, toda hudo obremenjuje občinske proračune, saj stane samo cepivo. ki ga. mimogrede omenjeno, izdeluje državni zavod za cepljenje, normalno velike občine (3000 duš) že 10 000 Din. Zakon tudi nalaga, da morajo tisti, ki ne pridejo v poštev za poslušala ciganko, ki je dobro poznala vso okolico, kakor bi bila tod doma. V&e sta jo natanko izprašala in poizvedovala za vsako malenkost. Povedala jima je, kar je vedela. Bila sta zadovoljna. Ko se je jelo mračiti, sta izginila v gozdu, a ženskama sta naročila, da morata vrata dobro zakleniti in ne sineta nikomur odpreti, j- Ciganka je poznala kraj, kjer so se skrivali razbojniki. Naša znanca sta se t;.koj napotila proti tisti strani. Prišla sta pravočasno. Ze od daleč sta čula vpitje in kletve. Dospela sta do neke jast in obstala za starini ■ borovcem. Pred seboj sta zagledala roparsko tol-Ipo šestih mož iti več žensk. Med njimi sta takoj spoznala tudi Juco. Pred najstarejšim razbojnikom je stal droben majhen gospod. Takoj sta vedela, da je to rokovnjaški jetnik tisti sodnik, ki ga hočejo oblastva rešiti in rokov ujače poloviti. i «Starec, zdaj boš obsojen. Povej še enkrat, zakaj si nas preganjal in zapiral!* je vprašal z visokim glasom sivi razbojnik sodnika pred seboj. Joco je že zbežal. Glavarja je pos'.al Groga na desno stran, tretjega in četrtega roparja naravnost, a petepa spet za Joco. Joco in njegovega petega tovariša so ujeli biriči, ki so prihajali od druge strani, tudi ženske in zadnji ropar so padli biričem v roke. Stari sodnik je ves srečen stiskal rokovnjaču roko in se mu zahvaljeval. Potem ga je vprašal, naj mu pove, ali ima kako željo, kajti izpolnil mu jo bo, če le mogoče. cče bi se dalo kaj narediti za mojo prostost, bi vam bil zelo hvaležen», je odvrnil rokovnjač, ko so skupaj odhajali proti Dondini koči. Sodnik je ostal dolgo časa z Grogo sam. Mnogo je pisal in nazadnje ukazal rokovnjaču, naj se oglasi čez mesec dni pri njem na sodišču. Groga ga je postrani poghdal. Njegovo upanje je splavalo po vodi. V trenutku je izgubil vse za- upanje v starega sodnika. Prepričan Je bil, da mu gospod ne verjame, da je nedolžen na vseh ubojih in da ga ho?e samo na lepem dobili v svejo past. Sodnika je pospremil Mrhač v mesto. Starec ga je na svojem domu pogostil. Ko je Vencelj odhajal, je sodniku omenil, da predobro pozna svojega brata in da Groga ne bo nikoli prišel na sodišče, kajti zdaj je že prepričan, da ga sodnik hofe ujeti, saj je že toliko razočaranja izkusil, da je skrajno nezaupen do vseh ljudi. Starček se je nasmehnil: «Na to niti mislil nisem. Torej bom poslal sporočilo, pa ti pridi, kadar ti bom pisal. Sicer se pa lahko oglasiš pri meni čez mesec dni; do tedaj bom morda že kaj zvedel. Pa še enkrat brata pozdravi! Brez vajine pomoči bi bil zdajle že mrtev.» Počasi so tekli tisti dnevi. Vencelj je vedno zagotavljal Grogi, da bo oproščen, da naj še malo potrpi, pa bo konec njegovega tavanja po svetu. Rokovnjač mu pa ni hotel verjeti. Kar jezil se je: «2al mi je, da sem sodniku povedal. Za mrtvega so me smatrali in zdaj bi morda res vsaj nekaj časa brezskrbno živel. Pa sem šel streljat takega kozla in sem sodnika sam opozoril na svoje grehe. Človek se stara, pa je ve-iuo bolj neumen!* Nestrpno so vsi pričakovali, kaj bo. Stari sodnik je pisal svojemu prijatelju v ministrstvo in ga prosil, naj se zavzame za nekda- njega rokovnjača Velikega Grogo, ki je bil sicei tat, a razbojnik nikoli. Pisal mu je, kako pogumno ga je rešil, da ga niso roparji obesili. Priložil je prijatelju tudi prošnjo za cesarja, da bi Grogo pomilostil. Za dokaz se je skliceval na priče, ki so Velikega Grogo poznale in so vedele tudi, kdo je zakrivil uboje, ki so jih ljudje naprtili rokovnjaču. Glavna priča je bila pač stara Donda, ki je poznala vse rokovnjaške grehe in vedela vse, kat je kdo zakrivil, saj so si bili cigani in rokovnjači dolgo časa dobri. Več kakor mesec dni ni bilo z Dunaja odgovora. Stari sodnik je sam pričel obupavati. Neki dan je pa dobil zapečateno pismo in odgovor. Pisal mu je prijatelj iu priložil rešeno prošnjo. Cesar je sam Velikega Grogo pomilostil in mu dovolil, da se lahko naseli, kjer se hoče. Ko se je naslednji dan oglasil pri soduiku Mrhač, je bil starček ves vesel in živahen: cVedel sem, da me moj stari prijatelj ne bo pustil na cedilu, vendar pa me je skrbelo. S takimi prošnjami je včasih velik križ! No, zJaj je pa vse dobro! Groga je pomiloščen. Zdaj bo menda prišel, da mu osebno izročim njegovo pomilostitev in mu čestitam » In Groga je res prišel. Iskreno se je zahvalil staremu gospodu, ki se je zanj zavzel, a starček je samo zamahnil z r^ko; l„ ČREŠNJICE PRI VOJNIKU. Po dolgem času se spet enkrat oglasimo. V nedeljo 10. t. m. je bil sestanek naših somišljenikov v Pristovnikovi gostilni. Udeležba je bila prav lepa (do 80 ljudi). Poročal nam je naš priljubljeni poslanec g. Karel Gajšek o zaščiti kmeta. Vsakikrat, kadar pride g. poslanec k nam, smo ga zelo veseli. Tako je priljubljen pri nas zaradi domačnosti in skrbnosti za nas. Po domače se oomenimo z njim o vsem, kar nam leži na srcu. G. poslanec naj nas kmalu ? Češki zunanji minister dr. Beneš so je mudil prejšnji teden v Parizu pri francoskem zunanjem ministru Paulu Boncourju. Slo je zlasti za to, kakšno stališče naj zavzame Francija z Malo An-tonto vred k predlogu, da bi se Društvo narodov preuredilo. Oba sta bila mnenja, da morajo ostati osnovna načela Društva narodov nespremenjen.«. Tudi glede razoroževanja sta oba istega mnenji: da zdaj ni misliti na to, ker bi to dalo samo Nemčiji močnejši vojaški položaj. Izpremembe mej bi bile krivične in obenem nevarne za vso Evropo, ker bi labko sprožile vojno. Nemčija se ogreva za Oboroževanje in rožlja z orožjem. Zlasti gleda postrani Poljsko, ki je dobila po svetovni vojni dohod do morja čez ozemlje, ki je bilo že precej ponemčeno, Čeprav je bilo sredi prejšnjega stoletja tam še zelo malo Nem cev. T; vzrok, da so ' Poljaki sprejeli novo ustavo, ki daje predsedniku republike skori kraljevsko moč in vrhovno poveljstvo vojske. Predsednika republike tudi ne bosta več volili obe zbornici, ampak narod sam. S tem mislijo Poljaki doseči še večjo enotnost naroda proti zunanjim napadom. Položaj bolgarske vlade je «eto kočljiv. Na glasovanje pride zakon o ureditvi zasebnih dolgov, ki pa se mu tudi velik del vladnih poslancev upira. Zato je prav verjetno, da zakon pri stalo bi mnogo. Boljs bi. bilo, da se popravi cesta, .sevanju ne bo sprejet in da bo vlada Muša- ki je zdaj za vožnjomemegoča Ako so res nabrali, Izrežirala je dosti iger, katerih se bo vsakdo rad spominjal, kajti posvetila se jim je z veseljem in ljubeznijo in tako tudi uspeh ni nikdar izostal. Tudi br. Cvetko je povedal mnogo lepega, kar veže njega in ostalo članstvo v tako iskreni ljubezni do odhajajočih. Brat načelnik se je vidno ganjen zahvalil za vse lepe besede in vsem, ki so mu stali povsod zvesto ob strani. Težko odhaja od ljudi in kraja, ki ga je imel tako rad in ki se mu je v teku službovanja tako priljubil. Vse spet ob'šče. — Tudi pri nas smo zmagali pri, zbrane je bodril, naj se zdaj še tem bolj kakor občinskih volitvah tako, da ima opozicija samo kdaj poprej posvetijo S:kolu in delu, ki ga društvo potrebuje, da bo Globoko tako postalo že močnejša in trdnejša postojanka Sokola v brežiškem srezu. — Na kraljev rojstni dan so gasilci uprizorili v šoli Vombergarjevo iVrnitev*. Igra bi biia prav primerna za božični čas. Obisk je glasovanju nova padla. dva odbornika. Zdaj spadamo pod občino Konjice okolico. Sedež občine je sicer oddaljen, a najpotrebnejše dobimo pri šolskem upravitelju gospodu Janku Fabiču, ki ja tudi naš občinski odbornik. Za Črešnjice res niso mogli izbrati bolj- šega, ker mnogo dela za gospodarstvo. OJkar je bil zaradi snežnih neprilik zelo slab. Posebno prejšnjega stoletja tam se zem n.a.o_ m m- • zafelo napredovati predvsem ! dobra sta bila Cvetko kot Janko in Dimič kot a napetost med Nemčijo m Poljsko je bila katerega je vnct 2ag0vornik v besedah 1 Pe.ter. Nekateri se pa niso dobro naučili vlog. in dejanjih. Kakor čujemo. je začel delovati na Režija je ustrezala. Prav tako je bil tudi oder pri-tem, da bi se napravila cesta pod Konjiško goro. rejen čisto dobro. — Pobili sipo novega Šolskega To bi nam bilo zelo ustreženo. Nekaj je tudi takih upravitelja Branka Medved?, znanega solclskega ljudi, ki mu mečejo polena pod noge, a mi. ki ga delavca iz Pišec, in novo, zelo delavno učiteljico poznamo, mu kličemo, naj kar naprej tako dela gdč. Cotičevo iz Ljubljane. za naše dobro.— Neki ljudje v Frankolovem se j GORENJI LOGATEC. Dne 1. deccmbra je trudijo, da bi pridobili naše ljudi za to, da bi se tnkajgnji Sokol svečano proslavil naše uedinjenje, mi pridružili temu kraju. Tako bi dobili oni svoje 1 jn siČer dopoldne z nagovorom in zaprisego novih občino. Obljubljajo nam vse in tudi nas strašijo članov in netjem, zvečer pa s slavnostno t»k?.de-s plačili. To vSe je prazno in brez koristi, pa še mij0> ki je bila prav dobro obiskana. Za prav lep nastop dece obojega spola, naraščajev in članov gre velika pohvala predvsem vaditeljem s. Gosti-ševi, I r. Hrastniku, br. Gostiši in s. Kor^onovi. ki BEGUNJE NA GORENJSKEM. Tukajšnji agilni gasilski oder je igrubdvakrat «$lehernjfcaj:;Ol>isk kakor se čuje, mnogo podpisov, bomo šli nekateri do g. liana in mu povedali, kako je. Mi osta- j j„ va(jjia ziasti deeo za vaje na klavir. — Dne nemo. kjer smo, zdaj. — Ni konci še povem, da 5. t. m. j? Miklavž obdaril deco v Sokolskem domu smo dobili novega župnika, .g. Franca Hlastca,' jn ?re vsem darovalcem iskrena zahva'a za razne ki je dober duhovnik. Bog 11111 daj mnogo let pre- ' darove, ki jih je prejela ubožna sokolska deca. —* živeti med nami v miru in slogi! ' Dne 10. t. m. je uprizr ril Sokol tragtKomtfno igro GLOBOKO PRI BREŽICAH. Pri .br. Lepšimi Luknjico, ki je bila lepo podana ob precejšnji smo se pred dobrimi 14 dnevi poslovili od na- udeležbi. — Kakor se čuje, priredi Sokol sil- ni'bil zadovoljiv. Precej, krivde na tem ima budi čelnika in načelnice našega Sokola, šolskega , vestrovanje v Sokolskem -domu, na katero i" zdaj mraz. Igra je bila dobro podana. Za praznik upravitelja br. Otona Mikuliča in njegove ,?oproge opozarjamo/— .Zimo imamo občutno in ki kot sv. Štefana prip-avljajo igralci pod vodstvom sestre Ide. Prestavljena sta v Koprivnik blizu kaže, bo tudi dolga. Snega je v dolinah približno g: Janeza Fajdige-velezabavno burko «Veliko re- Kočevja. Lepo je opisal starosta br. Kržan, kako za en meter. patieoe, ki obeta privabiti obilo smeha .željnih | sta.uba priljubljena med našimi ljudmi, in nato l u^oj,^ podružnica Sadjarskega in vrt-gledal^ev, in to tem bolj,, ker vodi igro naš naj- očrta) načelnikov« delovanje v šoli, zl^tl pa pri narskega društva v Ljutomeru bo imela redni boljši komik. Na sv. Štefana dan vs, v Gasilni Sokolu. Prikazal je vse nepnhke in težave, k. ® Štefanovo do S maši (ob pol f). dom. - Za 31. t n, pr^lja Smučarski klub jih je nu>ral premagati. da je Sokola najprej usta- medklulvsko tekmo v gorskem teku in smuku. | novi), nato pa iz skromne čete razvil v društvo, ' r rrej8{ , , . .. . , , , . „„„a„j „ iii red: nagovor predsednika,poročila f>dbor" kov, Vse kaže. da bo proga sijajna. Upamo, da M«-jje£novega odbora in s,tajnosti Pridite vsi J . . ■ ■ Mam in nr i.iteln nmnesrn sadiarstva! na tej tekmi zastopali svoj klub domači člani častno po številu in uspehu. Sokola in steber njegovega dramskega odseka. Vi ste pisali daleč in.ste morati mnogo premisliti, preden ste sestavili ptošnjo za mene, jaz sem pa stopil tja pred tiste razbojnike in če bi tudi priletela kaka osa iz kakšno puške, bi me ne zadela, kajti vs; k gib sem videl» Tiste dni, ko je bil Gr ga oproščen, je zavladalo pravo vesela v DonJini hiši, kajti njegov brat Vencelj Mrhač se je p roMl s ciganko Polono, svojo mlado ljubeznijo. Za doto mu je nevesta prinesla izročilno pogodbo, * katero je postal gospodar Dondine hiše in vsega posestva. Groga je bil poročna priča Ponosno vzravnan kakor kak tridesetletnik je stnp-l 7. ženinom in revesto k oltarju. ljudje so kar zijali, ko so ga gledali. Takoj se jc namreč razneslo, kdo je ta človek, in v ljudskih očeh je zrasel v pravljičnega janaka, ki je re člani in prijatelji umnega sadjarstva! MOJSTRANA. Bližajo se božični prazn;kl in r. njimi tudi sniučar-ki tečaji, katerih se bodo nari smučarji v obiinem števi.u udeležili. Imamo dosti snega, a tudi dosti 111 rs za, tako- da smo z-en k r;. t Veliki Gioga se je nasmehnil: < l)a, da, j; z sem, če lioceš vedeti :> Prijel je krojačka za vratnik, ga prestavil z na.'rasi pri topli peči. Naših požrtvovalnih Igralcev pa ne ovirata mraz in zima, temveč se z eno r.iko kakor, otroka in šol mimo da'je. Ljudje so se veselo smejali. večjo vnemo delujejo. Tako so nam v nedeljo 17. t. 111. pokazali, k" j znajo, z uprizoritvijo tUži'.-karjevii Vsi itrralri brez izjeme --o svoje vlogo , za kir j'm gre vsa č"st! Vaje v največjem mrazu in od- _________ ______________ najslabšem zadnjega dne. Vedno je ostal čvrst, in zdrav. Umrl vre*meI1"u po uro daleč. Za pogos je, ko je štel že nad devetdeset let. Njegova smrt pjh ifrraicev je poskrbel naš vrli br. starosta izje bila žejo lahka. Kar zaspal je in ni ga bilo več. lastnih sredstev. Najlepša mu zahvala! Predstava. Njegov brat Vencelj in žena Polona sta bila je bila sieer le boli slabo obiskana. Za ves veliki srečna in zadovoljna v svoji hišici. Tudi stara tudi in dobro vo'jo igralcev bi se jim moralo . ,, . , kariev*. Vsi igralci Groga se je vrn.l nazaj na Gorenjsko, Nase il podali, zt se,je pri svoji hčerki, ki ga je bila zelo vesela.«^ ,o iuJQ SQ |meM v________________ Tudi tu je pričet kmetova ti. Pridno je delal do da|jenejgi morali hodi,i k V£jtm v .stal čvrst in zdrav. Umrl vrememi po uro daleč. Za pogostitev požrtvoval Donda je dočakala visoko starost. Grogova hči Rezika in njen mož sta živela v srečnem zakonu in imela več otrok. Z Velikim Grogo je imr ' zadnji rokovnjač? Še se je včasih pojavil kak potepuh, ki je trdil, da je zlasti članstvo oddolžiti s tem, da bi gledališke prireditve posečalo mnogo številneie! Izgovor, da je stiska, v tem primeru ne ve*ja, k^r 'e bila vstopnina neznatna. Ne samo naša želja, temveč dolžnost vsakega člana je. da peseča sokolske razbojnikov, ki so streljali vanj, a ga niso mogli j rokovnjači in ž njimi so samo strašile še neposluš ... _ fl. ,, . ,ra 'prireditve! Godbenikov tudi ni bilo pri prireditvi, fskih očeh je zrasel v pravljičnega rokovnjač, a ljudje so se .m smejal in ga za- l Posebna zahva- lil starega sod,ika iz srede divjih pod,li. Gospodinje niso imele ve strahu pred Pg ; Serain,ku. M,ziju in BlaSkovifn. .... ,. lrntm:nijSi In ? nilnil i.-l S9nin no deco. fOtroci, pridni bodite, sicor pridfl r< kovnjačb Časi so se izpremenili. Le v ljudskem izročilu kroži še vedno govorica o zadnjem rokovnjaču Velikem Grogi, ki je bil ''Ober človek in zelo močan in čudovito usmiljenega srca do vseh siromakov in sploh do bednih ljudi. Konec. MOŠNJE. Društveno življenje se je pri nas po volitvah precej razgibalo. Oživela sta zlasti ga-siluo društvo iu podružnica Kmetijske družbe, in to na pobudo deiavnega nacionalnega organizatorja šolskega upravitelja g. Nikolaja Prestorja. Društvi vodijo zdaj narodno zavedni ljudje, lcai nam jamči, da bosta uspevali. — Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Na zboru se je jasno pokazalo, da grozi društvu propad, ako ne primejo za delo sveže in zdrave moči, pripravljene za vsak trud in vsako žrtev. « Domoljub* od 29. p. m. je poročal: cOdboi kmetijske podružnice je imel v nedeljo sejo z volitvijo načelnika. Kako smo ponižni. Nihče ni sprejel te časti.* Lepo je biti ponižen, a prepričani smo, da pri pisanju gornjih vrstic ni vodila ta čednost «Domoljubovega» dopisnika, kajti na občnem zboru se je pokazalo vse drugače. To nam izpričujeta velika udeležba in čudna izjava bivšega načelnika g. Antena Globočnjka: «Inteligentje nam niso potrebni, ker bi le škodovali kmetu!* Popolnoma umestno mu je odgovoril g. Preste r: ^Podružnica ni privilegij posameznih posestnikov, ampak ustanova, ki naj deluje s pomočjo vseh v korist vseh v njej združenih, v korist naroda in države Da bo slika popolna, naj omenimo še to-le: Po preosnovi Kmetijske družbe v Ljubljani v zadrugo se je število družbenih članov v M šnjah zmanjšalo od "5 na 14; potem je 25. novembra naraslo na 20, a 8. t. ni. na 27. Porast članstva je delo g. Prestorja. Nehote se nam vsiljuje misel, kaj je delal prejšnji odbor, c'a k'jub velikemu zanimanju naših občanov podružnica ni uspevala in da število članov ni doseglo ni i i po pravilih zahtevanega najnižjega števila (20). Ponižnost gotovo ni temu vzrok. Naj bo kakoi ž,e, veseli nas le dejstvo, da so se našli ljudje, ki so zahtevali preureditev in obnovite* iu da se je društvo postavilo na zdravo podlago. — V torek dne 5. t. ni je bil Miklavžev, večer za šolsko mladino, ki je bila obdarovana brez prispevkov staršev. To res lepo ak-.-ljo. in organizacijo je vodjia ga. Prestorjeva, čl: niča Sokola. Mlačna ki>kor starši go ji za trud hvaležni. — Pred "kratkim je bil izreden občni zbor Sokola. Ostra debata je dovella do nesoglasij, ki pa se morajo izravnati. REMšNlK. Dne 17 t. m. je tudi tukajšnja deca proslavila rjjstni dan Nj. Vel." kralji s prisrčno igro ric se dobro držijo. , Vrsta trojiškega S, kola je. odnesla drugo mesto s • tekem mariborske župe. Tako naprej! j ŠKCCIJAN PRI TURJAKU. Te dni je dobil g. Leopold Lunder cd uprave d\ora Nj. Vel. kralja v Beogradu pismo z obvestilom, da mu je Nj. Vel. kralj naklonil 1CC0 Din. G. Lunder je bil letos ob koncu avgusta na Bledu sprejet od Nj. Vel. kra-jr in kraljice, ki se jima je zahvalil za za-| pestno uro, katero je darovala Nj. Vel. kraljica i najboljši tekmovalki pri žetveni tekmi v Škociianu ' 6. avgusta. G. Lunder je delaven predsednik Društva kmečkih fantov in deklet v Škocijanu, j član Sokola, član JNS in član gasilnega društva. VELIKI DOLENCI. Sokolska četa je priredila ! 17. t. ni. popoldne v šolskih prostorih ljudsko igro f Prisega ob polnoči*. Igra je nad vse pričakovanje dobro uspela. Igralci so se lepo potrudili. Režijo je vodil brat starosta. — Na Štefanovo priredi sckolska četa otroško igro cCudežne gosli*.. Ob tej priliki bo božičnica za siromašne otroke z obdarovanjem, božičnim drevesom in jasfilcami. V ta namen je sestavil brat starosta v t Jujjrf. V. d. iagrct. l Oglu} « Itjiar. pod S 1» 3407 od I. lil. 1931" primeren mladinski nastop. Vabljeni vsi, ki ljubijo našo mladino, da s svojo prisotnostjo pod-pro plemenito sokolsko delo. Pričelek ob 15. uji. ŽETALE. Rano in hudo zimo imamo. Sneg je povzročil, da nimamo ne drv ne stelje.. Tudi repe in korenja je mnogo še pod snegom. Zima je zahtevala že svojo žrtev. V petek 15. t. m. je ostal \ v snegu Franc Petrovič, oženjen, star 27 let, stanujoč pri Mariji tolažuici. Siromak je bil nekoliko vinjen, ko je šel domov. Blizu doma na Potočnikovem posestvu v gaju so ga zjutraj našli. Pobelil ga je mrtvega sneg. Škoda moža, ki je bil delaven, miren in dober Človek. Za njim žaluje žena z otročičkom. Naj v miru počiva! FJICHASD VOSS 7 V to knjigo torej pišem: cNisem vedel, če^a svoji materi na ljubo n e b i storil? Materi na ljubo se nikoli več ne bi dotaknil puške, ne bi zajezdil konja, ne bi splezal na goro; ne bi več vriskal — in pel. Nehal bi torej biti mlad in se ne bi \eč čutil srečnega. Za svojo sladko maler bi profil miloščino, svoje male Judite Platterjeve ne bi šel več gledat in zanjo bi tudi koga ubil. Toda svoji materi na ljubo ne morem križati svojega življenja, ne morem zaradi nje zatajiti svojega živega človeka — ne morem svoji materi na ljubo iti za duhovnika. Že od nekdaj smo bili grofi Ennski zelo pobožen rod: saj imamo celo mučenca v svoji družini. Grofi Ennski so bili zagrizeni križarji; borili so se za Kristov grob, za to trpeli in umirali. Grofi Ennski so zidali samostane in cerkve, dajali pobožne ustanove in postajali duhovniki. Bili so pridigarji in menihi, prelati in škofje. Eden izmed grofov Ennskih je nosil celo kardinalski klobuk. Na našem gradu pa je vse zanemarjeno, zapuščeno, razdejano. Samo kapela ne. Kapela na Ennskem gradu je skoraj razkošna. Mi smo zelo siromašni. Toda svojega lastnega kaplana imamo. Največji in najvažnejši dogodki \ i*ašem vsak- danjem življenju so ti, da hodimo k mašam in k spovedi, da se postimo, proslavljamo praznike, da kličemo svetnike na pomoč, da služimo Materi božji, vse samo zato, da bi si pridobili čim večjo pravico na nebesa. Od svojega uboštva dajemo ubogim; darujemo sveče in voščene slike; pokoro opravljamo; na božja pota hodimo; Gospodovi smo z vsem, kar imamo; zvesti pripadniki smo, goreči sanjači in zagrizenci naše zmagoslavne katoliške vere in edino zveličavue cerkve. Moj oče moli prav tako spokorno kakor moja sladka mati. V velikem tednu trpimo z Zveličar-jem; vsakemu duhovniku sem moral še kot deček poljubiti roko; zmagoslavja cerkve so zmagoslavja ennskega rodu; vsak ne vernik, slab vernik in drugoverec nam je božji sovražnik in naš lastni sovražnik. Ta studenec težke katoliške krvi je življenjski studenec našega starega rodu. Tudi jaz ga imam marsikakšno kapljico.v svoji krvi; toda — duhovnik ne morem in ne moreni postati! Tudi ne svoji sladki materi na ljubo. Na gradu Enni je zdaj nuja mala bodoča nevesta na obisku; to se zgodi vsako leto nekajkrat. Tudi moja mati ljubi z vso nežnostjo otroka s Platterjeve domačije. Toda toži: da je Juditka docela drugačna kaker druga dekleta petnajstih let in da se ne more prav spoznati v tej zaprti in globoki naravi. Še bolj v skrbeh je moja mati, da to mlado božje bitje ne hodi po široko iz- liojeni poti Gospodovi, ampak išče sama svojega Boga po samotni stezi ter se z vidno upornostjo vdaja strogo katoliškim navadam dežele in našo hiše. Na svoj tihi, prepričljivi način prigovarja moja mati zmeraj in zmeraj Juditki, toda vselej in vselej dobi v odgovor: take reči se ne dajo vsiliti. Iu drugače nobene besede o svoji veri v Boga in svetnike, če jo mati še tako goreče prosi, časih v pravem srčnem strahu za duševno srečo mlade kristjanke. Ta pa ostane mirna in resna, ostane z mojo materjo zmeraj enako ljubezniva in obenem gospodarica svoje trdne volje, kakor bi bila že odrasel človek, z vsemi strastmi in izkušnjami, čeprav je še otrok. Moji dobri materi uide zaradi tega čudnega bitja marsikateri težak vzdih. Tudi to vem: da }3 zaradi moje goreče ljubezni do tega lepega in nenavadnega bitja grenko žalostna in si v dnu duše želi, da bi bil med našim, razvalinam podobnim, siromašnim ennskim gradom in lepo bogato Platterjevo domačijo prepad, ki ne bi čez njega vodil noben most. Toda Juditka mora le priti, samo pri nas mora biti in moja mati je prva, ki se vda njeni očarljivosti. In potem naj se je zna varovati njen veliki, neumni fant? Tako imam že razne skrbi in težave. Še marsikaj drugega me tare. Če je namreč Juditka pri nas, vidim izneinda drobeče se zidovje in raz-pokane stene mojega tako vroče ljubljenega gradu Enne; iznenada vilim preperela tla in strope, pobledele in raztrgane tapete, bledo in uničeno slikarijo, črvojedno pohištvo, staro, slabo orodja ŽIRI. (Smrtna kosa) Narodna društva v Žireh je zadel hud udaiec. Star Komaj 27 let je umrl Delfin Mrovije, čevljeiski pomočnik pri Ivanu Zajcu v Žireh. Pokojnik je bil kH delavec izredno naobražen in jo z vso vnemo deloval v organizacij ih. Sodeloval je pri podružnici Narodne strokovne zveze. Sokolu in gasilskem društvu Pri Narndm strokovni zvezi je l>il odbornik in dclgo časa tudi njen vzo-en tajnik. Bil je znan tudi kot dooer govornik Pok6jn;k je bil pri zadnjih volitvah v Delavsko zbo.nico izvoljen kol zastopnik narodnega delavstva in se je kot tak udeležil tudi prve skupščine. Ob povratku domov je mladi mož legel v posteljo in v torek dne 12. t. hi. popoldne podlegel zahrbtni bolezni Vrzel, ki je nastala s smrtjo delavnega odbornika v vrstah podružnice NSZ, bo te?kc nadomestljiva. Pokojnik je zapustil mlado ženo očela mater in sestro, ki žalujejo za njim. P> kojnika bo ohranilo narodno delavstvo v svetlem spominu. Žalujočim ostalim globoko sožalje! o odplačevanju kmečkih dolgov Nova uredba o zaščiti kmetovalcev, ki ima moč zakona urejuje odplačevame dolgov, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Povzročila ie tako med dolžniki kakor posojilodajalci precej nejasnosti. Mnogo dolžnikov in tudi denarnih zavodov tolmači zakon čisto po svo;e. Ker ine na vseh potih oblega neštevilo ljudi za tolmačenje določil omenjenega Zakona, smatram za potrebno, javno opozoriti na naslednja najvažnejša določila: Z dnem nastopa veljavnosti zakona, to je z dnem 23. novembra leta .1933., so priklopljene glavnici vse do tega dneva neplačane obresti z vsemi postranskimi pripadki. Tu sein spadajo tudi morebitni stroški izterjevanja obresti zadnjega leta, stroški tožb in drugo. Sodišča morajo s tein dnem odložiti (ustaviti) vse tožbe, tičeče se gornjih terjatev, ako jim je službeno znano, da je dolžnik kmetovalec v smislu določil omenjenega zakona. Kjer bi sodišče iz kateregakoli razloga tega ne napravilo, mora dolžnik, ki je tožen, prinesti sodišču potrdilo županstva, da je kmetovalec v smislu tega zakona in da uživa zaščito. S "tem potrdilom se zahteva ustavitev, odnosno odložitev procesa, kar mora sodišče takoj storiti. Tako nastale skupne dolgove z obračunom z dne 23. novembra leta 1933. mora zaščiteni kmetovalec odplačevati, če so večji od 1200 Din, v dvanajstih letih, začenši prvo leto s 6 % celotne dolžne vsote in končavši, vsako leto s približno za 1 % zvišanim odplačilom, v dvanajstem letu. Obrok za plačanie prvih 6 % zapade po sedanjem zakonu do 15. novembra leta 193-1.. nadaljnji obroki pa vsako leto do istega datuma za eno leto nazaj. obrokov v treh letih, izgubi zaščito po tem zakonu in ga lahko dolžnik toži za ves dolg. Zadnje dni sem videl terjatve nekaterih denarnih zavodov, ki kljub jasnim določilom zakona terjajo od dolžnikov plačanje osemodstotnUr in večjih obresti in jim celo groze z odvetniki. Opozarjam na člen 5., odstavek 2., zakona, ki pravi: «... kaznujejo se z zaporom do 6 mesecev in globo do 10.000 Din posojilodajalci, ki bi zaračunali večje obresti, kakor so določene v zakonu.5 Vsakdo, ki bi hotel kakorkoli drugače ravnati z obrestmi, kakor je to določeno v zakonu, se izpostavlja gornjim kaznim, če se prijavi sodišču. Občinski uradi, učitelji in drugi izobraženci naj raztolmačijo prizadetim določila zakona, da ne bo nepotrebnih zmed in celodnevnih zamud z romanjem do poslanca samo zaradi pojasnil. Narodni poslanec Ivan U r e k. Tedenski tržni pregled skupnih malih dolgov se • odplača jlim 3 fJ°, 4, Pobelim 2^do 3, volom za m ključu- v 12 letih. i re"° 0 ' ljlkr>m za k'-lEl3 3 do 3.25, klav- V teh obrokih so zapopadene obresti in odplačilo glavnice. Kdor bo tako redno odplačeval obroke, bo v 12 letih plačal s tem ves dolg. Ako pa more kdo plačati poprej celoten dolg, se mu za vsako skrajšano leto odpustita 2 % od ostanka dolga. Če bi plača! zdaj ves dolg, bi se mu zmanjšal za 24 %. , Dolgovi pod 1200 Din se plačajo v treh letih. , , ŽIVI,N^ Na zadnie,m ™ribcrskem ^jmu so Če ima take dolgove najmanj tri, pa v petih letih.'b,le za kllo?ran> ZiVe teze nadledl,le c8ne: debe~ Nad 4800 Din tudi po gornjem _________ ............, . , , , , , Pod zaščito ne spadajo dolgovi, ki so popol- "in-kravam' debel,m 2 do Plemenskim 1.75 notna na novo nastali po 20. aprilu leta 1932., ter- do 2 o0' klobas- ncam 1.50 do 2, niolzmcam in bre-jatve trgovcev, nastale po 20. oktobru leta 1931J lim 2 do 250' mladl živmi 3 do 4 in telieam 5 če ne presegajo 500 Din, vse terjatve obrtnikov, do 6 Din Cet,e mesu: lovsko meso I. 10 do 12, nastale z njih delom, plačila služinčadi. preužitek, 8 do 10- ,1!esj blkov> kr;,v 1,1 lelic 5 do 7- te,e" vzdrževanje, davščine, terjatve, nastale iz kaz- t,na L 14 do 16' IL 10 do 12 in sveža s™i'na 10 nivih dejanj in podobno. Izvzeti so nadalje dol-'do 13 D 11 za kdogram. govi pri Narodni in Državni hipotekami banki.! VIN0- Prezgodnji hud irraz občutno zavira Kot kmetovalec v smislu zakona, ki uživa vmfrki P™met in vso vinsko kupčijo, kar bo go-gornjo zaščito, se smatra vsak tisti, ki ima manj tovo vplivalo neugodno tudi na cene. Do sedaj kakor 76 ha obdelovalne zemlje in ki njegov do-,Pe .ie vr5l!a k"P?>ia v vsej banovini d kaj po-hodek izvira pretežno iz kmetijstva vseh panog.! voli!1°i nin°g° se je prodalo osobito v večja mesta Kdor ima poleg zemljišča še kakšno manjšo obrt. P° ugodnih cenah za pridelovalce. Kdor je že gostilno itd., pa niegov glavni dohodek, torej sPravil svoie blago iz kleti, je vsekr-k- r dobro večji, izvira iz zemljišča ali sploh iz kmetijskih zadel- Tudi obmejna savska banovina je bila panog, je kmetovalec v smislu tega zakona in deležna dobre kupčije, žarah česar so cene pov-uživa zaščito. V dvomljivih primerih izdajajo ob- isod porasle, najbrže za enkrat do skrajne višine, čine zadevna potrdila. Vsak zapadli obrok (če bi na primer ne bil plačan do 15. novembra vsakega leta) se more takoj izterjati s tožbo in rubežnijo. Kdor bi tako bil trikrat v zamudi z obrokom in bi moral biti tožen, ali če ga tožnik ne bi tožil in ne bi plačal ker se bo zaradi ote?kočenega prevažanja in točenja pri takem mrazu in poledenelih potih povpraševanje po vinih zmanjšalo. Zlasti bo ponehalo povpraševanje po slabejših vinih, ki ostrega n1 r za ne prenesejo t?ko kakor močnejša vina. Za stara mešana v:ra zahtevajo pridelovalci 5 in vse druge žalostne ostanke iz starih, boljših časov. Od kleti do strehe je vel ka hiša polna ropotije. Rad bi vrgel čez vse sijaj, ki bi zakrll Judi-tinim vsevidnim očem razpad našega gradu. Ne da bi s-i morda sramoval revščine: toda beli me. lloli me pa le takrat, kadar je Juditka pri nas, in samo zaradi nje. Ker otroka tako nespametna ljubim in ker sem v dnu duše t: ko neukiotljivo ponosen človek, ne morem trpeti, da bi morda čutila do nas sočutje, kar bi bilo za malo gospodarico Plalterje-e domačije — tako si mislim — morda še bolestnejJe in poniževalnejše kakor za nas. Tako mlada je še. pa se je že naučila Velike umetnosti, da zna kraj, kjer prebiva, napolniti s sv jo navzočnostjo. Preden se zavem, je že soj, ki bi z i.jim rad zavil v tenčico veliki, podrti etinski grad nad njim. Le da prihaja ves ta soj od nje. Potem sem srečen. Da, š^le trkrat se prav p ikaževa, kaj sva: dva otroka. Pusta bi?a doni od najine srečne mladosti. Z roko v roki se klativa pu grajskem posestvu, k>er se ral i2ram s svojo tovariJico skrivalnice ali pa slepe miši. Zak j če najdem ali ujamem Juditko. mara pustiti. da jo poljubim na čre»nje»o-rdera, mehka, mlaja usta. Okoli gradu se razprostira gosta divjina. Vleče se visoko s P.ose, pa d I dr. Eisacka, k, je prav tako podivjan kakor nu ja sedemnajstletna pamet. Pokrajina okoli je vsa zarasla Moj oče je m ra! dat; iztrebiti gozd. da je dobil za turščico nekaj več polja. Pri nas drugače nič ne trebimo in ne prizidujemo, ker pustimo, da skrbi za nas nebo, ki pa tudi za našo pobožno hišo ne dela ne 110-i vih polj za turščico ne vinogradov. Tako smo v l našem Bogu in v naši revščini vzvišeni; in veselim se. kadar se lahko potikam po mili volji okoli I gradu Enne, prav tako, kakor bi bil sredi pra-! gozda. Res opažam, kako je tu ravnodušna narava Juditki v dno srca za sovražen a. Po vseh koncili i in kotih bi me rada imela drugačnega. Ce bo kdaj 'pozneje prodala svojo cvetočo Platterjevo domačijo, bo lahko trebila divjino na Ennskena gradu I— moj rosp'd brat bo tako os'a! pri cesarju ra | Dunaju. To na' tudi stori: kot njegova gospodarica! Dotlej pa naj gre pri nas. kak r pač pojde. Nil naši mizi jemo p> na\ar'i le preproste kmečke jedi. Pri nas je dosti žgancev ir. polente, dosti slanine in proknjanega mesa. K temu za pij'čo slabo vino in do'ro mleko. K sreči skrbi j mladi gospod R k za di.jačino.in rihe. Ka'ar pa je Juditka v gostih, ne mirujem dok*er ni raša 1 iriza tako preskrbljena, aa bi ?e naš cesar srm lahko jedel pri Enn-kih groftb. Ttiii cvetja mora i takrat krasiti našo mizo: tako ia namreč ona va-j°na na Platterjevi domačiji. Moja sladka mati stoka, m j uboji oče a. drnja zaradi tega in — o! a , popustita med ?t> kanjem in godrnjanjem, delata z otrokam kakrr z zakleto princesko, drurače pa prepustita nebu, da vse p;av st. ri. I Skupaj z Judito =pm u'el ?mr'ni revarnosti. Obema se je že zdelo, da sva izjubl eus. in že skoraj bi ?ovoril n čude/u, ki ga je storilo nebo za .naju, otroka. Moja mati je zato vsa zamaknjena, zahvalno mašo je dala brati in prižgala pred podobo moje zaščitnice. svete Barbare, posvečene sveče. Misli, da sem izbran za velika dejanja, ki jih bom storil Bogu v čast, ker mi je le božja milost ohranila življenje. Moja pobržna mati pozablja. da je bila z menoj Judita Platterjeva, da sva bila oba v smrtni nevarnosti in da sva. se oba rešila iz smrtne nevarnosti; da je t rej nebo samo združilo mene in njo za življenje. Toda popisati hočem, kako se je to zgodilo. Vodna nevarnost na T.rolskem! Poplava ob Eisacku! To je treba doživeti. In zlasti če je sredi srečnega pomladanskega časa! Iznenada pride vo<*a, pride nevarnost: čez noč, v eni uri, v trenutku. Po dolgotrajnem močnem dežev ju. Ali j>a če se utrga oblik in še tr^l a ni. da bi se iztil nad rami. nmp.-k k<*e v- n; krajini ki je z?'o od n"še doline. A1! "a če zat uM v prvi pomladi podivjani jug in hitro stopi mehke množ n-" r^ega v gorah. Na v&f> strani se trgajo hudourniki z ledenikov lin skal, iz rdobeli in k-tbn Stekajo se. zbirajo se. K'd< r gorski veletok ruioio gozdove, odplavljajo r.Iasti zemlje, trenja stane. Rjava, mogočna blatna i kopica se vali z \i-in in vse uničuje: cluhlje in gloMjfe, niže in niže. Medtem ko so v krajih zgornjih dolin vode /e zbiraj >. si mwbjo prebivalci spod o j h vasi: «Saj je 5e čas. Zdaj je p:i? še ne bo » Toda je ža tu. čaših z blirkovo: hitrostjo? Kar je bilo še pravkar majhen, živahno šumHajoč po- «IX)MOVINA» št. St Stran 9 ___- —1----'.-3 do B, za stara sortirana 6 do 8 Din za liter, za izredno fine sorte pa še višjo ceno. Sejmi 27. decembra: Vitanje, Radeče, Vrhnik- 28. deceml ra: Dob: 29. deeenilra: Mirna poč. Vrednost denar a Na naših borzah smo dobili v devizah (k tečajem se prišteje premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23 05 do 23.15 Din; 1 nemška marka za 13.64 do 13.75 Din; 1 angleški funt št^rling za 18« 64 do 188 24 Din; 1 ameriški dolar za 36.02 do 36.E0 Din; 100 francoskih frankov za 224 49 do 225.61 Din; 100 češkoslovavkih kron za 170.01 do 170.87 Din; 100 italijanskih br za 300.68 Jo 303.08 Din. Avstrijski šiling se je trnova; v zasebnem kliringu po 9.15 Din. Vojna škoda se je zak ju-čevala po 293 do 295 Din Kratke vesti - prganlzirana zadružna prodaja paru+-'ne in jalc v Ljubljani. Kljub težkočam se je Kmetijski družbi v Ljubljani, odseku za perutniarstvo. posrečilo. da je mogel pričeti organizirano prodajo perutnine in jajc v Ljubljani v svoji prodajalni, Igriška ulica 3 (za dramo). Pozvali so se člani, naj po gotovih načelih dobavljajo blago centrali. Namen te prodaje je, dvigniti pri naših psrutni-narjih veselje do te važne panoge, ki je za našega podeželskega rejca prav v teh hudih časih najdobičkonosnejša. Odsek bo nakupoval perut-ninarske proizvode po najvišjih cenah. Na drugi strani bo z najmanjšim zaslužkom prodajal blago porabnikom. Ljubljanski trg je namreč v tem pogledu ze'o slabo poskrbljen. Predvsem se bodo dobavljala sveža, sortirana jajca, dalje živa in zaklana perutnina, zlasti štajerski kopuni, pulardi in kokoš: kakor tudi druge pasme, seveda tudi gosi. race in purani. S tem delom bo odsek Kmetijske družbe za perutnmarstvo gotovo zelo vplival na razvoj perutninarstva v dravski banovini. Vse informacije se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. — Povečanje pridelovanja ollnlh semen. V ministrstvu za kmetijstvo se jc vršil pod predsed- stvom g Milana Novakoviča. načelnika oddelka za rastlinsko pridelovanje, posvet odbora za pospeševanje domače gojitve oljnih rastlin. Na posvetu so razpravljali o pospeševanju te proizvodnje, da bi se ustreglo domačim potrebam po teh sirovinah. Sedaj uvažamo na leto preko 2000 vagonov takih semen iz tujine, ker je pri nas z oljnimi rastlinami zasejana površina zaradi ne-dobičkonosnosti v zadnjih treh letih padla od 14.000 na 7000 ha. V naši državi se na leto potroši okrog tisoč vagonov oija. jedilnega in industrijskega. pri čemer pa ni upoštevana raba olivnega olja. Da kmetovalci v bodoče ne bi opuščali pridelovanja oljnih semen, je posvet sk'enil, da se morata pridelovalcem zajamčiti zadostna ceni in prodaja takega semena, ker ga ni mogoče nikomur drugemu prodati kakor tvorničarjem olja. To se pa da doseči le s sklenitvijo pogodb med pridelovalci" semena in tvornicami. Po teh pogodbah naj bi sa pridelovalcem zajamčila najnižja cena in proJaja semeni. Zastopniki oljne industrije so na posvetu izjavili, da pristanejo na to, zlasti ker so že letos sklenili pogodbe s pridelovalci. ki imajo zasejano površino kakih 7000 ha. Izven pogodbe je zasejanih še okrog 2000 hektarov. Po dal:ši razpravi o raznih vprašanjih je bil sprejet predlog, da se ustanovi ožji strokovni odbor, ki bo imel nalogo sestaviti nrčrt, po katerem je treba v bodoče delati za pospeševanje oljnega rastlinstva Razen tega ima strokovni odbor nalogo naprositi preko Centrale industrijskih korpcracij tkaninsko industrijo, da j tudi oni sodeluje pri delu za pospeševanje pridelovanja oljnih rastlin, ker gre tu obenem za ' izboljšanje proizvodnje bombaža in lanu, ki sta važna tudi za tkaninsko industrijo, j = Obrestna mera kreditnih zadrug. Zadružna zveza in Zveza slovensk h zadrug v Ljubljani objav! j ta: Z uredbo o zaščiti kmetov z dne 23. novembra leta 1933. so dnločene obresti 6-02 odstotka za vsa zaščitene kmečke dolgove, ki predstavljajo večino zadružnih posojil. Za ostala posojila pa priporočata zvezi kot centrali včlanjenih kreditnih zadrug glede na člen 1. uredbe o maksimiranju obrestne mere z dna 22. novembra leta 1933., naj posojilnice dede na hude gospodarske razmere vseh dolžnikov irraji; cd 1. januarja 1934. dalje tudi za nove in za nekmečke dolgove čim nižjo obrestno mero, n.kakor pa ne višjo nego 9-5 odst' tka. = Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga cjeruzalemčan* v Ivanjkovcih priredi v četrtek 4. januarja deveti vinski sejem in razstavo v dvorani tik postaje. Navzlic let' šnji ninožitisko slabi letini se ta prireditev zaradi izrecne ?eb"e mnogih vinogradnikov in interesentov kupcev hi opustila. Na ponudbo bodo vina iz leta 1932. in pa leti šnji pridelek, ki je nad pričakovanje dober. Vsakdo bo imel tukaj prilik > videti razna mešana in sortirana vina, vendar pa le iz ormoikf-ljuto-merskih vinigradov Železniške zveze so zelo ugodne, tako da je peset prav lahko inigoč. — Moncpolizacija hmeijske trgovine v Nemčiji. Nemški državni minister za prehrano je te ' dni iz^al uredbo, po kateri smejo odslej pridelovalci hmelja, za katerega je obvezno znamko-! vanje, ta hmelj prodati izključno le Nemški dru-1 žbi za promet s hmeljem. S tem se vsa ponudba tega hmelja osredotoči pri proda.ni organizaciji | nemških hmeljarjev, to je pri Nemški družbi 7a promet s hmeljem. Ta družba je že poslala vsem pridelovalnim občinam nalog, da skupaj z zaupniki družbe sestavljajo liste vseh hmeljarjev, ki imajo še neprodani hmeli. Družba bo posla'a nato v vsako občino svojega zaupnika, ki bo ocenil količino in bo izstavil potrdila o nakupu, na podlagi katerih bodo hmeljarji v teku 8 dni lahko pri ' družbi dobili na vsak cenjeni stot SO mark pred-jeina. Končni obračun se bo izvršil šele potem, ko bo hmelj stehtan v oznamenjevalnicah in nabasan. Pri tej priliki se bo tudi blage uvrstilo v kakovostne razrede, za katere veljajo določene osnovne cene. Nadaljnja izplačila kupnine hmeljarjem bo družba šele dala, ko bo blago prodala. Nemška družba za promet s hmeljem posluje z najmanjšimi stroški in bo ves izkupiček od pro-J daje dodelila sorazmerno pridelovalcem, seveda po odbitku lastnih stroškov. S tem je izpodrezan vsak nov nakup hmelja po poklicni trgovini kakor tudi po pivovarnah naravnost pri pridelovalcu. — S?iem kožuhovine bo 22. januarja v prostorih velesejma v Ljubljani. Lovci naj svo?e res dobro blago -letošnje sezone nemudno pošljejo j svoji prodajni organizaciji «Divji koži», Ljubljana, velesejem. Tujina se za našo kožuhovino zanima, - hoče pa biti poučena, kako in s čim bo dražba založena. Ali si že obnovil članarino Vodnikove dsužbe? tok, je zdaj divje, besneče valovje. Rase in rase, j šumi in šumi, divja in divja, narase v pošast, ki hlepi po plenu. Sukajoči in valeči se valovi trgajo bregove, podirajo jezove, stepaj3 iz strug in se vržejo na ubogo deželo, ki se ne tnere braniti. Zvonovi ihte in opominjajo: tVoda! Vodab Nihče ni nanjo misli', čeprav je ves dan pihal jug. Zjutraj je bilo ču(težilo lepo. Temnov išnjev« nebo brez oblakov, in niti sapice ni bilo pod vrhovi žlahtnih kostanjev. Midva, Juditka in jaz, sva bila že od ranega jutra na poti: peš Čez Brik-sen v Novo Štifti, kjer sva pri samostanskem vrt uarju naročila mlada marelična drevesca, s katerimi hoče Judita zasaditi vse polje. Ta petnajstletna kmetica namreč m.sli: kor v br kserski pokrajini marelice tako dobro rode, bi bilo treba te sočne sadeže gojiti na veliko. Ko sva na po-vratku prišla vnovič skozi iastitljevo škofovsko mesto, sem odvedel svojo damo v daleč okoli znamenito gostilno pri cSlonu* in jo z nemajhnim ponosom počastil s pe-nvam in sladkim vinom. Popoldne sva bila že nekoliko utrujena in nisva vedela početi nič pametnejšega, kakor da sva se šla klatit z gradu tja ob rob zelenega Kisacka; najela sva čoln n pustila, da naju je reka počasi nesla navzdol. Rahlo sva drsela na mehkih valovih med bregovi, ki so bili gosto obrasli z grmovjem, dokler se nisva pripeljala do kraja, ki sva ga najrajši imela. To je bi! majhen otek sredi Mrusre. Napravile so ga vrbe. ki jih je voda odtrgala od brega. Vrtinci so jih potem segnali sku- paj in tu so se trdno zasidrale. Povsod okoli bujno poganja bičje; blazina lmiiu in zelišč pokriva netranjest otočka, toda skozi vejevje se je treba preriniti kakor skozi živo mejo. Ko sva prišla tja, sem ovil verigo okoli nekega debla 111 se splazil z Juditko iz čolna v lepo skrivališče Tu sva se odpočila na gredi rumenih trobentic kakor sredi cvetočega zlata: obhajale so naju v soliie-nein seju se lesketajoče stene poganjajoči h vrh, okoli naju pa so mrmrali valovi mladega Eisacka? ki so ga cvetje, bičje in goščav ja docela skrivali, tako da se je to šumenje valo • slišalo kakor nad-zemeljska glasba. V grmovju je žvižgal k^s, metulji so se sukali nad nama in iz zraka se ja čulo brenčanje žuželk. O, ti moj ljubi nebeški oče, keko je tvoj svet vendar lep. kako čudežno lep, 7. Juditko ob strani! Po dolgem iztegnjen sem ležal jaz, veliki fant, na hrbtu, gledal s široko odprtimi očmi v lesketajoče se morje zračnih višav, prisluškoval vsem glasovom živega bo?jaga sveta in Čutil svojo mladost, svoji moč lil svojo srečo, kakor vroč veletok v svoji duši. Ne vem, kaj mi je blodilo po glavi; toda iznenada se 111 vprašal Juditko z veliko vnemo: c Zakaj imaš prav za prav svojo posebno vero? Vsi se čudijo in so zaradi nje v skrbeh. Saj si vendar Tirolka; in vendar si še pravi otre k Kako moreš torej imeti svojo vero samo Zase?» Ker sem gledal nad seboj v nebo, je nisem pogledal, ko je odgovorila: dfsko naj to morem? Saj niti ne vem, ali je moja vera posebna, kakoi praviš tL> «Rad bi vedel, kako naj bi se ji drugače reklo*, sem uporno vzkliknil. «.0, ti divji, hudobni Rcks, je dejal otrok dalje. cVidiš, imela sem angelsko dobro mater. Tudi o moji materi so rekali ljudje, da je 'mola posebno vero. N sem je razumela; ko mi je mali umrla, sem bila še docela maj.«-i:t -samo, da je bila tako dobra, o, t?ko dobra k: kot na primer tvoja mati. In ko je umrla, sem slišala ljudi, ki so govorili o njej, da bo rnorala ujemi duša dolgo goreti v vicah, ker je imela posebno vero. «Da bi bila ni ja angelsko dobra mati dolgo v virah, v strašnih plamenih! Vem še. k kn sem dosti dni in noči brez p-estanka kričala in jokala; ki.ko sem vzela velik vrč in ga napolnila z vodo; kitko sem hotela iti tja, da bi pogasila ogenj v vicah, kjer gori da^a moje matere. In vem že, kako sem vt knila svoje rocice v plamen na ognjišču, da bi čutila, ali gorenje ne Iv li. cZelo, zelo, zelo je bole'o. I11 kaj je bila ta ti>a!a bolečina proti mukam ki jih je morala trpeti moj i mati? Mene so mke bolele, ona pa je morala goreti po vsem telesu; jaz sem držrla ri ke le nekaj trenutkov v plamenu, ona pa je morala dolgo, dolgo v njem ti peti. c,Likala sem in kričala, ni-em si vedela pomagati in nisem imela nikogar, ki bi me bil lahko potolažil. cNikogar. nikogar! «Ce so mi potem pravili ljudje o ljubem Bogu, o križanem Odrešeniku, o sladki Materi božji iu I DOMAČE NOVOSTI * Proslave 45. rojstnega dno Nj. V e 1. k r a I j a po vsej državi v nedeljo 17. t. m. so iznova pokazale, ksko globoko je vsidrana v srcu vsega naroda od cajskrejnejšega severa do najskrajnejšega juga naše države ljubezen in vdanost do vladarja. Pokazale so pa tudi, s kolikim zrupan ^m gleda ves narod v svoj2ga vzvišenega voditelja, kralja Zedinitelja. Veličastnim manifestacijam ljubezni in vdanosti, ki jih je izkaza! svojemu kralju beli Zcgreb, so se pridružili ne le Ipeogrsd in Ljubljana, marveč poslednja vas v 'Jugoslaviji. Z redko enodučnostjo je ves jugosfo-vciiski narod Izkoristil to priliko, da pred vsem svetom potrdi svojo odločno voljo, slediti neomajno svojemu modremu vladarju ln vzvišenemu voditelju v njegovem prizadevanju za učvrstitev države na znotraj in na zunaj. V enaki slogi, kakor je v nedeljo ves narod proslavil rojstni dan svojega krala, bo tudi v bodoče sledil njegovemu klicu. Živel kralj! Živela Jugoslavija! * Kralj pokrovitelj sokolskega pokrajinskega tlefa v Zagrebu. Nj. Vel. kralj je ustregel prošnji zagrebške sokolske župe in sprejel pokroviteljstvo pokrajinskega s'kolskepa zleta v letu 1934. ©b priliki GOletnice ustanovitve prvega sokolske-ga društva v Zagrebu. Obene.n je Nj. Vel. kralj blagovolil pokloniti zagrebški župi zastavo, ki se bo razvi'a ob zletu in blagoslovitvi temeljnega kamna za Dom prestolonaslednika Petra v Zagrebu. * Božične počitnice. Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23. t. m. do vštetega 9. januarja 1934. * Bolgarski Junaki in vseslovanski Sokoli. Dne 14. t. m. so se sestali v Beogradu v prostorih Sokola kraljevine Jugoslavija naši sokolski zastopniki z zastopniki bolgarskih telovadnih društev Junak. Po prijateljski izmenjavi misli je bilo soglasno ugotovljeno, da ni ve,"' nikakih zaprek za sprejem Zveze bolgarskih telovadnih druStev Junak med člane Vseslovanske sokolske zveze. * Razdelitev sredstev bednostnega sklada. 'Agencija Avala objavlja: Gospod ban je po zaslišanju širšega in ožjega odbora banskega sveta in upoštevajoč gospodarske razmere in socialne prilike posameznih srezov in mest odredil, da se sredstva' bednostnega sklada dravske banovine porazdele takole: 1.) Za vzdrževanje, preureditve, preložitve in gradbo novih cest dobe: srezi: Brežice 150.000, Celje 250.000, Črnomelj 100.000, Dolnja Lendava 70.0C0, Gornji Grad 50.000, Kamnik 1'50:000, Konjice 90.000, Kočevje 1S0.0G0, Kranj 90 000. Krko 155.000, Laško 300.000, Litija 240.000, Ljub'jana 140.000, Ljutomer 160.000, Logrifec 170.000. Maribor desni breg 195.000, Maribor levi breg 140.000, Metlika 80.000, Murska Sobota 100.000, Ncvo mesto 220.000, Prevalje 130.000, Ptuj 230.000, Radovljica 100.000, Slovenj rradec 120.000, Šmarje pri Jelšah 220.000, Škofja Loka 90.000 Din ter mesta: Celje 60.000, Ljubljana 850.C00, Maribor 175.COO in Ptuj 10.000 Din. 2.) Za izboljšanje zemljišč dobe: srezi: Brežice 20.000, Celje 45000, Dolnja Lendava 15.0C0, Gornji grad 30.000, Kamnik 20.000, Kočevje 80.000, Krško 50.000, Laško 80.000, Litija 50.000, Ljubljana 15.000, Logatec 30.000, Murska Sobota 50.000, Prevalje 40.000, Ptuj 20.000, Slovenjgradec 30.000 in Šmarje pri Jelšah 25.000 Din. 3 ) Za popravo vodnjakov in preskrbo s pitno vodo dobi srez Kočevje 115.000 Din. 4.) Za zavarovanje in urejanje hudournikov dobe: srezi: Gornji grad 70 000, Krško 75.000, Ljubljana 30.000, Logatec 40.000 in Radovljica 50.000 Din, 5.) Za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke dobe: srezi: Brežice 8000, Celje S€00, Črnomelj 4000, Dolnja Lendava 5000, Gcrnji grad 4000, Kamnik 6000, Konjice 5000, Kočevje 10.000, Kranj 5000,. Krško 8COO, Laško 60.000, Ljubljana 8000, Ljutomer 6000, Logatec 6000, Maribor desni brea 8000, Mariboi levi breg 6000, Metlika 3000, Murska Sobota 5000, Novo mesto lO.OCO, Prevalje 5000, Ptuj 10.000, Radovljica 5COO, Slovenjgradec 5000, Šmarje pri Jelšah 7000, Škofia Lcka 3000 ter mesta: Celje 10.000, Ljubljana 100.000, Maribor 50.000 in Ptuj 5C00 Din. 6 ) Za prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in dobrodelnih ustanov dobe: sreza. Laško 60.000, Litija 450C0 ter me.-,»a: Celje 8000. Ljubljana 50.000, Maribor 25.000 in Ptuj 5000 Din. 7.) Za zaposlitev više kvalificiranih brezposelnih 450.000 Din. * Delo Zveze izseljenskih društev. Zveza izseljenskih društev ima v Zagrebu tudi svoj ob-vestilni in posredniški urad, ki šteje že osem podružnic. Ta urad je imel doslej največ dela s posredovanjem glede prihrankov, ki jih imajo naši izseljenci in njihovi sorodniki vložene v raznih bankah. Denarni zavodi so izplačevali izseljen- ske prihranke le v najnujnejših primerih. Kakor znano so naši rojaki v 15 letih obstoja države poslali in prinesli domov od 15 do 20 milijard dinarjev. Velik del teh vlog je zamrzel v raznih denarnih zavodih, ki vedno odgovarjajo na posredovanja posredniškega odbora, da izplačila niso mogoča po določilih zakona o zaščiti kmetov. Mnogi denarni zavodi so sicer izplačali male dele vlog v primerih bolezni in smrti in manjše zneske tudi za življenjsko oskrbo izseljenskih sorodnikov, po večini pa zavodi zavračajo izplačila, ki so izseljencem potrebna za potne stroške v kraje zaposlitve. Mnogi izseljenci so v tujini postali žrtve sleparjev. Največ takih sleparstev je bilo izvršenih v Argontini. Naši rojaki so padli v mreže raznih agencij v Buenos Airesu, ki so prevzele od njih argentinike pesose ter jim dale nakazila na razne naše deuarne zavode. Mnogo takih nakazil je bilo ponarpjenih, v drugih primerih pa domači denarni zavodi nakazanega denarja sploh niso prejeli, ker iz Argentine nihče ne more poslati več kakor po 100 pesosov na mesec. Ko so naši rojaki v Argentini prišli v stiske, so mnogi od njih hoteli vnovčiti svoje prihranke, ki so jih še pred vojno ali med njo po raznih agencijah poslali v domače denarne zavode, ki jih sploh ni več. V vprašanjih repatriacije se obrajo na posredovalni urad Zveze izseljenskih organizacij v največji meri rojaki iz Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Tudi iz Severne Amerike in iz evropskih držav si mnogi želijo domov. Vprašanje repatriacije iz držav Južne Amerike je bilo z naredbo ministrstva za socialno politiko rešeno tako, da se je letos lahko vrnilo 50 izseljencev brezplačno, 25 pa za polovico potnih stroškov. Te ugodnosti so že vse izčrpane. Za Zedinjene države in K«nado pa je bilo določenih 200 brezplačnih in 100 vrnitev za polovično ceno. Prednost pri teh ugodnostih imajo očetje in red-niki večjih družin v domovini in oni izseljenci, za katere sorodniki v domovn1' prevzamejo vsa jamstva. Pri enakih pogojih imajo, prednost tudi vojni dobrovoljci. Obmejni izseljenski nadzorniki d"jo repatriirancem po borzah dela tako- zvane objave za polovično vožnjo po naših državnih železnicah, ostali stroški pa se krijejo iz izseljenskega sklada. Število repatriirnncev iz kontinentalnih držav postaja vedno večje in ima zaradi tega Zveza izseljenskih organizacij tuli vedno ve?je stroške. Skrbeti mora tudi za one rojaka, ki so jih tuja oblastva odgnala. Na posredovalni urad se mnogi izseljenci obračajo s prošnjami, o vseh svetnikih, sem mislila zmeraj samo na svojo mater, ki je morala goreti v vicah, ki jih ji je prisodil ljubi Bo?, in da so tudi sladka Mati božja in vsi svetniki to mirno pustili. Tako sem se navzela svoje posebne vere. kakor ji ti praviš in kakor jo je imela tudi že moja dobra mati.* Zdaj sem vse vedel in zdaj sem molčal. Oba sva bila docela tiho; počivala sva pod ilatirn cvetjem v solnčnem iskrenju; prisluškovala sva mrmranju valov in kosovemu petju; hipno naju je obšla sladka utrujenost; trdno sva laspala. Šumenje me je zbudilo. Ne! Kipenje je bilo, bučanje. Zdelo se mi je, da vstaja iz globine, da pada iz zraka. Toda ni bilo vil.arja. Še vetrič se ni premaknil. Negibno so stale v rumeni večerni svetlobi vrbe, stalo jp bičje. In neprestano kipenje in bučanje, o katerem nisem vedel, odkod prihaja, ali je še daleč ali že blizu. Iznenada sem čuti!, kako se je postelja iz tra*e in cvetja, kjer je Juditka še zmeraj sladko spala, močno stresla. Potem sunek, močan udarec; pograbil sem svojo bodočo nevesto s tal in jo trdno objel. Obenem sem začul skozi šumenje in bučanje reke pretresljivo zvonjenje. V Briksenu je bilo plat zvona: ^Nevarnost zaradi vode!* In zdaj od vseh strani divji glasovi... Z vseh višav je donelo navzdol, iz vseh dolin in kotlin. 'Nevarnost zaradi vode!» Z Judito, ki še drhtela ni. v rekih sem planil h goščavju, kjer je bil privezan č ln. Prerila sva se skozi gosto vejovje. Nikjer ni bilo več videti čolna! Povsod okoli rjavi, razburkani, sukajoči se, besneči valovi, ki so odpeli verigo in odnesli čoln navzdol. Znal sem plavati in lahko bi se bil rešil —-sam. Judita je takoj spoznala smrtno nevarnost. Zaklicala mi je: «Reši se!> Odgovoril sem ji: «Ali ne veš, da si mi usojena za nevestico?j Tedaj se mi je nasmehnila, česar še ni nikoli prej storila. Zemlja pod nama je stokala in se zibala. Kakor bi nevidne, divje roke trgale najin otok; čez njegov rob pa je že voda naraščala in naraščala. Labko bi bila preračunala, kdaj bo otek preplavljen, kdaj bova obi morala utoniti. Brej? je bil samoten, najbližji kraji so bili daleč stran; človeška r< ka naju torej ne bi mogla obvarovati smrti. Sanic čudež. Razen tega bo kmalu teman mrak. In še zmeraj šumenje in bučanje, še zmeraj presunljivi klici na pomoč — plut zvona: «Nevarnost zaradi vode. Reš:te se! Rešite seb Okoli naju so krožile raznovrstne ptice, kakoi bi bile v smrtnem strahe. In kos, ki nama je žvižgal v spanju, je čepel tik zraven Judite na vejici cvetočega belega trna. Zdaj me je začela moja ma'a nevesta prositi, naj se sam rešim — njej na ljubo! Da bodo moje roke brp/. dvoma dovo'j močne, da se bodo labko uprle divjim valovom in jih srečno preplavale. Judita je mo- ledovala in se prilizovala. Bila je tako nežna, tako krotka in tako dobra, da si tega še mislil nikoli ne bi bil. Njene roke so se ovile mojega hrbta, pritisnila je lice na moj obraz, šepetala mi je in mi dajala najslsjša imena: naj ostanem njej na ljubo živ in naj jo pustim samo umreti. O moji dobri materi mi je pravila, o mojem očetu, o iroji prihodnost; in o tem, da bom nekoč krepak Tirolec, pameten rttfiž in dober človek, sebi samemu in drugim v veselje in v korist. V svojem smrtnem strahu za moje mlado življenje je našla zame besede, kakršnih še nisem čul iz nobenih človeških ust: ne iz ust kakšnega duhovnika ne z ustnic svoje matere. Z velikimi svečanimi besedami je silil otrok vame, naj ostanem živ. Juditine besede so me opajale, da nisem čutil nič drugega kakor samo blaženost, ki me je do dna srca stresala z grozo Tesno objeta sva stala ... Čedalje temneje je postajalo; bila je noč. Čedalje bolj so naraščaje vode, okoli naju pa je tulilo bučanje in šumenje v globoki temi kakor vihar. Nisem misli! na svojo mater, ki je zdaj gotovo v smrtnem strahu zaradi mene; nisem mislil na prihodnost, o kateri sem sanjal samo velik«* reči — mislil sem samo na svojo malo Judito Plafterjevo. ki bo z menoj umrla, če naju ne reši čudež. Tedaj se je zgodilo, da mi je prišlo na misel: Ti si dober katoličan Za dobre katoličane de'a nebo z*"Prai čudeže. Mogočno svetnico zaŠČifnico imaš. P-Jiliči jo v najhujši sili! fSveta Barbara, nsj M pomagal rodbinam v domovini, katerim zatadi pomanjkanja zaslužka ne morejj -eč pošiljati dosedanjih podpor. Izseljenci zagotavljajo, da bodo takoj, ko se razmere izboljšajo, vse povrnili. Tudi rodbine, ki želijo, da bi se jim očetje in sinovi vrnili iz tujine, se zatekajo k Zvezi izseljenskih organizacij. Posredovalni urad jim pomaga, kakor je pač mogoče. One, ki hočejo sami plačati vse stroške za vrnitev svojih sorodnikov, pošiljajo k domačim družbam, da pri njih kupijo vozovnice in da tako ves denar ostane v naši državi. Izseljencem, ki se vrnejo v domovino, pa morajo izseljenske organizacije seveda spet urediti razne zadeve, najvažnejšo pomoč pa jim nudijo pri kolonizaciji. Tako opravlja Zveza izseljenskih organizacij-ogromno delo v korist rojakov v tujini in njihovih rodbin v domovini. Zaradi tega je umestna njena zahteva, naj bi se sklad za iz-3eljenstvo upravljal v vseh primerih pod nadzorstvom in pri sodelovanju z zastopniki zveze. • Podpore banskim upravam za kmetijstvo. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministrstva dovolil te-le podpore banskim upravam: v Ljubljani 200.000, v Zagrebu 200.000, v Banji Luki 250.000, v Splitu 200.000, v Sarajevu 250.0W>, na Cetinju 300.000, v Novem Sadu 2<>O.OX), v Ni-šu 250.000 in v Sknplju 300.000 dinarjev, skupno 2,150.000 Din. Banske upiave bodo te podpore po rabile za pospeševanje rastlinske proizvodnje, za nabavo semena, hrane za živino, sadik, trierjev in kmetijskega orodja za skupno uporabo. Pred nakupom tega blaga morajo banske uprave predložiti kmetijskemu ministrstvu utemeljene predloge, koko hočejo potrošiti to podporo in kako hočejo razdeljevali nabavljene predmete in blago, brezplačno ali na posodo, in kako hočejo ravnati z vrnjenim denarjem. Nakupi bodo dovoljeni šele, ko ministrstvo potrdi predloge o nakupih in razdelitvi blaga. Po izvršenih nakupih morajo banske uprave poročati kmetijskemu ministrstvu o količini in vrstah nabavljenih predmetov in nabavljenega blaga in o njihovi razdelitvi. * Tobačni avtomati. Uprava državnih monopolov je zvedela, da nekatere osdbe ponujaj!) prodajalcem tobaka na drobno avtomate za prodajo cigaret in da te avtomate priporočajo in oglašajo celo v listih. Ker po zakonu o državnih monopolih nima nihče pravice brez posebnega dovoljenja monopola prodajati cigaret in drugih tobačnih izdelkov z avtomati, se opozarjajo prodajalci to-taha na drobn?, ni j sc g'cde predaje totalnih izdelkov z avtomati poprej obroč jo na monopol- sko upravo, in sicer za vsak primer posebej, da dobe dovoljenje. Uprava državnih monopolov se še ni načelno odločila za noben avtomatski tip, ki bi bil primeren za prodajo cigaret, marveč šele preizkuša razne avtomate. Ko se bo odločila za tip avtomata, ki bo ustrezal vsem zahtevam, bo to razglasila preko oddelkov finančne kontrole v dnevnikih. * Povišanje tarife «a pisemske pošiljke v tujino. Prometni minister je povišal poštnino za pisma in dopisnice v mednarodnem poštnem prometu, in sicer za pisma do 20 gramov od 3 na 3.50 Din, medtem ko ostane za vsakih nadaljnjih 20 gramov poštnina neizpremenjena v višini l.50 Din. Pristojbina za dopisnice v mednarodnem prometu pa se zviša od 1.50 na 1.75 Din. Te nove pristojbine bodo stopile v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Poštna uprava dodatno poroča, da ostane tudi v bodočo za pisma v Italijo za 50 pat nižja tarifa kakor za pisma v ostale države, tako da se bo od- 1. januarja plačevalo za pisma v Italijo do 20 gramov 3 Din (dosloj 2.50 Din), za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa 1.50 (kakor doslej). Za dopisnice, namenjene v Italijo, pa bo znašala poštnina v bodoče 1.50 Din namesto dosedanjih 1.25 Din. * Železniške legitimacije za civilne in vojaške upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene legitimacije leta 1920. in jim bo torej potekla petletna doba ob koncu tega leta, se po-zivajo. da jih predlože do 31. t. m. finančni direkciji, odseku za računovodstvo (pokojninski refe- ' rat) v Ljubljani. Za izstavitev novih legitimacij ; naj »e prošnjam priloži slika, znesek 10 Din in : zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Legiti-■macije samo za podaljšanje za leto 1934. pa naj se predlože čimprej, najkasneje ;>a do 20. januarja. I * Podružnica Zveze absolventov kmetijskih , ?o! v Ljubi?ani je imela ustanovni občni zbor v i nedeljo 17. t. in. v dvorani Kmetijske družbe v ; Ljubljani. Za pripravljalni odbor je poročal Mi-I klavec Alojzij. Nato so se sprejela pravila. Pri j volitvah ie bil soglasno izvoljen naslednji odbor: ; Miklavec Alojzij, Podmoinik, predsednik; Knific j Jože. Medno, tajnik; Babnik Martin, Tomaževo. | blagajnik. Prihodnji sestanek podružnice ZAKŠ v Ljubljani bo v nedeljo 31. t. m. ob 9. dopoldne i v dvorani Kmetijske družbe. Vabijo se vsi to-j variši, da sc gotovo udeleže sestanka, ker sc bo j na njeni.ruzpravuu.o j>ic«v;sciii o zvuukui giu-' silu «Brazdi». * Prijave radijskih aparatov pri preselitvi. Na vprašanje neke poštne direkcije glede postopanja pri preselitvi radijskih naročnikov iz kraja v kraj iste ali druge direkcijo pojasnjuje oddelek prometnega ministrstva, da mora vsak radijski naročnik prijaviti svoj odhod dotični poŠti in prihod riovi pošti pismeno brez takse ali ustno. Prizna-nica o plačani naročnini velja za vse kraje in vse direkcije in vsa področja koncesioniranih družb v naši državi. • Zakotne posredovalnice v vojaških zadevah so brest pomena. Komanda dravske divizijske oblasti je objavila naslednje sporočilo: «Opozar- jajo s6 vse osebe, ki morajo ureaiti gotova vpra-j šanja (poziv na vežbo. rekrutacijo, vojnico ali i podobno) 7 vojigkimi oblast v i (štabom komande ! dravske 'divizijske oblasti in s komandami ljub-| Ijanskega, celjskega in ' mariborskega vojnega j okrožja), da jim posredovanje raznih pisarn in oseb ni-potrebno, temveč jim je celo škodljivo. | Vsakdo, kdor inia -litžbene opravke z vojaškimi oblastvi, naj s»> obrne ustno ali pismeno nepo-| sredno nanje, pa bo njegovi (*. zakonu osnovani prošnji ustreženo.s e Regulacija Savinje je zagotovljena. Odposlanstvo celjske občine pod vodstvom poslanca Ivana ; Prekorška. ki je bilo te dni v Beogradu, je do-! seglo lep uspeli in popolno soglcsje z vlado. Po-i selilo je ministrskega predsednika dr. Srškiča, , ministra dr. Kramorja, predsednika JNS Nikolo Uziinoviča, ministra za gredbe dr. Srkulja, nii-, nistra za sicialno politiko iti narodno zdravje I vena Pudja in ministra za finance dr. Djordje-viča. Na soji polem je ministrski svet sklenil, da se vnese v državni proračun za regulacijo Savinje ! in njenih pritokov potrebni znesek v višini 45 od-slotkov. Vsa dela se morajo izvršiti po napravljenih načrtih v teku desetih let. Člani odposlanstva 'so izjavili r.Tuh\>vemu> dopisniku, da so zelo hvaležni ministru dr Kramerju, ki se je za za-: devo odločno zavzel. j " »Vzajemna pomoč» v konkttrzu. I e dni je . na zahtevo banske uprave načelnistvo'aVzajemne j pomoči« predlagalo otvoritev konkurza. Za oškodovance so zdaj važni triie glavni naroki. Za 18. februarja ob 9. dopoldne jc v veliki razpravni j dvorani 79. pri ljubljanskem okrožnem sodišču : določen prvi zbor upnikov, ki bodo volili upniški 'odbor. Zadnii rok za prijave terjatev jc določen j do 28.. februarja. Terjatve, opremljene z listinami. . in njih vloge, pravilno kolkovaiie, se naslavljajo ua okrožno sodišče v Ljubljani. Naposled je za pomagaj, sveta Barbara, prosi zame. Sveta Barbara, reši naju, in zaobljubim se ti —> Kaj? Kaj? Da postanem duhovnik, da pustim Judito .". llajši umrem zdaj z njo! In medtem ko sem še premišljeval, da svoje svetnice, zaščitnice, nisem hotel poklicati na pomoč, nama je že pomagala. Začutila sva iznova močan sunek, ki bi naju bil nedvomno vrgel na tla, če se ne bi bila oklepala vri>ovih debel. Potem se je začel otoček sukati. Začel je krožili, naposled pa se je odtrgal in prost, kakor splav z nama odpeljal po naraščajoči reki. Peto poglavje. Poročna vožuja na Eisaeku. Bilo je čudežno lepo v mlačni majski noči, pod lesketajočim se mesečnim nebom. Zdaj je flrsel najin splav počasi, počasi; kmalu pa se je pognal z bliskov o naglico po Eisaeku navzdol. Časih je zašel v vrtince in se obračal na vse strani; dostikrat se uama je zdelo, da se potaplja, toda spet se je dvignil — in zdrsnil dalje Za čudež sva hotela prositi nebo, dobre svetnike sva hotela prositi za najino rešitev; in čudež se je zgodil. Zakaj nič več i.isva mislila, da je najino življenje v nevarnosti; nisva mislila več na najino zgodnjo smrt in nf> to, kako lep bi bil še lahko svet za naju dva. Sredi nevarnosti, ko je divjalo okoli naju peneče se vodovje, ko je tulilo nad nama šumenje iti bobnenje višav, kr. j dejanju. In okoli ogrji slražeči, v strahu čaka-ie razbijalo zvonjenje, sva mislila samo na to, j joči ljudje, da so ljubiva, da sva skupaj, da bova skupaj j Ti bi naju bili lahko rešili! limrl i Nekajkrat sva bila docela bli/tt biega in Zakaj na nikakšno rešitev nisva več upala... ognjev. Toda vrbovo grmovje je bilo pregreto, Tesno sva bila objeta in čakala sva smrt. j da ti naju bif mogel - kdo opaziti. Kričal sem. Vsak trenutek sva pričakovat,' da bova začutila, Vendar pa ni* škrzi vse divje glasove vode in kako se bo najin otoček pod nama raztrgal; pri- viharja ni nihče. čn.l. Tako naju Je gnalo dalje čakovala sva vsak trenutek, d;i bova utonila v rjavih, l jovečih vodah, in zato sva se tako tesno, tesno objemala. Nič več nisem mislil na svoje cvetoče ži- in dalje sko?i obsijano majsko noč, In midva sva izvedela, krko lepo je življenje in kako lepa naj bo poslednja uajinn noč na svetu. Toda prešeren sem pa še bil v svoji poslednji t jen je in zgodnjo smrt; tudi ne na svojo sladko j noči Življenja. Dejal sem Juditi, da. bi j> speljal mater, ampak mislil sem brez prenehanja samo j v skušnjavo: na Judito iu na to, da pojdem z njo vred v i eToliko najinega otočka je že voda. odtrgala! srnrt j Vrbam pod nama «o se že tako zrahljale koreni- Zato se nisva prav nič več bala, bi'a sva !ne\da- ne bčKlo.;niogie več dolgo, m siti. I$ne-docela mirna in čutila sva se srečna Majska noč, i ga^iztneU unju b, morda se nosile. Toda le ene-ki naj bi postala najina smrtna noč. je bila če-j"'-dalje svetlejša. Na nebu m bilo oblačka; samo j Kaj mi je na to odgovorila Judita? vojska zvezd in zlati mesečev srp. Plaval je visoko nad nama kakor nebešk i znamenje. Ob Juditini strani na veji cvetočega belega trna je spet sedel kos. Glavo j^ vtaknil pod peruti in zaspal. Samo enkrat sem izpustil Judito, stopil do roba in razdelil vrbove veje... Vse naokoli nič drugega k; k r div ja, valoveča voda, nad njo v nežni sopari gorovje. Kjer jo bil breg zelo visok, so ogroženi prebivalci naložili viseke grmade in jih zažgali. Plameni so švigali pod nebo, kakor ogromne pianienice .so sv etili raz-j Niti besede! Odtrgala se je od mene, toda takoj me je spel objela z obema rikama. Za trenutek je ostala negibna in poljubila ine je na usta. Trikrat me je poljubila. Trikrat sem čutil njene mehke, tople, nežne ustnice, kako so se pritisnile na moje. Potem pa me je izpustila, z ustnicami in z očmi se mi je nasmejala, in -t kakor martinček se je splazila od mene. k vrbam, da bi se brez besede vrgla skozi grmov je v rjave, tuleče valove. 9. uro 15. marca določen likvidacijski narok. Razprava o likvidaciji terjatev se bo vršila v ne-. kdanji porotni dvorani. Pričakovati je velik naval upnikov in bo ta razprava trajala najbrž več dni. Po dosedanjih podatkih je oškodovanih nad 30.000 strank. Aktiva se cenijo nekaj nad 5 milijonov, pasiva pa na 17 milijonov dinarjev. * Dober svetovalec v gospodinjstvu je zlata vreden. Tega se dobro zavedajo vse tiste gospodinje, ki so morale na lastni koži občutiti, kako hudo je prav odgovoriti na nešteta vprašanja, ki se pojavljajo dan za dnem. Saj mora biti žena mati. zdravnica, gospodarica in še marsikaj. Zlasti pri nas na kmetih hudo občutimo pomanjkanje raznih gospodinjskih knjig. Ena najprimernejših, ki je bo vsaka žena vesela, je »Gospodinjski koledar za leto 1934.», ki ga je izdala založba •Žene in doma». Razen koledarskega dela, kakor vsaka pratika, prinaša posebne dnevne razpredelnice, kjer lahko gospodinja zapiše vse svoje dohodke in izdatke, da ima tako pravo knjigovodstvo. Skrbno izbrani zdravstveni članki pišejo, kako se moramo varovati raznih bolezni in kako jih zdravimo. Tudi o vzgoji otrok, ki se pri nas žal zanjo še premalo menimo, je napisanih v tem koledarju precej tehtnih besed. Toplo je pisan članek o «Ženi na vasi«. Vsakogar bo zanimal članek, ki piše, kako se moramo pripraviti na zakon, in še obilo drugih zanimivosti je. Več povesti za odrasle in za mladino vam bo krajšalo čas v dolgih zimskih večerih. Najvažnejši pa so razni praktični nasveti za gospodinjo, ki jih je v koledarju objavljenih 100. Razen vsega tega je še dosti drugega zanimivega branja in obilo dobrih smešnic. Ta koledar, ki bo v njem dobita vsaka gospodinja vse, kar bo iskala, ne bi smel manjkati v nobeni hiši. Stane 30 dinarjev, naročnice revije «2 e n e in doma« pa dobe razen njega še 4 druge zanimive in prepotrebne gospodinjske knjige («Mož in zakon®. »Pletenje in krpanje?, cVrt in moje rožo in «Naše zdravje>) za 37 dinarjev. Naroča se pri upravi «2ene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova 10—12. * čitateljem »Domovine* sporočamo, da nameravamo ponatisniti roman »Dva človeka*, ki je zbudil že toliko pozornosti. Seveda bomo mogli storiti to samo, če se bo javilo dovolj prednaročnikov. Knjiga bo obsegala okoli 320 strani in bo stala za naročnike, ki se že zdaj javijo, mehko vezana 30 Din, s poštnino 2 dinarja več. Po izidu bo dražja. Prosimo vse prijatelje, ki bi knjigo radi imeli, naj jo naroče vsaj do 15. januarja. Pišejo naj dopisnico na uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5 d. * Veliko veselje naredi božično darilo samo takrat, kadar ustreza v vrednosli izdanemu denarju, kar se Vam posreči, če greste v Trgovski dom Stermecki — Celje. * Dediščina iz Amerike. V West Allisu v Ze-' din jenih državah je letošnjo pomlad umrl rojak ■ Franc Zukan, ki je zapustil 2000 di.larjev gotovine, j Po njegovi smrti se n'.kd;> ni javil kot dedič. Pri-! jatelji pokojnika so slutli, da je Z-ikan zapustil j sorodnike v stari domovini in ker se jim zdi Ško- ( da, da bi denar zapadel državi, so naznanili zadevo slovenskemu odvetniku Glojaku v Cleve- j landu, ki je takoj uvedel poizvedovanje in je na- j posled res našel sorodnike pokojnika, ki žive v Orešju pri Šmarjeti na Dolenjskem. Vložil je to-zadevn > tožbo in sodišče je odredilo, da se zapuščina izroči sorodnikom, dasi je denar že bil zapadel državi. Sodišče je upoštevalo okolnost, da jugoslovenski konzulat ni bil o zadevi obveščen in torej ni mogel pravočasno uvest; poizvedovanja. * Zdramila se je, ko so zvonovi oznanjali njeno smrt. V Št. Vidu nad Ljubljano se je primeril nenavaden dogodek, o katerem razpravliajo ljudje po vsej okolici. Na Poljanah pri Št. Vidu je ležala bolna že nad 14 dni žena nekega mizarskega mojstra. Njeno stanje se je v soboto še izredno poslabšalo in se je v teku popoldneva onezave-»tila. Domači so bili prepričani, ker se že tri ure Hi zavedla, da je mrtva, zaradi česar je hitel eden naznanit njeno smrt. O smrti poseslnice je bil obveščen seveda tudi ce-kovnik in j? s stolpa r Halim zvončkom oznanil njeno smrt. Kmalu po: j tem so ji pričeli zvoniti tudi z ostalimi zvonovi. Medtem pa je prišel v hišo brat njenega moža, ki ni mogel verjeti, da je svakinja res mrtva. Stopil je k postelji in pričel je poizkuse umetnega dihanja. Njegov trud je bil po daljšem ča9u uspešen: v lica navidezno mrtve je prišla barva in naenkrat je ženska odprla o:i tja. Tedaj sem tu| poiskal grob neznane matere z enakim imenom.>. Dvoje rok začuti na svcjih ramenih in prijazen glas ga poprosi tako vneto, da ne more odreči: «Pojdite z menoj, vi, ki ste tako lepo igrali-v sveti noči. V hiši nje, ki počiva v tem grobu,' bova praznovala Kristovo rojstvo ..j Novak se hoče braniti in še peče nekaj, kari zveni kakor: «... siromašen ... doce'a tuj...» j «Tuj? V sveti noči?* pravi organist. «Ali niso bratje vsi tisti, ki stoie s pokojnim srcem v tej sveti uri ob jaselcah? Pogledal je goslaču v obraz. | In odvede ga s seboj v hišo. Po.te:n sedi Ivan Novak pri organistu v izbi.j Vročega čaja je dobil, da se je uobro pogrel. T: ko prijetno mu je pri srcu — zadnjič je bilo takrat pred dvema letoma, ko sta bila še mati ia zaročenka zdravi... In o svojih ljudeh pripon vedujc organistu. O svojem življenju. Naj izve, komu je izkazal svoje usmiljenje ... Tako sc je zatopil v spomine i« pripovedovanje, da ni opazil, kako je stopilo iz sosedne sobe mlado dekle. Tiho je obstalo in prisluhnilo. Na- pesmi... in potem zaspal na tem grobu matere, ki ni bila njegova mati, za zmeraj. Tako lepo toplo mu postane v cerkvi. In tako veselo v srcu, ko strmi pred, oltar. Kako lepo done orgle! Čuti, da igra organist z vernim srcem. Kake mu drhte roke. Kako se mort premagovati, da ne vzame sredi službe božje grtli v roke in ne zapoje z njimi v to sveto božično noč. In potem stoji spet v temi na grobu, kjer je zataknil smrečico s svečkami. Sliši zamolkle korake ljudi, ki hodijo iz cerkve. Vsi so srečni... Tedaj se nasmehne in k' mu srce v samoti joka, prižge sveče. Sveta noč in tudi on, najsamotnejši na svetu, jo bo praznoval... Tiho plapolajo sv3če v vetreu. Svoje gosli boža. Mati mu jih jc bila podarila pred davnimi leti. Na božič je bilo ... Odtlej so bile njegove, spremljale so ga povsod, v veselju in v žalosti. Potem se je naslonil na križ, oči je uprl v drevesce in začel igrati. Mehko kakor iz srca je donela v temo: «Sveta noč, blažena noč ...» Kakor pobožno drhtenje gre nežen vetre čez pokopališče. Njegovo pesem nosi. Drevje in grmovje se priklanjata pesmi v sveti ljubezni. pika, da bi prebral ime. Star mož počiva v grobu. Ivan Novak žalostno odkima in gre dalje. Med potjo šepne: i popotnik se potaplja v svoje bežične tonilo se je pb.vrata in nabilo glavo, da so se sanje. Sneg izgine, cvetje požene iz tal in se- bo- ji vsuli kodri čez obraz. In n^ne lepe oči strme hotno razcvete. In sredi njem* so jaslice. Na Si-,-v tujca, ki govori, kakor ne bi-več živel na tem roko se odpre nebo. Na srebrnih, zlato obroblje-! svetu, kakor bi bil uekje daleč, daleč, nad zvez- In za trenutek se čuti i gen fu,jRŽ 8e godi v tej blaženi noči? Ali more biti rešenega vsega zemskega. trpljenja kakor v ma-jaovek tisti> bi tako )epo igra, kakor bi angeli terinem naročju. Skozi berno obleko popotnega moža sili mraz.J 0Znanij0 oslepljenemu svetu rojstvo Njega, ki bo Ves premrl vstane. Danes je njegov praznik, njegov božič, ki ga bo proslavljal sam na grobu, v mrazu. Mladi goslač stoji ves zmeden pred mladim dekletom. Še bolj bled postane njegov obraz..«; «Magdalena>, šepne in prime njeno roko. J„„ ... ,. ,. tmssuiUKuio, .pel,? Ali pa so res pnšh angel, na zon,.jo da dJena., strnJi - v obraz. Poteui opP7A v nje- mndtinn 74c)onltoTiomii ocotn rntclvn ivipari! 1?» hn 1 ° . , , r„ , , nih očeh začuden. izprašujoč pogled, tedaj so spomni: Ivan Novak si zmedeno seže v lase. zdrsneta po licih. In kakor prej organist na pokopališču, tako mu zdaj položi dekle roke na ramena. In njen glas je tako mil, tako sladak, ko mu reče: «Kar recite mi Magdalena, saj je nocoj sveta noč.> In skrivnostno mu šepne: «V sveti noči smo vsi otroci.. .j i Srečna noč je bila zanj ta. sveta noč. Pre-j srečna... Drugo jutro je hotel iti dalje v svet, toda organist mu je ubranil: < Ali bi znali igrati tudi na orgle?: ga je vpra-1 šal. «Da, znal bi. Saj sem le nekoč igral nanj/,...»" je odgovorila, ctoda štejem že osem križev in ne morem več dolgo živeti. Zima prihaja in najbrže je ne bom preživela. Pa Bem si mislila, da bi bilo potrebno, vse že prej oskrbeti. Pogreb hočem imeti lep.. .> Ko sta se pripeljala do vasi, je splezala To-mažinka z voza in se je napotila naravnost k mizarju, kjer si je naročila krsto ter izbrala za krsto barvo in okraske. cKrsta naj ostane kar pri tebi, dokler je ne bom potrebovala. Tu je denar in potrdilo mi daj.* Od mizarja je šla h grobarju in mu dopovedovala, da mora izkopati zadosti globoko jamo, obenem pa ga je prosila, naj ob njeni smrti poskrbi za to, da jo bodo nosači previdno ncsili po gričku na pokopališče. Ko je poiskala še mežnarja in mu že vnaprej plačala trud pri zvonjenju, je nazadnje stopila v župnišče in gospodu župniku odštela denar za pogreb in za maše, ki naj se bero po njeni smrti. Ko je prišla iz župnijskega poslopja, jo je na cesti že čakal Mihonov hlapec, da jo popelje domov. Bila je vesela, da je vse tako v redu opravila. Njeno srce je postalo tako lahko. Zdajci se je spomnila Boltežarja. cZakaj bi tudi ta siromak ne imel svojega veselja*, si Je mislila in je šla k peku kupit zemljo. Ko se je s hlapcem pripe'jula nazaj na Miho-novo dvorišče, je čepel Boltežar ne daleč proč od 1 dvorišča ob potoku in metal vanj kamenčke. To-mažinka je stopila proti njemu. cKupi mi žemljo!* je zajavkal, ko jo je zagledal. Tomažinka se je vstopila poleg njega in nekako svečano izvlekla iz cekra, ki ga je nosila s seboj, lepo zapečeno veliko žemljo. Sčino. Stari grajski prebivalci", stric je taka sklepal, so prevažali orožje, ki so ga rabili -9, krivičnem boju proti tlačanom. Matevže jo je iztaknil tudi v Čurnovih do* linah. Ponoči jo je mahnil iz gostilne nekoliko natrkan. Celo klel je, kar ni bila njegova navada. Ob križu v Dolinah pa 6e je začel kesatiJ «Bom pa zmolil očenaš za odpuščanje grehov*,; je sklenil in pokleknil v travo. Pa glej ga spaka! S kolenom je zadel ob nekaj trdega. Križ božji! To so bili čevlji, potem noge, roke, ves človek, a brez glave. Stric ni utegnil zrno* liti očenaša. ;j Rad se je ponašal tudi, kako si je koga pri-*; voščil. Tako je naletel ponoči na Vogrinca, koi je šel iz krčme. Mož je bil prav dobre volje, i Prišla sta do pokopališča. Vogrincu se je užalilo ob spominu na umrlo ženo. tO, Micka,! Mickab je pričel jokati. < Za kaj si me zapustila?* Potem si je domislil: «Veš kaj, Matevže, na pokopališče pojdem. Z Micko moram govoriti. Prav nekaj posebnega ji bom povedal...* Stric mu je branil: « Vogrinec nikar! Pozno je že... Z mrtvimi se ne smemo šaliti.* Pa si ni dal dopovedati. «Pojdem>, je dejal,\ «in poklical jo bom... Pa se mi bo tudi oglasila .. .* To je izrekel in odšel na pokopališče. Stric mu je obljubil, da ga bo počakal zunaj pred vrati. Brž pa se je premislil. Vedel je, da Vo-grinec prav debelo laže. Zato ga je hotel opazovati in preizkusiti njegovo junaštvo. Splazil se je tiho skozi vrata. Vogrinec je lezel prav počasi po poti sredi pokopališča. Matevže pa se je prfpognil in izginil med lesenimi križi. Kakor bi trenil, je presekal ovinek dobila v oči, ko je gledala siromaka z omejeno pametjo, kako je zgrabil z obema rokama smoter svojih najlepših sanj. Sedel je na ležeče deblo in z iskrečimi se očmi občudoval božji dar v obliki žemlje. kakor so dnigi sosedje. Tebi pa vsa čost v ne-zivite.> jžvenketanje ponovilo že na klancu pod gra-1 bcaih in na zemlji.* Boštjan je zasovražil vse domače fante* Le Matevžeta je pohvalil, češ: «Ti pa nisi tak, kakor so drugi bedaki.» Matevže se je rad pobahal, knko se je od-< rezal pri velikonočnem izpraševanju. Župnik ga je pozval, naj mu pove nekaj iz starega testamenta. Stric ni vedel, kako naj bi od« govoril. j Duhovnik mu je pomagal iz zadrege: 'mi do dna to greakoi kupo! Danes pijem-svojo srčno kri, svojo ljubezen bom zdaj zapil in svoje življenje, ki mi jc odslej nepotrebno!* Prijatelji so ga tolažili. Nj se brigal z a njih besede, pil je in pil. Nazadnje je obsedel sam in žalosten v gostilni in pil do jutra. Zjutraj je vstal izza mize in se pijano zasmejal: t aSe mi jc ostal-denar. Naprej pojdern in še bom pil. Žalost moram potolažiti ali umreti, kajti ta bolečina je prestrašim!«. Irr še! ie in spet je pi(. Od; !ci je bil slednji član pijan. Ničesar ni jedel, skoro nič spal. Njegovo zavetišče je bilo krčma, na vse drugo je pozabil. i Neko noč ic spet popival in sc potem pijan napoti! na zrak. Obležal je zunaj na polju. (_ In ko sc jc zjutraj prebudi!, mu jc bih slava ^ežkn, a misli meglene. Nekam nejasno se je spominjal vsega svojega življenja. Vse je lebdelo pred njim kakor v motnih sanjah. Začutil je v glavi strašno bolečino, ki mu je zameglila um. | Vstal ie in še!, sam ni vedel kam. Srečaval je prijatelje, ki so ga ogovarjali, a bedasto sc jim je smehlja!. I In prijatelji so vedeli, da ie izgubljen. Pripeljal Se je žden voz, naložili so vanj umetnika, ki se lii branil, in odpeljali so ga v domačo vas i In tako je postal iz kiparja Cekarja vaški siromak Ciček. Nikomur ni delal nadlege, jedel je, če so mu ljudje kaj dali, čc ne. se ni menil za to. Najrajši je posedal po polju iti gozdu, prisluškoval naravi in se smejal. Le ob božiču se .ie nekam predramil. Rezlja! je rad jaseice in nekaj veselega je tedaj čutil. Komaj zasluten sij nežne mladosti mu je blestel v duši, spomin na mater in iaselce, ki jih ie vsako leto postavlja! doma. * «Ciče!c, zakaj si tako strašno žalosten ?» Lepa Olga, zeniljakova hči. je sedela poleg njega, ko je rezljal pastirce, in ga ljubeče gledala. «.Iožef, sveti Jožef mi je ušel. Niga!» je vzdih-nil siromak. Zastrme! je z otožnim pogledom v deklico, ki ga je ljubeče in milo gledala. «Zrezl.iaI boš drugega!« ga je tolažila. «Ne. iskat ga grem!® In šel je. Olga jc šla za njim. Počasi sta stopala čez polje in mimo brezovega gaja. Ciček je gledal samo v tla. »Počakaj, pojde va skupaj!« je kriknilo dekle. Pospešila jc korake in šla poleg njega. Vedela je, da se bodo domači norčevati, da se bodo njene tovarišice šalile. A kaj ji je bilo to mar! V Cičku je gledala,nekaj tegobnega, nekaj zagonetnega. Ta skromna naravna duša je zaslutila v bednem blazniku tiho umetnost, ki je ležala pokopana globoko v njegovi duši in trpela, ker ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal in jo dvignil, da bi spet zasijala vsa prelestna in čarobna. In šla sta skupaj. Ona je premišljala, kaj naj stori, da se bo mladenič bolj zanimal za njo. Iu spomnila sc je: «Ali si že rcz|jal Marijo?« « Map jo? Ne! Pozabil sem nanjo.® «.'nz ti bom sedela. Rezljaj meneN Mrko io je pogledal in zastoka!, kakor bi se bil oglasi! v niem daljni bolestni spomin. Potem se je nasmehni! in ji pokimal z glavo. Prišla sta do vaške cerkve in zavila vanjo. Pred jnselcami je stalo nekaj otrok. Eden je plašno stiskal v roki majhen lesen kip; že ga je Čiček zagledal in tnu ga vzel. Bil je njegov Jožef, ki ga je rezljal prejšnji dan v cerkvi. Vrnila sta se. Olga je sedela doma v sobi in Čičck ie rezljal njeno podobo. In spomnila se ic, da včasih ozdravijo norce bolečina, strašno razočaranje ali divje grmenje in ropotanic. Kadar to je pogledal, se mu je nasmehnila. Ko ie bila podobica izrezljana, je vzela Olga kladivo in jo razbila. Clčvk je iliv.ie zarja!, a ona j»e mu je smejala. Zbežal ie iz hiše in ona za njnn. Došla ga je in ga objela: «Mo.i Ciček, vrni se! Ljubim te in sama ne vem. kako bi ti pomagala, da bi ozdravel.« In vrnil se ie. Odslej ;c bi! še boli zamišljen in j mrk. Spet je rezljal njeno podobo in jo pazljivejel ogledoval. Klicala ga jc z ljubečimi imeni in se mu smehljala. Opazila jc. da se počasi vzbuja v življenj e> In božični večer ga ic pregovorila, da je še! z njenimi domačimi k polnočnicL §!a je poleg njejja. Zvezde so sijale in mrzla noč je bila. Iti potem je bila polnočna maša. V kotu ic stal bedni htaznik in gledal, si me! oči in se izktiša! vsega domisliti. Spomini so se dramili, lepi in otroški. Oka ie pa klečala pri iaselcah, molita za njegovo ozdravljenje ter prosila Boga. naj se tudi v Cičku rodi nova luč razuma. ' In po polnočhici je spet šla z njim. Daleč zunaj sta bila. Ona um je šepetala o .iaselcah, o božjem Detetu in o ljubezni. Pa je dvignil glavo: «Kjc sem?* «Pri meni!« Ozrl sc je v lepe prijazne temne oči in začutil skrivnostno toploto njenega pogleda. Pričel se je počasi spominjati, da je bil nekdaj v mestu in da jc bil gospod. Posledal je svojo slabo obleko in se zasramoval: «Moj Bog, kaj je bilo z menoj?» »Pojdi z menoj, Ciček!» »Kakšen Ciček? Jaz sem kipar Cekar!* Zatrepetala je in ga tesno stisnila k sebi: «Dk, kipar Cekar, jaz pa sem kmetica 01ga.» Ljubeče jo je pogledal. Spomnil se je vsega svojega razočaranja in tiho je šel poleg nje. Ko sta prišla domov, so sedli vsi domači z njim za mizo. Začudeno so ga zdaj gledali. Z razumnim pogledom se je ozrl po družbi, zagledal svoje jaseice in se nasmehnil. Potem mu je Olga vse povedala, kako je prišel na občino, kako je taval po vasi in kako se je zagledala vanj. Spet jo je pogledal in se razveselil. Videl je prirodno dekle, polno tajnega čara in tihe domačnosti. Srce mu je od veselja zavriskalo: t-. «Jutri pojdem v mesto. Ktnalu se vrnem in vseniredim!» ..j Cez nekaj dni so časopisi poročali o nepričakovanem ozdravljenju kiparja Cekarja. Med prvimi, ki so mu čestitali, je bila ona, ki je bila kriva njegove nesreče. Sprejel je njeno pismo in ga vrgel v ogenj. Ko se je kesneie osebno oglasila, jc sporočil, da ga ni doma. Že drugi dan so pisali potem listi, da se je poročil z mladim zdravim dekletom z dežele, ki mu je pomagalo v najhujšili dneh, da ni padel v popolno blaznost. Ci u s t a v S t r n i š a. Kotiček za ugankarje ZLOGOVNICA. I/, zlogov: be. če. e, er, go, i. i, ka, ka. kar, ke, le, lek, ljust, most, na, na, nest, net, ni, nik, no, o, ou, re, rek, ro, sič, spo, ta., tri, ve, ved, vež, ži, sestavi 13 besed, ki pomenijo: 1. Žensko krstno ime (iz svetega pisma); 2. svetlobo nam daje; 3. naziv treh soglasnikov; 4. moško krstno ime; 5. ime vod papežev; 8. mesto v severni Italiji ob morju; 7. kos žerjavice; 8. hrana; 9. glavno niesfo Tirolske; 10. del ust; 11. žensko krstno ime; 12. uslužbenec v gostilni in kavarni; 13. zakrament. če si dobil prave besede, vzemi uajprej vso prve črke od zgoraj navzdol, potem pa še vse tretje črke in dobiš našo iskreno željo. DOPOLNILNICA. V Z T S K S Z K O V E L A V E L A N * A * A A S Namestu zvezdic vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v tretji pa itne svojega najljubšega lista. * ZMEŠANI ZLO« I. nino, roč, itia, šlj, ipo, inj, ino, iiiov, ado, seu, mni, spo. Uredi te zloge tako, da dobiš rele. ki ti ga polagamo na srce. * MAGIČEN LIK. A A D K 1. dtl voza L L N O 2. bodeč plevel 0 0 0 0 3. moško ime O S T T 4. moško ime. Iz črk sestavi te štiri besede. Če si dobil prave, se bodo enako čitale v navpičnih in vodoravnih vrstah. * POSETNICA. R. ZIMA Iz teh čik sestavi možev poklic. * Rešitve ugank priobčimo v prihodnji številki. Praoljice z Boča VELIK * v Nekoč so kožuhali v Ravnem pri neki hiši; pri Bolhaku se je reklo. Pa je prišel velik, strašen mož z Boča (1000 m visoka gora v Vitanjskem gorovju) in začel vezat. Dvanajst jih je kožuhalo, pa je vsem vezal. Potem je prinesla gospodinja gotov in ko je cerkveni ključar pravkar izplačeval zidarje, se je stolp nenadno sesul. Na Boču, pravijo, se vse izpolni, kar si želiš tisti čas, ko pri Sv. Miklavžu zvoni. JAMA ZA CERKVIJO SV. MIKLAVŽA. Pravijo, da so na neki praznik na njivi pri cerkvi orali. Tisti prostor pa je bil votel in naenkrat se je vse skupaj udrlo. Telege so prišle večerjo in so ga silili, da bi večerjal, pa m hotel. J ven v p0ljčanah pri peku, kjer izvira voda, volov Tedaj je rekel gospodar gospodinji: »Pristavi pa niso več dobili. 'Miha Klevže.) svin.išek (svinjski lonec) krompirja!® Ko je bil krompir kuhan, ga je gospodinja vsula v veliko skledo, ga prinesla noter in postavila pred tistega strašnega moža. Mož se je POGREZNJENA VAS NA FERMILAH. Nekdaj je stala na Fermilah vas, kjer je bila tudi župnija. Ljudje pa so bili hudo brezbožni. Ko nasmehnil in je vse sani snedel. Potem pa je šel. Q neRoč na ve,jko nede]jo oralj fa vlačiHi se je nazaj v Boc m ga m mhce vec videl. • | naenkrat pogrezniia vsa vas, ijudje, živina, cer- (Povedal jo je SOletni Milia Klevže, Kostrivnica.) _ kev in hiše. Na tistih mestih, kjer so stale hiše, so se poznale jame; kjer je stala cerkev, je bila ŽENE V BALUNJACl. Odnekod so bile prišle v Balunjačo (gorska kotlina na vzhodni strani Boča) tri ženske in so hodile v Ravno h kmetom po mleko. Bil pa je prav čas, ko so pleli pšenico. Tiste ženske so šle pomagat in so pšenico populile, zel pa pustile; oda tam. kjer so plele one. je pšenica zrasla lepša ko tam, kjer so plele naše ženske. (Miha Klevže.) ROPARJI V BALUNJAČI jama največja. V tej jami se je še dalje časa videl konec strelovoda. Ko so ljudje hodili tam mimo v Studenice k maši, so še večkrat slišali biti uro in peti petelina. Ljudje so. bili radovedni in so poizkusili cerkev odkopati, toda ko so jo malo odkopali, se je še globlje pogrezniia. Nekateri so še vedeli za mesta, kjer so stale SV. LENART. Cerkev sv. Lenarta je bila poprej kostrivnlška župna cerkev. Po vesoljnem potopu pa je ostalo malo ljudi, ker je voda vse zalila. Zato je ostala cerkev zapuščena. Obrasel jo je bršljan, zrasel tudi skozi line v zvonik in se ovil okoli zvona. Ko so se ljudje spet namnožili, so začeli pasti živino tod okoli. Krava je začela cukati bršljan in zvon je začel zvoniti. Tako so cerkev spet našli- " (Miha Klevže.) Prvič se omenja cerkev sv. Lenarta že v letih 1160. do 1170. Bila je do leta 1768. kostrivniška župna cerkev. Nekoč se je zaradi velikega deževja utrgal plaz zemlje in odnesel župnijski hlev, zaradi česar je bilo ogroženo tudi samo župnišče. Zato so premestili sedež župnije v dolino, kjer so sezidali novo cerkev in župnišče. V začetku je bila cerkev sv. Lenarta zidana v romanskem slogu, v 15. stoletju pa je bila pre-zidana v gotskem slogu. V oknu za velikim oltarjem se vidi grb s tremi zlatimi zvezdami na modrem polju: grb celjskih grofov. To dokazuje, da so dali prezidati cerkev v tej obliki, kakor se nam je ohranila, celjski grofje, ki so bili tedaj posestniki rogaškega gospostva. Tu mimo je držala najbrž že izza rimskih ča- hiše bogatinov, pa so jih hoteli odkopati, da bi. sov cesta preko Boča na Studenice. Zato tudi je prišli do denarja. Trikrat so začeli kopati. Ko pa I posvečena cerkev sv. Lenartu, patronu voznikov, so tretjič že upali, da pridejo do bogastva, se je V Rogaškem gradu sta nekdaj živela grof in vse še globlje pogreznilo. rrofica, ki sta imela edinega otroka. Grofica je mela dragocen biserni nakit. O tein je izvedela /lobna krčmarica iz Studenic. Zaželela si je nnkit n se domenila z roparji, da ukradejo otroka. (75letni Jančič Matija iz Kostrivnice) ROPARICA V POLJČANSKEM JARKU. Prej se je reklo Poljčanskemu jarku Špelin graben. Tu je imela roparica Špela roparje pod Boč je iz apnenca. Jame pa, ... j.n omenjata seboj. Če so jo ujeli, je niso mogli obdržati, ker zadnji dve pripovedki, so takih oblik, da niso je bila čarovnica. Roparji so počakali otroka na grajskem vrtu med niogie nastati drugače, kakor po udoru stropa j Nekoč je šla s svojimi roparji v Slovenj-drevjem. Otrok se je prišel na vrt igrat. Tedaj so k,lke pojzemske jame< 'kar je povzročil podzem- gradeč. Šli so mimo Sv. Jerneja, ko je jutrnjjco roparji planili nanj in ga odnesli v Balunjačo. ski VCK]nj tok. Prva'zadnjih dveh pripovedk j zvonilo, in ona ie rekla: «Danes ne bomo srečni. spravlja naravnost v zvezo jamo pri Sv. Mi- ker so nas sv. Jerneja psi oblajali.® Ko so prišli Grof je iskal otroka po bližnji in daljni okolici in nazadnje je izvedel, da je v Balunjači. Šel je z močnim spremstvom proti Balunjači. Krčmarica je to opazila, le pokazala z otrokom na skalovju ter za vpila: «Ne enega koraka naprej, ali pa vržem otroka, da se ubije!« Dalje je še govorila, da hoče imeti grofičin biserni nakit. Grofica ji ga e res dala, ker je mislila, da dobi otroka nazaj. Ko pa je krčmarica sprejela nakit, je vrgla otroka po skalovju. Grof in grofica sta dolgo žalovala za otrokom, nazadnje sta se preselila drugam. V tistem gradu je zdaj sodišče. (Ana Trdinova iz Kostrivnice.) CERKVICA SV. MIKLAVŽA V RAVNEM. Neki grof je šel v Boč na lov. Tedaj je bil tam še sam log in grof se je v njem izgubil. Prosil je sv. Miklavža, nai mu pomaga, da bo našel iz loga, in mu je obljubil, da mu bo na tistem mestu pozidal cerkvico. Grof je našel iz loga in res dal sezidati cerkvico na čast sv. Miklavžu. * (Miha Klevže.) Svoi čas ie imelo gospostvo Rogatec na planoti pri Sv. Miklavžu (v Ravnem) planšarijo. Cerkvica pa ie bila postavljena prav gotovo zaradi te planšari,e. in sicer najbrž od celjskih grofov, ki so bili od leta 1301. do leta 1456. posestniki rogaškega gospostva. Cerkev je torej stara okoli >00 let. Cerkev ima neznaten lesen stolp nad zakristijo. V starih č;»s:h so dali nekoč napraviti na zahodni strani cerkve zidan stolp. ToJa ko ie bil klavžu z izvirajočo vodo v Poljčanah. Stene v gorski votlini Balunjači pa so delno prevlečene s sigo. Torej se tudi na Boču kažejo nekoliko kraški pojavi. ČAROVNICE PRI SV. MARJETI Pri Sv. Marjeti so bile včasih čarovnice. Moj rajnki oče so pravili, Bog jim daj večno luč. da so hodili večkrat v Drevenik. Pa so šli nekoč v somraku domov. Pravijo pa, da imajo v somraku duhovi največjo moč. Ko so prišli do Sv. Marjete, ie začelo nad cerkvijo šumeti, kakor bi listje grabil ali kakor Li £umele naškrobljene kiklje, naprej jim pa ni dalo, dokler ni odbila dvanajsta ura. Ves čas so se križali, pa ni nič pomagalo. Drugi dan so pravili sosedu: «Skoro bi bil sinoči nesrečen.® Sosed pa je vprašal; «Ali si bil pijan?® Oče so rekli, da ne. in so povedali, da so šli mimo Sv. Marjete. Sosed je rekel: «0, jaz sem že tudi ondi hodil, pa sem si znal pomagati. Kadar boš spet tam hodil, moraš koj sesti, odložiti klobuk, pa izmed nog trikrat s tremi prsti zagrabiti prsti in jo posuti na teme * Drugič so oče napravili tako, in res, kakor da ne bi bilo nič. so šli lepo mimo. , (Matija Jančič.) Cerkvica sv. Marjete stoji na južnem Boče-vem pobočju in je bila zidana v 15. stoletju. Stara je torej nad 400 let. V jarku pod cerkvijo je bila prva steklarna, ki ie izdelovala slatinske steklenice za rogaško slatino. Pripadala je rogaškemu gcspjstvu. v Slovenjgradec, so začeli ropati. Poznali so jih povsod. Tedaj so žensko prijeli, pa so trto narobe uvili in z njo zvezali žensko. Nato so jo privezali na voz k sori. Potem so jo odpeljnii. Ko so jo vozili mimo gozda, se je iz njega stišd gl^s: <-Šnela. ali ti naj pridem pomagat?® Ona pa je rekla: «V uho me piši! Če mi prej nisi pomagal, pa še zdaj nočem!® (Miha Klevže.) Poljčanski jarek je soteska med Bočem in Lovnikom, po kateri drži cesta iz Poličan .na Slatino in na Celje. BOČKA UGANKA. Storjeno je bilo. rodilo se ni. na vrhu Boča, na vrhu smreke, pod orehovo korenino pojedeno je bilo. Kaj je to? * Nekoč je bil kmet, ki je bil v graščini dolžan. Gospodje v graščini so mu pa rekli, da bi mu ves dolg odpustili, če bi jim povedal tako uganko, dr bi ie ne uganili. Kmet ie šel domov in po poti premišljal, kaj bi naredil, da bi gospodje ne uganili. Srečal je beračico in ta ga je vprašala: »Kaj ste tako žalostni?® Tedaj ji je pa povedal, kaj so mu rekli v gradu Ona pa de: «To vi lahko naredite. Doma imate brejo prasico. pa jo zakoljite. Vzemite iz nje prase in ga specite. zatem vzemite orehovo korenmo in jo daite za klobuk, nato pojdite ni vrh Boča in pojejte tisto prase na vrhu smreke V graščini potem vprašajte kaj je to: storjeno je bilo, rodilo se ni, na vrhu Beča. na vrhu smreke, pod orehovo korenino pojedeno ..e bilo. Kinet sc ie teračici lepe. zahvalil, šel domov in storil, kakor mu ie svetovala. Potem ie šei v graščino in povedal gosnodom uganko Gospodje je niso mogli uganiti. Povedati jim ie moral še rešitev uganke iu dolg so mu odpustili. ____ (Miha Klevže.) Ul) križu na razp?"" »Že snet!« (Pripovedka.) Krž^nov Matija se je ustavil ob ki /u na razpotju. Štel ie udarce polnočne ure. ki so se čuli iz bližnjega zvonika. Lasje so triu vstajali po-koncu: tudi nocoj je slišni pritajeno ječanje. Osrčil se je in stopil h križu, odkoder so prihajali glasovi. Mislil si ie. da ga hoče nekdo ostraš:ti. Tovariši ga niso maiali, odkar je prišlo med ni;mi t'o razdora. Dokler je stal ob križu, je bilo mirno in tiho. Ko pa se je nekoliko odstranil, je ponovno za-ječalo. «Kai je neki?* je ugiba! potiho. »Tako vzdihuje človek, ki trpi boleč:ne ...» «Oh% se je spet ponovilo. Ta vzdih je bil prav glasen in bolesten l)ru se je zsč»'o vzdihovanje. Mladen č je izgovoril žu"-n«!< >ve besede. ; Bolestni.glasovi so utihnili. Pred križem se je pojavila senca, kakor bi vstajala iz zemlje Rasla je vedno v 5a in više ter je izginila, ko je dosegla viš no križa. Domov je prišel Matija skoro brez sape. Vsakega lasu se ie držala znojna kaplja. Zjutraj je šel povedat župniku, kaj se je zgodilo. »Rešil si trpečo dušo». ga je pohvalil gospod '.Tane.z, Potem mu je povedal zgodbo, kakor je našel zapisano v stari knjigi. S o t e š č a n €rol> neznanega umorjenca (Pripovedka ) Povirk je bil mož, ki ni rarl verjel v strahove. Nekoč pa jo je le iztakinl ter nam svojo zgodbo takole opisuje: «"listo zimo, ko se je to zgodilo, ni bilo posebnega mraza. Doma mi j ebilo dolg čas, zato sem obiskal tega ali onega znanca. Pri Brez- j uiku sem se vselej zamudil dolgo časa. Neke| «Tukaj sem! Kaj hočeta?* se je postavil pred noči sem ocPcl prav ob enajstih. Bilo jc nekaj Selanca. Ta je pc-gledal Vrbinea, češ, naj mu pove lune. zato sem jo mahnil kar po bližnjici čez svoje Želje. llribce mimo znanietra, kjer je nekdaj stra-j »Denarja bi rad». je odgovoril plaho. Glas mu šilo. 1 rdi Ji pa so tudi, da se tam prikazuje je bil proseč in zaupen. Mati božja. | škratelj mu je prikimal: »To se bo zgodilo. Ob znamen ju nisem ničesar opazil. Pač pa a'Ko mi zapišeš dušo...» je v gozdu pod cesto nekaj lomastilo. Obdaj Vrbinec se je ustrašil, a mu je vzlic temu seme- je groza. Zavil sem s ce tc po bližnjici ob gel v roko. Škratelj je hotel vedeti kol'ke zahteva, robu gozda. Steza je držala na Počivališče,) «Ne vem, koliko bi rekel... Ah lahko mnogi kakor so rekli ravninici vrhu klanca Tukaj ! rečem?* •em zagledal pred seboj strašnega velikana. «Reci. kolikor hočeš*, se mu je laskal črnec. Vsa kri mi je šinila v glavo. »Tedaj... no, tedaj...» ni mogel izreči za- Mož je bi! tolik, da nisem videl še nikdar radi soseda, tako velikega čl a veka. Stal je nepremično: ako' Selanec je to zapazil in hotel oditi. To pi da je bi ne bil poznal okolice, bi bil mislil okleščeno delilo kakega drevesa. Najhu jše pa je bilo to. ker je steza, po ka-tc.i sem prišel, dr/ Ma prav 11111110 njega. Ali, naj grem naprej? Noge so se mi ustavljale in 11'. * Ako bi šel nazaj, bi se mi hi lik o kaj , sosedu tudi ni bilo po godu. Bal se je. ako H škratelj takoj zahteval dušo. Toda mož se ni d: 1 pregovoriti. «Sa.i ne bo nič hudega«, je dejal in odšel smehljaje se. Škratelj mu je odpira! oči: »Poglej me človek 5>em kakor ti in vsi drugi na Pristavi...» -i n, . .. „ . 1-11 «A1i tudi ješ 111 piješ?» Vrbinec mu je hotel primerilo. Ud starih možakov sem slišal, da se „ . j 1 -i .,. postreci. v takih primerih 111 varno vrniti. i c- 1 1 1 . 1 1 v . i «beveaa!» se mu ie namuznil. «1 ogum Miz božjih sem izrekel prav tiho' .UršsU Vrbinec je naročil ženi. naj pripravi in stonul dalje. Ko sem šel numo prikazni, sem mastno večerio. Prinesel je iz kleti sadjevca; zatulil von, po mrliču. Postava je bila ulita pija in jed|a sta do rane?a jutra_ kal or 17 zeleza. Glave nisem imgej zapaziti. | škratelj se ga ;e pošteno navlekel. Komaj ga Prišel sem do meje in plini! na cesto. Tu je prinese! v listnik. kier se je zaril v steljo Tu'ii sem se ustavil, ker me je skrbelo, kam bo od- Vrbinec .ie zlezel pod odejo. Tako sta prespala :la prikazen. Tedaj pa se je pričela man šati, ves dan in zvečer sta spet nadaljevala, kakor bi lezla v zemljo, ter je naglo izginila.| ,To je traialo več dni. dokler se Vrbinka ni Doma nisem mogel zali niti očesa. Vso noč naveličala. «Ta vrag nama bo vse pužrl». se e sem gledal pred'seboj strašnesra vej i k »na-. Prav pritoževala. «Kar pobere naj se, odkoder je pri-doHro sem «i zapomnil krni, kjer je stal in iz- šel. » Sinil. Vsekakor je morala prikazen nekaj po- Mož jo je prosil: »Urši, potrpi, dokler ne domeniti. ; bimo denaria ...» Sosed me je prosil, naj mu pokažem tisti' VarCni ženici so se sm;,iIe k!obass in vest, *> prostor. Rarl srm mu ustregel. Zemlja je bila ie pek,a" kcr imai° r0Rača pod svoio streh tam nek. liko scscdla. Začela sva kopati. Skrivaj je odšla k ŽUDn;ku in ga prosila, naj pre- Mislila sva, da kopljeva zaklad, zato sva žene hllA'bca- ŽuP"ik J'e ^Poznal sleparstvo ter previdno morala. Zadela pa sva na kup č-love-ških kosti: n^šla sva grob neznanega umor-' S o, t e š č a n. Škratelj (Dogodbica) Dogodek, ki ga bomo opisali, je izzval po oko-!'ei obilo smeaa. Pripetil se je Vrbineu na Pristavi. Možu je rojilo po glavi, kako bi prav hitro ubogate!. Slišal je bil o škratih, pa ni vedel, kako bi prišel z njimi v dotiko. Selanec. njegov sosed., je znal brati in pisati, kar je bila takrat redka prikazen. Vrbinec ga je vprašal, ali ima tudi črno knjigo. «Seveda jo imam«, mu je odgovoril. »Ali bi jo rad videl?« «r5ovej rili, ali se unaš poklicati škrateljna!* »Čemu ti bo škratelj? Saj menda ne potrebuješ denarja®, mu je vzbujal skomine. »Ne veš. kako sem ga potreben.» Naštel mu ic dolgo vrsto potreb ter ga prosil, naj mu ustreže. Škratelj je orožnika pravočasno ooazil in ;o ;e urno pobrisal. Zaslišan je bi! Selanec. ki se e spretno izmuznil. Vrbinec mu ni rekel žal besede. Samo sram ga je bilo ter se dolgo časa ni upal med sosede. S o t e š č a n. neumni 3anez ' užiško-srbske pravljice Kaj je delal doma. ! >da je mati. ki je imela tako neumnega sina. da so inu vsi ljudje rekali »neumni Janez«. Kadar so šii v šč >ni ob nedeljah v cerkev, je moral Janez vselej ostati doma. Neke nedelje mu je mati naroč«la. naj med tem. ko bo sama v cerkvi, posadi gos na gnezdo, da bo valila. Zmotil se je in pograbil gosaka, ki seveda ni hotel sedeti na jajcih. Tedaj je vzel Janez kladivo in udaril gosaka po glavi. Zdaj jc gosak mirno obsedel na jajcih! Ko se je mati vrnila iz cerkve, je vprašala »Nocoj še ue». tuu je odvrnil. »Morda jutri fanta, ali je vse prav napravil, in Janez ie od zvečer ob tem času ... Toda molči!« govoril: Selanec je bil navihan in je rad napravil kako šalo. Kakor za nalašč je prišei o mraku dimnikar, s katerim sta bila dobra znanca. Skrivaj sta se pomenila, kako bosta uprizorila škrata. Selanec je vzel neko staro knjigo in odšel k sosedu. Vrbinec mu je postregel s pijačo. Sosed je pil in položil bukve na mizo. Obrisal si je usta in rekel: «Torej, ako hočeš, bova pa pričela...* •Kar začniva.« Vrbinec je komaj čakal. Selanec ga je moral še pripraviti: »Pa glej, da mi ne skočiš iz kože. Ako pride Škratelj. se ti ga ni treba bati nič bolj kakor mene ali kakega dragega človeka,»" • Soseda je vendarle skrbelo. Pa se je zanašal, češ- »Saj ga boš panal ako bo kaj rogovilil...» Ča ran je se je pričelo, Selanec je odprl knjigo in začel nekaj mrmrati. Nato jc Zaklical: »Škratelj. zapovem ti, pridi!* Tedaj so se odprla vrata. Vstopil je črnec z gorjačo. »Da. sprva sicer ni hotela mirno sedeti, potem pa seru ji pošteno trkal po glavi in zdaj je pri miru, kakor bi bila pribita!» Ko je šla mati pogledat, je • dobila gosaka mrtvega. Janez jc menil, da ga ie moral kdo ubiti. »Vse življenje ne boš znal posaditi gosi na jajca*, ga je pokarala mati. Drugič mu je naročila, naj doma zrne Je sirovo maslo in ga potem umije v vodi. Ko je bilo sirovo maslo že zmedeno, si je privezal pinjo na hrbet in šel k vodnjaku, da bi maslo umik Ko pa se ie sklonil nad vodo, mu je padlo maslo čez glavo v vodnjak. »Naj se lepo namaka in pere», si je mislil. Ko se je mati vrnila domov, je šla k vodnjaku, da bi pogledala, kaj je z maslom, toda dobila ni ničesar več. •Ribe so ga morale pojesti!* je menil Janez. »Jaz nisem kriv, če so tako požreSne.» «No, sirovega masla ne boš več medel«, je dejala mati. «doma nisi za rabo, odslej boš hodil v mesto prodajat smolo!® Janez prodaja smolo v mestu. Neko nedeljo zjutraj je šel Janez v mesto in nesel s seboj poln sod smole, da bi jo za mater prodal. Vroče je bilo, da ga je v hrbet žgalo in vsa tla so bila razpokana od vročine. Janez je vedel, kako razpokane roke bole in da jih mažejo s smolo, da ublažijo bolečine. Ker je bil dobrega srca, je začel mazati razpoke v tleh s smolo. Toda čim bolj je mazal, tem več razpok je bilo. In naposled rekla: «Ko boš konja kupil, mu daj v| »Jej, tvoj Janez!« je vzkliknila soseda. »No, prvi hiši ovsa, da se bo nasitil, v drugi pa dovolj prav prida daleč pa ni prišel.« vode, da si bo žejo pogasil. Potem pa naravnost domov!« Janez je kupil na trgu konja in najel deklo. Potem je zavil deklo v veliko rjuho m jo nese! domov. Doma jo je vrgel kar pod klop. Vsa v skrbeli ga je mati vprašila: «Za božjo voljo, Janez, kje pa imaš deklo in konja?« Tedaj jc Janez odvrnil: »Konja sem kupil. Naročil sem mu, naj se v prvi hiši dobro naje ovsa, da ne bo lačen, v drugi pa napije vode. da ne bo žejen. Potem pa sem mu naročil, naj gre narav-j Tako je naposled porabil vso smolo in se vrnil | nost domov. Deklo pa sem zavil v rjuho in jo pri-' domov s praznim sodom in brez denarja. Pri tem,nesel. Tamle pod klopjo leži!« pa je bil še žalosten, da ni imel dovolj smole, da bi zamazal vse razpoke na tleh. Mati se je razjezila. Natepla ga ie in vpila: «Prodal bi jo bil, ne pa razmazal! Kadar pojdeš spet s smolo v mesto, kriči: «Smo!a! Smola! Smola!« Spet je bila nedelja. Janez je nesel smolo v mesto in jo tja tudi prinesel vzlic razpokam, ki jih je med potjo videl. V mestu je vse vrelo v cerkev. Prav tedaj je bila namreč neka poroka. Tam pa je začel kričati: «Smola! Smola! Smola!« Svatje so se začeli spogledovati. Ker so mislili, Mati se je kar zgrozila: Fant pa je zajokal in dejal: »Oh, mati, kako hudo se mi je godilo!« Potem si jeodreza! veliko zagozdo kruha in šel spat. Tako je bil Janez po svetu. ..'anez pomaga pri gospodinjstva. Velika noč se ie bližala. Kolači so bili pečeni, toda ne zaklenjeni. Zato jih e Janez ztneraj pokušal. Pri tem se je pošteno užejal. De.ial ie materi: «Pd bi kaj!« Mati mu .ie rekla: «V kleti je sod piva. zravea pa dve posodi. Fina ie lonec, druga pa sito. G!ej, 3a ne vzameš sita!« Sin ie še! torej v klet, odvil pipo ii začel na- niste prej povedali!« Janez ga lomi nsprej. Čez nekaj dni je prišel Janez v vas, kjer je gorelo. Začel je vriskati in poskakovati, dokler ga niso naposled spet pretepli. Jokajoč se ie pri- da se iz njih norčuje, so ga pretepli in vrgli iz §e, t]omov jn povedal materii kaj se mu je pri cerkve. Doma ie potožil materi svoje gorje. «E>a,» merj|o Matj pa jc rekb. ^ njsi moge) zliti vedra mu je rekla, .kričati bi bil moral: ,Kakšno veselje! vo(]e y ogenj? Saj sem tQ že davno povedaia.s Bog daj svoj blagoslov!« ^ ^ ^ ^^ ^ bo ^ ^ gorcIo>)< Ko je pnsel sejtnski dan, je se! vnovič v mesto. . Tam je zagledal kopico ljudi, ki so drli proti ulici, ' „ , . , , ., , , kier ie gorela neka hiša. Tud, on je tekel tja in K™lu k pel^tp".k/uh !n .v,del d: začel kričati: »Kakšno veselje! Bog daj svoj bla-!v Pečl ^n. Hitro je zagrabil škaf vode in ga zlil v oecenj. Pek se je razjezil 111 ga nabil. Janez je goslov! Tedaj se mu je pripetilo prav tako kakor teden «0, Janez neumni! Ali nisi mogel posaditi taklU pjv0 Do]ko ga je natakal, potem pa za-dekle na konja in jo med vriskanjem m poskako- klical * vaniem privesti domov?« | vse ie že izteklo, lonec pa noče biti Janez ie odvrnil: «Škoda, mati; da mi tega poin,}> »Neumnež, najbrž si vzel sito«, je vzkliknila mati jezni. »Tisto, kar je bilo tam!« Mati je šla pogledat in mu potem rekla: »Zgoraj sta na tleh vreča moke in vreča pepela Vzemi vreč ) s pepe!om in io iztresi v lužo. potem pa vse dobro poteptaj, da ne bo mokro.« Sin ie storil t ko. Izpraznil je vrečo in teptal. Potem pa je zaklical: <• M.iti, ne moreni več. Vse se drži nog!« «Ali si ga spet polomil? Najbrž si vzel tnoko. namestu pepela in imaš zJa.i testo « »Tisto, kar je bilo tam«, je odvrnil Janez. •Mati ga je potem potegnila iz testa in mu začel tuliti in zbežal je domov. Potoži! jc materi svoje gorje, ona pa mu je rekla: »Zakaj nisi vzel rek!': dni prej v cerkvi: z marogastim hrbtom se jc dva* kosa kruha in rekel: ,Dajte meni "in materi ; »Vzemi motiko in pojdi n t travnik. Tam iz vrnil domov in potožil materi, k;tko grdo so delali z njim. »Vzeti bi bil moral škaf vode in jo zliti v ogenj!« ga je poučila mati. Drugič je srečal dvoje pijancev, ki sta skočila i L neke gostilne in se začela pretepati. Komaj ju malo!'« j kopiji nekaj travnatih ruš in pokrij z tiiirni tla v Janez je odvrnil: «Da, mati, to si bom za- kleti. Pazi pa. da pri tem ne udariš starega očeta, pomnil.« i ki sedi na travi!« Sin je vzel niotiko in še! kopat ruše. Tedaj pa Drugič je srečal hlapca, ki je peljal gnojnico! na njivo Zaklical je: «Dajte meni in materi malo!« je nekaj začelo stokati in ko je spet udaril, je spet , Hlapec mu je nalil v lonec dve obilni meri. Ko je zastokalo. Sin je pribežal preplašeno v izbo in fc ;'f."fz. °:pa!il;d™ l I prišel Janez domov, ga je mati vprašala: «Kaj pa zaklical: ♦Mati,trava pa tako stoka.da me je kar strah!« «Tepec. starega očeta si udaril z motiko«, se v bližini, in polil oba pretepača. Takoj sta se iz- not.išy„ treznila in padla po njem. Pošteno sta ga pre-j ' .' . ..... ,... .. P . f • mlatila, da so ga vse kosti bolele. Ko se je vrnil > Ko -,e ^ ima: * vzkliknila: »Fej, fej, domov in materi potožil svoje gorje, mu je rekla: to P"1 smrd,! Zaka-' pa n!S! rekel" da sn,rd,?* «Veš. razdružiti bi ju bil moral!« Teden dni nato ie videl tesarja, ki je delal plot okoli neke nove hiše. Ko se je tesar za kratko Janez je rekel: «Si bom že zapomnil za drugič.« V soseščini je bil kmalu nato pogreb. Janez se mu ie pridružil iti začel klicati na ves glas: je razjezila mati. «Za nobeno rabo nisi.« Fant pa je mirno dejal: «UdariI sem tisto, kar ie bilo tani!» «l?ogledal bi bil«, ga je poučila mati. »Zakaj časa odstranil, je Janez začel pogumno razdirati j «Fe.i. fej, to pa smrdi!« Zato so ga pogrebci na- pa imaš oči!« plot. Ko se je tesar vrnil, je začel kričati: «Glej da izgineš, sicer ti kljun razbijem!« Tedaj ie Janez hitro zbežal domov in rekel materi: «Zdaj ne bom n;česar več storil.« «0. boš že». mu je rekla mati. «Počasi se boš že vsega naučil.« Janez hodi kupovat. Nekoč ga ;e poslala mati po šivanke. Ko se je vračal domov, ie položil šivanke na voz in šel sam domov. Mati ga je vprašala: «No, Janez, kje pa imaš šivanke?« Odgovoril ji je: »Pretežke so bile in položil sem jih na voz, ki se kmalu pripelje « Mati mu je rekla: «Zakaj pa jih nisi spravil v telovniku?« «Skoda. da mi niste tega prej povedali«, je odvrnil Janez. Drugič ga ;e poslala no krvave klobase Raz-rez-l iih je in se z goščo namazal po telovniku. Ko je prišel domov, ga je mati vprašala: «Kie pa imaš klobase?« «Na telovniku«, je odvrnil. »Saj ste mi zadnjič tako naroči'i » podili s palicami. Doma je to povedal materi. Ona pa mu je dejala: «Fant neumni, zakaj pa nisi rekel: »Pokoj ubogi duši!« i Odvrnil je: «To si bom že zapomnil!« Ko ie videl, kako je pobijal konjač starega ! konja, je stopil k njemu in mu rekel: «Pokoj njegovi duši!« To je bilo konjaču tako všeč. da ga je tako.i vzel za hlapca. Toda Janez ni mogel vzdržati pri njem. Že drugi dan ie prišel ves objokan domov. Janez je šel po svetu. Drugi dan ga je vprašala.mati: «Kaj naj prav za prav počnem s teboj?« Janez ie odvrnil: «V svet pojdetn!» Mati lini je to odsvetovala, toua Janez se ni dal omehčati. «V svet pojdem!« je neprestano ponavljal. Tretji dan ie vstal na vse zgodaj in si oprta" ! cule na ramo. Mati ga je daleč po poti spremila. Naposled sta se poslovila. Janez je korakal pogumno dalje in še videl ni. da se e mati dolgo ozirala za njim. Tako ie potoval do poldneva. Janez se gre učit. »V uk lo bom morala dati. sicer ne bo nič t z tebe!» je rekla mati Janezu. Rečeno, storjeno! Vzel ga je neki čevljar. Pri njem p.i je moral fant zmeraj sedeti in le malo je dobil jesti. To ga ie jedilo in zato ie razrezal mojstru vse usnje. Mojster pn ga ie nnmlatil in spodil. Janez je šel potem k mizarju in se dogovoril tako, da mu ne bo treba zmeraj sedeti in da bo dobil dovolj jesti. Ker pa ie mrval tu samo stati, ■e bil jezen. In v jezi ie razžaga! vse deske. Zato j ga ie mojster spodi! brez plačila. Naposled je šel Janez k peku Tam ie unal. da mu ne bo treba zmeraj sedeti in tudi ne stati. Veselil na se je tudi vsak dan svežih žeineli. Nekoč ie šel pek v mesto in naročil Janeztij naj speče kruh, žemlje in kolače. J ' na je kmalu pritekel za njim. »Kako velike naj spečem?« «Kakor je treba«, ie odvrirl pek. Ker p.i ie Janez še zmeraj za njim kučal, je; dejal: »Kakor mesec!« In Janez ;e še! domov. Z vil je žemlje, da so Mati ga je pokarala: «Dal bi i;h bi! v cveženi » Ker pa je pozabil kruh doma m mu ga niso nikjer ; bile podobne polmesecu, in iih spekel. Skoro tisoč Janez ;e žalcstno menil: »Zakaj ni pa niste tega prej povedali!« Kmalu nato je mati-potrebovala konja in deklo. Koga pametnejšega bi bila mogla spet poslati v mesto kakor Janeza! Vse mu je natanko povedala ponudili, mu je kmalu postalo tesno pri srcu j jih je tako pokvaril. Ko jejjnšel mojster domov, Zvečer je mati pripovedovala pri sosedi, kam i ie bi! strašno jezen Pognal je Janeza in še žemlje vse je šel njen sin Tedaj pa se ji je nenadno za-j pometa! za niim. Janez pa je žemlje zbral in jih zdelo, da so domača vrata zaškripala. Šli sta po-j nesel na trg. Tatu je hitro vse prodal. Rekli so gledat, kaj .ie. I jim kifeljčki in tako jim pravijo še danes. NAS! NA TUJEM Večina Slovencev je zaposlena po tvorni-1 Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. Na Calu- I npLflipi'1 r» Ji rlpla in v tnnnln nmili^nn ' 17" „ i.--•___ _____• r\ < SMRT ROJAKA V NEMČIJI. Herne-IIolthausen, novembra. V zadnjih letih je smrt pogosto obiskala jnaše društvo. Tako nam je leta 1927. pobrala 20letnega mladeniča Matijo Vozla, leta 1328. se je ponesrečil član Miha Salobir, leta 1929. Jože Berus in leta 19)0. prvi predsednik Karel Pisa-jnec. Potem je leta 1931. umrl Matija Vozel, oč« izgoraj omenjenega mladeniča, in leta 1932. smo izgubili Franca Ferjančiča. Letos 15. no-jvembra pa smo spremili k zadnjemu počitku ustanovitelja in prvega predsednika Društva sv. Barbare g. Ivana Boštjančiča. Pokoj nik je bil odbornik Osrednje zveze ljugoslovenskih društev v Nemčiji in pover-ijenik Slovenske pogrebne blagajne v Karnapu. »Hodil se je leta 1882. v Št. Petru pod Svetimi ifrorami v brežiškem srezu, kjer zapušča "kletno mater, enega brata in tri sestre, a v Avstriji enega brata, ki je upokojen železniški uradnik. Med vojno je bil kot vojak 87. pehotnega polka s sedežem v Celju poklican pod orožje. Leta 1918. se je vrnil nazaj v Nemčijo ves potrt in bolan. Prevzel je gospodinjstvo v svoje roko, zakaj smrt mu jc ugrabila leta 1915. nje-g o vb ženo Marijo, rojeno Wildingovo, ki mu 'je zapustila tri hčerke v starosti dveh do šestih let, ki jih je sam vzgajal, čeprav se je moral boriti za vsakdanji kruh v rudniku. .'Kako je bil pokojni Ivan priljubljen, jc ipukazal pogreb, ki se ga je udeležilo do 3000 '1 udi z godbo in petimi zastavami. Na zadnji poti ga je spremi al tudi zastopnik jiigosloven-j s koga konzulata iz Diisseldorfa g. Maks Govi-tar. izseljenski komisar, ki se je ob odprtem /robu poslovil od pokojnika v imenu konzulata'in v imenu naše mile domovine Jugosla-j vije. Obenem je očital neumorno delo Ivana I boštjančiča in vsem trem hčerkam položil na srce zgled njihovega očeta, po katerem na j se | ravnajo. V imenu Slovenske pogrebne blagajne je. govoril g. Anton Koncil :a, predsednik Društva sv. Barbare v Gelsenkirchuu in predsednik' Slovenske pogrebne blagajne. Izrekel je po-' kojniku zahvalo za njegovo delovanje ter pripomnil: «Dragi Ivan. napotil si se v tujino z lepega Štajerskega iskat kruh z upanjem, da se še povrneš kdaj v svojo milo domovino. Pa bridka usoda te je prezgodaj položila v hladni grob v tujini. Dragi Ivan, počivaj v miru in naj ti bo tuja zemlja lahka!* V imenu organizacije Nemške katoliške stranke je njen predsednik položil venec na grob, nato pa so se poklonile pokojniku zastave in godba je zaigrala i«Ich hatt' einen Kameraden ...» [ Na domu g. Boštjančiča je g. Pavel Bolha J i v imenu Izseljenskega odbora in v imenu Zveze) ljugoslovenskih delav^in in podpornih društev | iizre-kcl hčerkam in sorodnikom pokojnika sožalje. Društvo sv. Barbare v Ilerne-Holthausnu in Boštjančičeva rodbina se najprisrčneje zahvaljujeta govornikom ob grobu in udeležen-i cem pogreba kakor tudi društvom, ki se zaradi denarnih razmer niso mogla udeležiti pogreba, pa so vendar svoje sožalje pismeno sporočila rodbini. Bodi dobremu pokojniku ohranjen blag spomin! ARGENTINSKO PISMO A i 1 1 a D o m i n i c o - Buenos Aires, novembra, j ( Nisem se vam oglasil še, odkar živim v Argentini, in tudi čital še nisem ničesar o naši naselbini, zato hočem malo orisati, kako se jiraamo Slovcnei v tej obljubljeni deželi. Ro- j ijakov nas je tu precejšnje število in smo si nekateri že ustanovili lastne domove. Če bo šlo' tako naprej, bomo imeli v vznožju Buenos! 'A i resa kmalu novo slovensko kolonijo. ' cali, nekateri pa delajo v tunelu poulično železnico. Mnogo Slovencev se peča tudi z obrtjo. Imamo slovenske tigovine, gostilne, svojo bolniško blagajno in za bolnike zdravilišče. Društev nam tudi ne manjka. Prav tako imamo svoja gledališča, ccrkev in letos smo dobili slovensko šolo na Villa Devotu. Kljub stiski torej drhro napredujemo. Skoro vsako leto se nam narodi kak nov slovenski list. Še bolj bi napre- metu je umrla Katarina Cesarjeva. Pokojnica je bila stara 79 let, v Ameriki je živela 55 let. Zapustila je 11 otrok. — Po dolgi bolezni je v Cle-velandu umrla Ivanka Bavčeva, rojena Klemen-čičeva, stara 36 let. Pokojna je bila doma iz Ger-čevca pri Logatcu. Zapustila je moža in več otrok. — V Pine Forku je umrl po tridnevni bolezni Janez Mahne, doma iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriki je bil 29 let; zapustil je ženo in dve dovali. če bi nas kriza ne stiskala in če bi bili hčerki. — V Hibbingu je po dolgi bolezni umrla bolj složni, ali žal smo tudi tukaj takšni, da (Neža Golobova. Pokojnica je bila iz Luč pri Ljub-nas nikakor ni mogoče spraviti v eno skrinjico.1 nem na Štajerskem, v Ameriko je prišla leta 1894. Vsekakor pa moramo reči, da ne zaostajamo j Zapustila je tri sinove in dve hčerki. — V Kemme-za drugimi tukajšnjimi narodi in zato lahko rerju je 25. oktobra preminil Jakob Špeh, star 55 gledamo z veseljem v bodočnost. Brezposelnost pa je pri nas vendarle do- let in doma iz Bočne pri Gornjem gradu. — V VValkervilleju je umrl Jurij Muhič, ki je zapustil segla najvišjo stopinjo in se nam obeta pie- ( ženo in tri sinove. — V Calumetu je bil do smrti obrat na boijše. V kratkem bodo začeli delati' povožen 581etni Jakob Čop. Pokojnik je bil devet štiri nove tunele in je upati, da bo dobilo tudi {let brez dela. — Pljučnici je podlegel v Johns-več naših ljudi delo in zaslužek. Odločno pa je' townu 38letni France Martinčič, doma iz Št. Jer-odsvetovati nadaljnje priseljevanje, ker je neja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 20 let, zdi.j tu toliko nezaposlenih, da gotovo še dolgo' zapustil je ženo in tri otroke. — V Adamsonu je ne bodo dobili vsi zaposlenja. Nedavno je umrl umrla Slletna Marija Benedičičeva. rojena Pe-tu naš rojak gosp. Glavan iz Reber pri žužem-! terlinova, doma iz Selc pri Vačah. Za njo žaluje berku. Lahka mu tuja žemljica! Pri delu nove [sin- — V mestu Cle Elumu je umrla 151etna Marta cerkvene stavbe se je hudo ponesrečil naš pri- Aristovnikova, učenka višje šole. — V Mentorju jatel j gosp. Jožef Škofca od Križa pri žužem-! je umrl Matija Slapnik. star 60 iet in doma iz berku. Zlomil si je pri padcu iz višine d vana st Gornjega grada, odkoder je prišel v Ameriko metrov roko in nogo ter se nevarno poškodoval Pred 32 leti. Zapustil je ženo in hčerko. — V na glavi. j Brockwayu je umrla 75letna Ana Zimova, doma Slovenci smo Že vajeni vsega, če imamo' L2//0™ P«"« Bledu. Pokojnica je bivala v Ameriki 50 let. — V istem kraju je umrla 891etna Helena venci smo ze vajeni vsega. Ce imamo delo, ga držimo, pa nuj bo še tako hudo in nevarno. Ako nas pa pošljejo za nekaj časa na izprehod, nam prisiljene počitnice tudi pridejo prav, pogebno zdaj v pomladnem času (pri nas je zdaj pomlad), ko so dnevi prijetni. Imeli i sni) že do 35 stopinj vročine. Obeta se nam torej prav topel božič. ! Kocjanciceva, ena najstarejših naših naseljenk v DRZEN ROPARSKI NAPAD NA AMERIŠKEGA ROJAKA. C o 11 i n w o o d (Zedinjene države), decembra. Ameriki, kjer je bivala dolgih 56 let. — V Fron-tenacu je umrla 47letna Elizabeta Terlepova, doma iz Bohinjske Bistrice. V Ameriko je prišla pred 20 leti. Zapustila je moža in tri hčerke. — V elevelandski bolnišnici je umrla 57letna Agneza Valentinčičeva, rojena Juršičeva. Doma je bila iz Remusa pri Križu. Zapustila je moža in pet sinov. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Rojaki, člani Jugoslovenskega delavskega društva, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto Pred tedni je 241etni Alojzij Kunčič, ki je Slovenkam in Slovencem v domovini. Pri nas v lastnik restavracije v Collinvvoodu, dvignil v banki 2100 dolarjev. Kmalu potem je stopilo v njegovo pivnico več mož in naročilo pivo. V naslednjem trenutku so pa že potegnili samokrese in še preden se je Kunčič zavedel, so zahtevali, naj stopi z gosti vred k steni. Kunčičeva žena in sestra Mara se pa nista zmenili za ta poziv in sta zbežali skozi zadnja vrata. Ko so roparji slišali, Gladbecku nas je čez štirideset, ki radi čitamo «Domovino». Vsak petek jo komaj pričakujemo, da spet čujemo, kaj se godi doma. Posebno ob občinskih volitvah smo komaj čakali na izid volitev. Hvala volilcem, ki so se v večini odločili za nacionalno stranko, ki edina dela za slogo med narodom in za napredek v državi. — Tukaj pri nas smo še vedno brez posla. Upanje pa je, da ženski kličeta na pomoč, so zbežali i/, pivnice j da bo v Prihodnjih mesecih marsikateri rojak in naglo skočili v av tomobil. Kunčič je streljal za ljimi in je en ropar petkrat ustrelil nazaj, a ni nikogar zadel. Na divjem begu so se zaleteli v poštni nabiralnik. Avto se je ustavil in trije tolovaji so pobegnili peš, četrtega so pa našli v avtomobilu s kroglo v tilniku. Smrtne nesreče ameriških rojakov. Na poti v domovino je nedavno doletela smrtna nesreča Janeza Krumpačuika. Pokojnik je dobil zaradi nesposobnosti za delo od dveh podpornih organizacij izplačano večjo podporo in je bil namenjen vrniti se v domovino. Toda sreča mu ni bila mila. Podrl ga je neznan avtomobilist in kmalu je Krumpačnik podlegel poškodbam. Pokojnik je štpl 65 let, doma je bil iz Ljubnega ob Savinji. — Med vožnja iz Kalifornije v Idaho se je smrtno ponesrečil Anton Skantel iz Mollana. Peljal se je na tovornem vlaku, med vožnjo pa je najbrže padel iz vagona. Našli so ga mrtvega blizu Susanvilleja. Pokojnik je štel 28 let. — Enaka žalostna usoda je doletela tudi Jurija Červa-na. Šel je iz Perrisvylleja iskat dela in ko se je vračal domov, ga je blizu Wabasha povozil vlak. Červnnovo družino preganja zadnja leta nesreča. Pred dvema letoma se je smrtno ponesrečil v ognju pokojnikov brat, lani pa je postala žrtev nesreče mati Červanove žene. — V Chicagu je postal žrtev divjajočih avtomobilistov llletni Robert Vojnovič. dobil delo, ker sedanja nemška vlada neumorno deluje na to, da bodo imeli vsi ljudje delo in kruh. — Pri nas iščejo Antona Umeka, ki se je pred leti vrnil v domovino. Prodal je tedaj svojo hišo in mora dobiti 5000 mark. Kakor smo doznali, je Uniek umrl, a njegova žena živi. Pokojni Umek se je vrnil tedaj v vas Vrh, pošta Št. Rupert pri Mokronogu. Dalje iščejo gospo Blatnikovo. Njenega moža je pred leti ubilo v tukajšnjem rudniku. Po njem bi morala njegova žena dobiti pokojnino. Ne ve se pa, kje stanuje. Najbrže prebiva v Zagorju pri Kozjem. Obe ženi naj se javita na g. Pavla Bolho, Stoppenberg-Essen, Feldstrasse Nr. 51, Deutschiand. Sli si že član Uodnfac družbe? Banka Baruch 15, Rue Lsfayette, PARIŠ odpreiulja detiar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur?u. Vrši vse bančne posle naj-ku hi n t lit je! Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llolan-diji in liik«emburgu sprejemajo plačila na naše čekovne rafune: Belgija: št. 50h4 64, Bruselles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Ilolamlija: št. 14>3hh; Ned. Uienst; Luksemburg: št. 5%7, Lusembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačud naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Ženska moda Sedanja moda je po svojih oblikah segla za nekaj desetletij nazaj. Dolga krila, široki rokavi, tesno se prilegajoče obleke, plašči ali kostumi, trifetrtinski rokavi, muli in dolge rokavice. Naše mamice so bile tako oblečene. Je pa sicer marsikaj prenovljeno, okusnejše in lepše. Posebno blago, tako v barvah kakor v oblikah. Baržun za domače obleke je posebno lep. Domača halja iz baržuna je topla, se da oprati in ostane kljub temu lepa. Domače halje so preproste in vendar ljubke, a ne veljajo mnogo, ker zanje ni treba mnogo okrasa. Nekaj gumbov ali pas, zavezan v pentljo, in široki reverji. Halja je po navadi krojena v obliki plašča, za pasom malo všita z nekaj všitki, da se lepo prilega v pasu, zapenja se na slrani z gumbom ali pa s pasom. Na haljo temne barve si prišijemo iz svetlejšega mehkega blaga na primer flanele, svetel kep. Prav tako okrasimo rokave s široko manšeto, zapeto z gumbom. Plašči se tesno prilegajo telesu. Okrašeni so na vse mogoče načine s krznom. Veliki krzneni kepi, s krznom pošiti rokavi, celo žepi so iz krzna. Na ramah so plašči zelo podloženi z vatelinom, po vrhu pa še pošiti s krznom, da nam še bolj dvignejo ramena. Rokavi so zgoraj zelo široko nabrani ali pa z všitimi gubami, proti komolcu se zožujejo in so v zapestju ozki. Imamo seveda tudi zelo moderne tričetrtinske rokave, a ti zahtevajo lepili toplih rokavic in muf. Zelo moderni so tudi kostumi, ki so iz toplega, mehkega, dlakastega blaga. Tudi ti so okrašeni s krznom. V pasu se tesno prilegajo telesu iu so sešiti bolj v športnem kroju. Krilo gladko z eno ali dvema gubama ali pa se zapenja na levi strani z gumbi. Seveda h kostumu oblečemo topel, pleten žemper ah pa bluzo iz mehke tlanele ki pa mora biti vedno v skladu z barvo kostuma. Obleke za večerne prireditve so še vedno, od kolena navzdol krojene malo zvončasto. Dolge so skoro do tal, tako da se izpod obleke vidi le malo čeveljčka. Izrezki so v hrhtu zelo globoki. Rokavi so trieetrtinski, zgoraj široki, a spodaj ožji. Nega las Pozimi si moremo le bolj poredko umivati glavo, ker se pozimi lasje bolj počasi sušijo in je tako tudi nevarnost prehlajenja večja kakor poleti. Zato je priporočljivo, da si umivamo lase na drug način. Lase najprej dobro prečešemo in pre-krtačimo, nato pa potresemo po glavi neke vrste puder, ki ga dobimo v drogeriji in je namenjen za suho umivanje las. Sestavljen pa je ta puder iz takih kemičnih snovi, ki pijejo maščobo. Najbolje .ie, če si zvečer napudranio glavo in jo zavežemo, zjutraj pa potem lase spet dobro prekrtačimo in izčešemo, da odstranimo ves puder. Lasje so zdaj spet lepi in nič več mastni, toda puder se je prijel glave in ga je treba odstraniti s kakšno vodo za lase, na primer z brezovo vodo za lase. V t., namen pomočimo ščep vate v to tekočino in lepo zbrišemo kožo na glavi. Večkratno kodranje las pa tudi povzroči, da so lasje bolj hitro mastni. Če pa na ta način osna-žimo glavo, nam bo kodranje delj časa držalo, ker lasje ne bodo več tako mastni. Zgoraj navedeni način suhega umivanja glave lahko ponovimo enkrat do dvakrat. Nato je vsekakor priporočljivo, da si glavo spet umijemo z vodo kakor običajno. Glavnik in krtače za lase moramo tudi večkrat osnažiti; posebno, kadar si umijemo glavo, ne pozabimo umiti, odnosno osnažiti česa'nih priprav, ker sicer si lase od tega spet umažemo in pospešimo, da postanejo spet mastni. Za kuhinjo • Čokoladna krema s sladko smetano. V lonec nalomi sedem in pol deke čokolade in ga postavi v neprevročo pečico, da se ta čokolada zmehča. Mehko čokolado potem dobro zmešaj, prideni sedem dek moke in deaet dek sladkorja, malo vanilije in naribanih limonovih lupinie, nato mešuje prilivaj tri četrti litra mlačnega mleka ter dodaj še nekaj soli. Zdaj postavi lonec na štedilnik in neprestano mešaj kremo ioliko časa, da zavre; ko zavre, jo kuhaj dvajset minut, pridno mešaj in pazi, da se ti ne zažge. Primerno skledo dobro namaži s sirovim maslom, stresi vanjo še vrelo kremo. Jo po vrhu lepo zravnaj in postavi na hladno. Drugi dan postavi skledo za eno minuto v vročo vodo in nato se da krema lepo prevrniti na krožnik. Četrt litra »sladke smetane stolei, primešaj nekaj žlic vanilijevega sladkor'« in s tako prirejeno smetano obloži čokoladno kremo. Sadna pogača. Razno sadje, kakor smokve, dateljne, rozine, suhe. čcšplje, mandeljne, orehe itd., prav drobno zreži, in sieer vzameš toliko sadja, dolgo, dokler ne izgine gledalcem izpred oči. Na zemljo se ne vrne več. To je v resnici kitajska pravljica iz 14. stoletja, ki so jo ljudje tolikrat slišali, da so ji naposled verjeli. John Mulholland, najbolj znani ameriški čarovnik, ki je živel zelo dolgo v Indiji, poroča, (la se je nekoč seznanil z rodbino, ki je že več stoletij živela od čarovnij in ki ga je naučila raznih sleDarstev, ki so podobna čudežem. O čudežu z dečkom pa ti ljudje vzlie svojemu znanju in poznavanju razmer niso imeli niti pojma. Neki drugi čarovnik z Amerike je razpisal nagrado tisoč angleških funtov za tistega, ki mu bo pokazal ta čudež tako, da se bo prepričal, da ni preveč očitno varanje. Obljubil je ludi nagrado tistemu, ki je ta čudež kdaj videl. Nihče se ni oglasil ne za prvo ne za drugo nagrado. Vsi so mu pravili, da Čudeža niso sami videli, amprk da so samo slišali o njem od svojega očeta, strica ali deda. Sicer pa izvira največ nemogočih zgodb o indijskem čudodelništvu od Evropcev, tako da lahko trdimo, da so ti dosti bolj praznoverni kakor Indijci sami. HOJA PO ŽAREČEM OGLJU. Znano je, da hodijo indijski fakirji po žarečem oglju. Vsi vidijo v tem neko versko zagrizenost ,in skoro čudovito premagovanje samega sebe. Toda hoja po žarečem oglju ni nič tako čudežnega. Na tisoče ljudi je moralo v srednjem veku hoditi po žarečein oglju, ker je bil to nekakšen dokaz nedolžnosti, in nikomur se ni zgodilo nič hudega. Pri tem ne trpe niti toliko, kolikor kurjači na parniku. Ne hodijo niti po žarečem oglju, ampak samo po lavi, kamenju, ki ga je izbljunil ognjenik, in to kamenje se ne razgreje prav posebno, če ga vržemc v ogenj, in tudi tiste toplote, ki se je je navzelo, ne oddaja. Razen tega si pa fakirji še prej namažejo noge z raznimi balzami, da preprečijo morebitne opekline. FAKIRJI, KI SE PUSTE ŽIVI ZAKOPATI. Med najbolj razširjene čarovniške zgodbe spadajo tiste, ki pripovedujejo, da se puste fakirji živi zakopati in da med teni časom nehajo živeti. Ko pride spet njihova ura, se zbude k novemu življenju. Neki znani čarovnik je dokazal, da lahko izhaja človek, ki se le malo giblje, neverjetno dolgo z neznatno količino zraka. Nekoč se je dal zapreti za poldrugo uro v zrakotesno stekleno krsto, ki so jo potem spustili v vodo, da nov zrak nikakor ni mogel priti vanjo. In nobenega zanesljivega dokaza ni, da bi bil ostal kakšen fakir zakopan dalje časa kakor nekaj ur. ČUDEŽ S CVETLICO. Šele v zadnjih časih je zbudil čudež s cvetlico precej pozornosti. Skoro vsi potniki, ki so živeli dalje časa v Indiji, pišejo o njem. Fakir zažge z lečo, ki jo drži proti solncu, kos volne. Kadar se začne volna kaditi, mora imenovati eden gledalcev kakšno cvetlico in zdajci se zavoha iz dima njen vonj. Toda John Mulbolland je razkrinkal tudi ta čudež. V poštev pride le zelo majhno število cvetic in če kdo pove kakšno drugo, ostane fakir gluh. V rokavu um namreč skrite parfeme najbolj znan h cvetlic, ki rasejo v indiji, in če imenuje gledalec eno izmed teh rastlin, hitro spusti nekaj kapljic ustrezajočega parfema. Čim več vemo o Indiji, tem manj moremo govoriti o njeni čudodelnosti. Le deli 9veta, ki o njih malo vemo ali pa sploh ničesar, so za nas vselej pozorišče raznih čarovnij. Čim bolj pa jih spoznavamo, tem bolj postajamo prepričani, da na svetu za čarovnije ni prostora. Vzroki jecljanja Krivda je r živcih, ne v glasnicah. Jecljajoči ljudje ne delajo presledkov samo v govoru, temveč tudi pri drugih opravilih. Najlepše vidimo to pri pisanju in igranju na klavir. Tu se jecljajoči enako hitro ustavijo in ne morejo naprej kakor pri govoru. Vzroka jecljanja ne smemo iskati v glasnicah, temveč v živcih. Angleški zdravnik dr. Stinchfield je objavil te dni obširno znanstveno delo o motnjah v živčevju, izražajočih se v jecljanju, kar se posebno rado pojavlja pri otrocih. Zanimivi so poizkusi, ki so jih delali v neki ameriški šoli na 200 jecljajočih otrocih. Samo 13 odstotkov teh otrok se m razlikovalo od normalnih otrok, vsi drugi so bih pa bolehni. Pa tudi slaba vzgoja lahkj povzroči pri otrocih jecljanje ali pa vsaj znatno pripomore k jecljanju, in sicer navadno takrat, kadar otroke prestrogo kaznujemo ali preveč kričimo na nje. Zdrav olrok prenese seveda vse, zadostuje pa, da ima nekoliko šibkejši živčni ustroj in pri strogi kazni ali kriku se mu pretresajo živci, kar zapusti hude posledice v obliki jecljanja ali podobnih napak. Ziv in razburljiv otrok rad ponavlja zloge, kose uči govoriti, kar pa še ne pomeni, da jeclja. Najbolj koristimo otrokom, ki v zgodnji mladosti ponavljajo zloge ali besede, če jih pustimo, da pridejo sami na svoje napake pri govoru in se jih sami tudi odvadijo. Otroku ne smemo nikoli očitati napak pri govoru ali izgovarjavi, sicer izgubi zanesljivost in začne jecljati iz zadrege, često otroci tudi jecljajo, ker prehitro govore in ker ša nimajo zadostne zaloge besed. Počasi se pa njihova izgovarjava izravna in ni treba, da bi otroke opozarjali na hitro izgovarjajo ali jih zato celo kaznovali. O pravem jecljanju lahko govorimo pri otrocih le tedaj, kadar vidimo, da se pri motnjah v govoru in izgovorjavi razburjajo. Dr. Stinchfield se peča z naziranjem, po katerem vpliva na jecljanji« močnejši razvoj desne polovice mežganov. Na enak pojav naletimo tudi pri tako zvanih levičarjih, pri ljudeh, ki jim je levica spretnejša od desnice. S točnim merjenjem delovanja živcev v levici in desnici lahko ugotovimo, ali prekašajo mišice leve roke po svojih opravilih mišice desne roke ali ne. Točno opazovanje je pokazalo, da je pri večini normalnih ljudi desnica spretnejša in močnejša od levice, medtem ko ima pri jecljajočih ljudeh le neznaten odstotek desnico bolj razvito od levice. Pri večini jecljajočih ljudi je pa leva roka spretnejša in močnejša od desne. X Kakšna bo letošnja zima. Ostrih in zgodnjih zim, kakršna jc nastopila letos, smo se v zadnjih letih že prilično odvadili. Zadnjo hudo zimo smo imeli pred petimi leti, odtlej smo uživali le malo zimskih dobrot, saj smo sneg učakali po večini Šele v času, ko bi se morala zima po pravilih obrniti že h koncu. A še ta sneg se je sproti spreminjal v brozgo. Znanost opazuje že dolgo vse mogoče vremenske pojave in izkuša najti zakonitost, po kateri bi lahko za dalje časa napovedovala vreme. Tako je dognala dobo 35 let, v kateri se podnebne razmere nekega pasu izpre-minjajo v določeni obliki. Kakšna bo letošnja zima? Ali se bo nadaljevala tako, kakor se je začela in morebiti še poostrila? Izkušnja uči, da so resnično mrzle zime zelo redke. Kvečjemu pet do šest jih našteje.io v stoletju. 1 akšne zime se običajno pričenjajo s hudim mfazom v mesecu novembru do sredine decembra. Nekaj takšnega torej, kar doživljamo letos. Po teh znamenjih bi . morali soditi, da nas čakajo še meseci hudega mraza. V tem nas potrjuje tudi dejstvo, da se ostre zime pri nas posebno rade napravijo, če najdejo ob svojem začetku že sklenjeno, debelo snežno odejo preko velikih evropskih ozemelj. Nočno izžarevanje snega je pri jasnem nebu mnogo večje kakor izžarevanje tal, zato odjemlje tem neprimerno več toplote in stalno ohlaja spodnje zračne plasti, s čimer dobe viški zračnega pritiska, ki dajejo zimi ostri značaj, nagib, da vztrajajo. Ako sodimo po dosedanjih znakih, torej ni dvoma, da bodo božični prazniki beli in da bo zima tudi nadalje mrzla. X Pomembne napovedi ameriškega preroka Iz zvezd za leto 1934. Ameriški prerok iz zvezd William Lee se razlikuje od ogromne večine svojih tovarišev po tem, da v svojih napovedih ne slepomiši s praznimi stavki in puhlimi besedami; njegove napovedi so vedno razločne. V koliko so pa te napovedi resničnejše od vseh drugih napovedi, boste v teku prihodnjega leta ugotovili lahko sami, če vam tu navedemo nekoliko najvažnejših dogodkov, ki jih prerokuje za leto 1934. Svet, pravi, pokaže prihodnje leto znake počasnega. toda očitnega pomirjenia. čeprav se zdaj dozdeva, da se hoče pogrezniti v zmešnjavo in nemir. Vojne ne bo ne med Francijo in Nemčijo, ne med Rusijo in Japonsko. Francija dobi Po, saarje brez ljudskega glasovanja. Rusija bo po sili svojih razmer popustila in se pogodila z Japonsko tej v prid. V Ameriki se bo poleti dolar dokončno ustalil, in sicer na približno tretjino prejšnje veljave, dotlej pa bo po borzah vsega sveta nekoliko črnih dni, v Ameriki v prvem majskem tednu, v Evropi pa v zadnjem. V Ze-dinjenih državah se bo izvršila ogromna oddaja bogastva. Ob koncu leta bo doba milijardnih imetij za Zedinjene države dokončno minila. Prihodnje leto umre trojica svetovno znanih osebnosti. Prva bo sivolasi poglavar neke srednjeevropske države, druga najznanejši ameriški milijonar, tretja pa najsposobnejša politična glava Anglije. Prihodnje leto bo tolpa tolovajev v Chicagu izvršila zločin, kakršnega še ni bilo v Ameriki. Poslopje pomembne bančne družbe bo pri tem z vsemi svojimi nameščenci zletelo v zrak. Sredi leta bodo v Franciji razkrinkali morilca, ki bo postavil celo Landruja v senco. V Nemčiji bodo sodno usmrtili več ljudi, kakor jih je bilo mrtvih od konca vojne do 1. januarja leta 1934. Jeseni bo ognjenik na Japonskem uničil tisoče človeških življenj. Ta strašna nesreča bo spominjala na sloviti izbruh Krakatava pred polsto-letjem. Francosko atlantsko obalo obiščeta dvakrat huda viharja. Na avstralska tla bo padel ogromen meteor s težo več sto metrskih stotov. V Srednji Evropi bo ob koncu poletja ali v začetku jeseni divjala nalezljiva bolezen, ki bo zahtevala tako številne žrtve kakor svoječasno španska hripa. Med veselejšimi dogodki je omeniti nov višek v stratosferi, ki ga bodo dosegli Rusi, in sicer z višino 50.000 m. Šele ob koncu leta se bodo Američani povzpeli še više. Na Francoskem bodo rešili vprašanje izpreminjanja solnčnih žarkov v elektriko. V Ameriki bodo našli nov nadomestek za premog in petrolej. Na Dunaju bo neki zdravnik še pred koncem leta odkril pravo zdravilo proti raku. X Največja ura na svetu. Vsak Parižan bo poslej lahko natančno vedel, koliko je ura. Le na Eifflov stolp mu bo treba pogledati. Na tem stolpu bo namreč takoj, ko bo napočil mrak, v višini 200 m zažarela ogromna ura z dvema kazalcema. Kazalo bo imelo 20 m v premeru in bo razsvetljeno s 600 žarnicami. Pač pa boš pod uro zaman iskal kake skrinjice, v kateri bi bilo shranjeno kolesje. Uro bo namreč gonila elektrika. X Bakterije proti jetiki. Ameriški raziskovalec jetike profesor dr. Štefan Maher je imel pred kratkim predavanje pred 1800 zdravniki za jetiko. Povedal je, da se mu je posrečilo vzgojiti bakterije, ki uničujejo bacile jetike. Njegove bakterije baje zmorejo iztrebiti jetiko med ljudmi in živalmi. X Nov lek proti božjasti. Od Karoline do Kanade rase rastlina, ki ji je znanost dala ime scu-tellaria latiflora. To rastlino uporabljajo domačini Zakaj baš ,Elsa4? Ker predstavljajo pravi ELSA-preparati močna sredstva za pravilno nego lepote, a pri tem ne škodujejo zdravju, ker sc izdelujejo na medicinski podstavi. Fellerjeva kavkaška Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter močna Fellerjeva Elsa-pomada za porast las (2 lončka ene ali po en lonček ene izmed obeh pomad franko 45 Din. — Fellerjeva fcllsa-mila zdravja in lepote; 5 koščkov raznih Elsa-mil franko 52 Din (7 vrst jih je: lilijino mlečno, kremsko, glicerinsko, rumenjakovo, boraksovo, katranovo inilo in milo za britje). — Llsa-shampoon za umivanje las. Elsadont-kroma za zobe in ostali Elsa-pr k grdega vedenja, da so ubili moža na vladni cesti. Morilci so dejali, da bi bili morali zavleči starca v grmovje, češ, potem bi bilo njihovo dejanje popolnoma pravilno. X Hrane še za 20-000 let. Kako dolgo more na«a premičnica preživljati še svoje prebivalstvo? To vprašanje izkuša rešiti (spomenica, ki jo je predložil francoski učenjak Matignon te dni pariški akademiji znanosti. Njegovi zaključki so zelo pomirljivi, ker trdijo, da je po zaslugi razvoja industrije kemičnih gnojil prehrana človeštva zagotovljena še za 20.000 let. Ti zaključki se opirajo na natančno proučevanje porasta prebivalstva, povprečne količine živil, ki jih potrebuje človek, in izboljšane izrabe kemičnih gnojil. Svet porabi, kakor pravi Matignon, na leto za 20 milijard frankov kemičnih gnojil. Od tega odpade 60 odstotkov na Evropo, ki mora skrbeti za 500 milijonov prebi-i valcev, za katere potrebuje 550 inilijono vstotov žita. Meje proizvodnje gnojil dane9 še nismo dosegli, eirovjn je še dosti, da zagotavljajo j>rehrano v bodočnosti! Kar se tiče dušika, ki je najvažnejša gnojilna snov, ga imamo v ozračju neizčrpne količine. Po drugi strani morajo naravni fosfati jamčiti neovirano prehrano pri sedanjem porastu prebivalstva še za 20.000 let: tudi ležišča kali ja lahko izkoriščamo še na tisoče let, jari čemer doslej neznana ležišča še niso vračunana. X Železo dražje od zlata. Nekako 2500 let že poznajo kulturna ljudstva železo in prav verjetno je, da je bila zgodovinska bakrena ali bronasta doba hkrati tudi železna doba, le da se železni izdelki iz tistih časov niso ohranili, ker je železo neprimerno bolj podvrženo razpadu kakor zlato, srebro ali baker. Današnja tehnika ume sieer železo mnogo bol je varovati kakor nekoč, ali vzlic temu železo stalno razpada zaradi rje, tako da se mora vse železo, kar ga imamo, pii današnjih prilikah najina nj v sto letih zamenjati z novim. Iz starih časov so se ohranili le redki železni izdelki, narejeni iz nerjavečega meteor.-kega železa, ki vsebuje mnofjo nikl ja. Tako že'ezo je liilo včasi dragocenejše od zlata, i-ele v najnovejšem času umetno izdelovati žlahtno železo in jeklo, ki ne r javila in rili ne načeii ia'o jedke tvarine: so v tem pogledu celo boljša od meteornega železa ne g'ede na neprimerno ni/i o ceno. Današnje železo in je' lo «la dražji od zlata samo v obliki zelo natančnih izileiko.. tOGEAM RADIA LJUBLJANE od 24. do 31. decembra. iit-uclja, 21. decembra: 8.15: poročila; 8.30: igimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje; 9.30: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10 00: zavarovanje starih in onemoglih delavčevi; 10.30: pevski koncert Thierry-Kavčnikova s spremljevanjem radijskega orkestra; 11.30: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, božične pesmi, zvonovi in orgle v reproducirani glasbi; 16.00: dligijena kmetskega do nt a j (Grumova); 16.30: oktet ^Ljubljanskega Zvona* bo pel staroslovenske narodne božične pesmi; 17.15: plošče; 18.00: preuoa zvonjenja iz eerkve sv. Pelra; 18.15: božični oiroŠki govoi (Manca Kpmanova); 18.40: radijski orkester bo izvajal božično glasbo; 20.00 božični govor (doktor Janko Tavzes); 20.30: orgelski koncert na ploščah; 21.00: prenos zvonjenja iz Betlehema; 21.15: božične pesmi bo pel mešani zbor; 22.00: recitacije (dr. Maganja); 22.30: citre sojo (Mezgolits); 23.00: reproducirana! božična glasba; 24.00: prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra. Ponedeljek, 25. decembra: 815: poročila; 8.30: orgelski koncert (Arnič)-; 9.00: versko predavanje; 9.30: prenos iz razstave kanarčkov vrviv-eev (lieej); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, godba na pihala, operni rbori v reproducirani glasbi; 16.00: božične pesmi (Marjan Rus); 16.30: Čajkovski VI. (na ploščah); 17.15: duet citrašev AhačičeV; 20.: violinski kon-jcert (Mirko Honerlein); 20.30: vokalni koncert [Zlate Gjungjenac-Gavellove; 21.15: radijski orkester; 22.00: radijski jazz. f Torek, 26. decembra: 7.45: Teodorij: tZakaj? Saj jo imaš pred seboj in še na gosli ti igra.j Strokovnjak. Oče je naročil pri krojaču obleko in je prinesel domov pokazat vzorec blaga. Ko je mati rekla, da je blago dobro in lepo, ga je pokazal še svojemu devetletnemu sinu in ga vprašal, kako mu je všeč. «Zelo!» »Glej ga no!» se je oče zasmejal. «Saj ga gledaš na notranji strani!« »Vem! Toda ko bom jaz to obleko dobil, bo že obrnjena.* NESREČA. PRIJAZNEGA OBRAZA NI VEČ. Oče: «Kaj si pa spet napravila, da je bila mamica huda?* Hčerkica: »Z Uršico sva se step!i.» Oče: «Zakaj pa z njo! Saj ima tako prijazen obrazek.* Hčerka: «Zdaj ne več...* Ponoči sta sc srečala. Potepin: «Gospod, rešite življenje nedolžnemu človeku in dajte mi denar!* Gospod: STRAH PRED UPNIKI. Dušan: »Sinoči sem imel nesrečo. Z moto-ciklorn sem se zvrnil v jarek.* Vera: »Tak zanesljiv vozač! Kaj je bilo tako temno?* Dušan: »Čisto temno... po dvanajstih četrtiii-kah vina...» "atančnl šef. Šef: «Kako da ste prišli danes tako pozno v pisarno?* Strojepiska: »Po stopnicah sem padla.* Šef: «Potem bi morali biti še prej tu.* Zarekla se ie, «Prosim. mamica, pusti me, da grem v cirkus opice gledat*, prosi Jurček. eKnj pa misliš! Zdaj boš hodil opice gledat, ko je prišla teta na obisk!* Zaželeni gost. A: «Veste, včeraj sem pa šla mimo vaše hiše.* 1»: »O, kako lepo!* V Soli. Učitelj: Učitelj:' t Ivam papigaV> Mihec: «K pticam.> Učitelj: «Pa slanih"?* Mihec: II krompirju.* Obiskovalec: «Prišel sem z računom, ki bi.. .* Tajnik: »Gospoda ui doma. Je odpotoval.* Obiskovalec: «... ga rad plačal.* Tajnik: «0. prosim. Gospod se je pravkar vrnil.» Miši. Novopotočena žena: «Kupi mi še šest pasti za miši. On: <Čoinu, saj sem ti jih šele prejšnji teden prinesel šest.» Ona: I B: cKako to?» A: cNekoč sem jo zasnubil, pa mi je odgovorila, da bi rajši umrla, kakor se omožila z menoj. Pa sem preklical snubitev.* Nafboljše nogavice Za Va3 imamo: V otipe . . 69DlnnriiM na ta nt^.ii, da o. I v /eiiiH uto i/.drl>iiir olett-miie, ti. ha\I|hmo prejo 111 i/|ili*uit"ii>o liie/,lo /a pleten ie. I o potrpi te mniau /ttlival <*> želite t u, 11 V t tela m /a«lttžka pilile /ti it pito po brezplačna nivoililtt Ivi Im ' J-mi<».*«i pletarska industrija Josip loniažič, Maribor. Krekova ulu-a št u> MALI oglasi i o ^ ^ preizkušeno zdravilo za rnne, kraste, Iišaje, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe, opekline, oparjena mesta, Svinjske kože po najvišji ceni vedno kupuje trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 304 so primeri, tla so bile take rane stare preko 2(1 let, a z uporabo cFitonina* so se zacelile v ne polnem mesecu dni . 299 Naše cene Vam priporočajo obisk naših trgovin Frane Senca r, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, suhih gob. svinjskih kož, vinskega kamna iu vseh deželnih pridelkov. Stalna zamenjava bučuic in solnčnic za olje ter zrnja za moko. 2S5 Mlado dekle, vajeno vseh hišnih del in kuhinje, dobi službo pri boljši rodbini blizu mesta. Pogoj l jubezen do otrok. Pismene ponudbe naj se naslove na šolo v Šenčurju pri Kranju. . 305 Pekovskega vajenca proti vsi oskrbi v hiši sprejme takoj Valentin Vre« ,čar, pek v Podkorenu pri Kranjski goli. 307 7lomatski.» Za delo v hladnih prostorih nenadomestljivi. Izdelani so iz tople volnene klobučevino z ne-: pretnočljivtui gumijastim podplatom. Izdaja za koLzorcij « Domovine* Adolf K i b n i k a f. Urejuje Filip Omladifi. Za Narodno tiskarno Fran Jezeriek,