Glas zaveznikov gledu mišljenja, vesti in tolaženj do onega dne, ko je Jčel s svojim delovanjem A.I.8. j precejšni meri to no po volji tadi tistim, ki so še pod vplivom fašističnih idej in ki jih vsaka oblika kritike močno prir Zadene. V sedanjem času je tisk v po-bočju «A» Julijske krajine ztrogo n soglasju z ravnotežjem stoječih političnih strank in •m eri. Odkrita politika zavezniških oblasti je bila in bo tadi v bodoče takšna, da bo ta ristranost in ravnotežje Vstalo. Kar pa presega ta okvir, tja zavezniške oblasti ne bodo Posegale in tudi ne morejo. Na tisku samem v Julijski krajini is.— ta tisk je še mlad in brez kakršnega koli varuškega motiva lahko rečemo, da je delal dar jene napake v glavnem le zakadi svoje mladosti — da bo za-sl s svojim tiskovnim poslanstvom na čvrsti in demokratični Podlagi. , Tisk v področju Julijske Kajine ima vso možnost, da ■ačne novo obdobje svobodne Narodnostne, verske in politične 'asopisne tradicije. Vojaški mlar i /trgenlini Ostri spopadi z demonstranti v Buenos Airesu - Nova vojaška vlada - Tiskovna svoboda in plenitev časopisov Buenos Aires, 15. oktobra Skupina višjih častnikov mornarice in vojske se je sestala v vojaškem krožku na trgu Svetega Martina, da razpravlja o političnem položaju. Ogromna množica, med katero je bil socialistični voditelj dr. Alfred Palaclos in druge osebno, sti, je čakala na trgu. Na balkonu se je pojavil admiral Vernengo Lima, ki je naznanil odstop Farrello-ve vlade tn bližnjo sestavo nove vlade, ki ji bo tudi predsedoval Farrell, v kateri bodo civilne In vojaške osebnosti, med katerimi bo tudi on sam, ki bo prevzel mesto mornariškega ministra. Zaradi demonstracije množice, ki je bila zbrana na trgu Svetega Martina in je zahtevala predajo vseh oblasti vrhovnemu sodisču, je prišlo do ostrega streljanje. Po nepotrjenih vesteh je bilo lo oseb ubitih in 40 ranjenih. Druge vesti pravijo, da je preko 100 oseb ranjenih. Policija, ki je štela 800 mož, se Je posluževala strojnic, solzilnib plinov in rodnih granat. Demon, strantje so napravili barikade in so odgovarjali z avtomatskim orožjem. Reuter poroča, da je po poročilih radijske postaje v Rio de Janeiru po odstopu predsednika Farrella vsa oblast prešla vrhovnemu sodišču. Izvedelo se je, da so polkovnika Perona aretirali in zaprli na minolovcu «Drummond», V dobro obveščenih krogih prestolnice so pričakovali, da bo posadka taborišča de Mayo napravila pohod na prestolnico, vendar do zdaj Se ni nobenih takšnih poročil. Vojački triumvirat Po zadnjih poročilih je v Argen. tini na oblasti triumvirat Farrell-Avalos-Lima. Avalos je gospodar položaja, ker ga podpira večji del oboroženih sil. Iz zanesljivih virov sporočajo, da se politične stranke upirajo sodelovati z novo vojaško vlado. Podčrtujejo, da se bo triumvirat moral odločiti in zaupati vladno oblast višjemu sodišču, ali pa bo ostal na vladi in zaupal preostala ministrstva manj pomembnim političnim možem. Predvsem Je vzrok zaskrbljenosti zadržanje mornarice do nove vlade, v kateri je admiral Lima, toda dvomijo, da bi on imel velik vpliv na mornarje In na častnike. Ni ne- mogoče, da bo izbruhnila državljanska vojna, če bi se mornarica uprla novemu kabinetu. Nejasen položaj v vladi Po poročilih »Associated Press» je imenoval ministrski predsednik Farrell, admirala Lima za ministra mornarice; dr. Juan Fentanesa za ministra dela in socialnega skrbstva. To mesto je ostalo prazno zaradi odstopa podpredsednika Juan Perona, ki je trenotno ujetnik na neki vojni ladji. Generala Eduarda Avaloas, ko-modora Edmunda Sustaita in podpolkovnika Mariana Abarca, ki so bili v vladi, katere je v petek odstopila, so imenovali za vojnega ministra odnosno ministra za letalstvo in ministra za industrijo in trgovino. Ne morajo predvideti, ali bo Farrelu uspelo prebroditi politično krizo. Po odstopu vlade so nekateri častniki vojske naznanili, da pričakujejo vsak trenotek tudi Far-rellov odstop. General Orlando Peluffo, ki ga «Associated Press» označuje kot «enega izmed generalov, ki se Je najbolj zavzemal za prenos vladne oblasti na vrhovni sodni dvor*, je bil aretiran. Poročilo, ki ga je Izdalo v soboto argentinsko vojno ministrstvo, javlja, da je postal general Eduardo Avalos, sedanji vojni minister, začasno notranji minister in minister za finance. Mornariški minister admiral Vernengo Lima bo začasno prevzel posle zunanjega, pravosodnega in prosvetnega ministra. Izjava dodaja, da bodo prihodnji teden imenovali ministra za poljedelstvo in za javna dela. General Avalos je kot notranji minister odredil popolno svobodo tiska in ukinil vse omejitve pri radijskih oddajah. Ukinili so vse odredbe o ustavitvi časopisov, gesto izdajo večernika «Kritlka» je v soboto zvečer policija zaplenila po nalogu ministrstvo za obveščevanje, nato so izdali ob 23. uri posebno sedmo izdajo. Polkovnik Peron na otoku Martin Garcia Uradno javljajo, da so polkovnika Perona odpeljali z vojno ladjo »Indipendancia* na otok Martin Garcija v bližini Buenos Airesa. E JUSft&OSIL AWE Pri šahovskem turnirju v Novem Sadu je zmagal dr. Trifunovič (16.5 točk). Drugi je bil Gliorič (16), tretji pa Vasja Pirc (15.6 točk). Novi češkoslovaški poslanik dr. Jožef Korbel Je predal akreditivna pisma jugoslovanskim namestnikom. Podpore Jugoslovanom v tujini London, 16. oktobra Z veljavnostjo od prvega oktobra t. 1. bodo deležni podpore 30 lir dnevno, ki jo dobivajo bivši zavezniški interniranci in politični konfiniranci, tudi bivši Jugoslovan, ski vojni ujetniki, ki se zaradi svojega političnega prepričanja zaenkrat na morejo vrniti v domovino. Te podpore, ki jo bodo po veljavnih predpisih prenehali izplačevati 31. decembra letos, če ne bo podaljšana, ne bodo prejemali ustaši, ker so vojni ujetniki sovražne dežele. Te določbe veljajo izključno za bivše jugoslovanske vojne ujetnike in ne ukinejo ali izpremene prejšnjih določb, po katerih preneha izplačevanje podpor 1. decembra bivšim Italijanskim in tujim političnim internirancem in konfi-nirancem, vključno bivšim jugoslovanskim internirancem, kateri se zaradi svojega političnega prepričanja ne mislijo vrniti v domovino. Politične reforme na Japonskem Ženska volivna pravica - Odziv javnosti na Mac Arthurjeve ukrepe - Cesar je vojni zločinec, pravijo japonski komunisti Tokio, 15. oktobra Japonska vlada je sprejela za. konskl predlog o volilni pravici žen, kakor je to zahteval general MacArthur. To je prvič v japonski zgodovini, da imajo ženske volilno pravico. Japonska vlada je Izdala ta odlok 48 ur po razgovoru med MacAr-thurjem ln ministrskim predsednikom Sldeharo. Zavezniški vrhovni poveljnik je zahteval, da vlada uvede splošno volilno pravico in druge demokratske preosnov«. Število japonskih Volilcev se bo zdaj zaradi volilne pravice japonskih žena dvignilo na približno 21 milijonov. Japonska vlada je tudi znižala starostne meje za moške od 25 na 20 let za volilno pravico in od 30 na 20 let pa za volilne kan- Proces proti nacističnim vojnim zločincem današnjem otvoritvenem zasedanju zavezniškega sodišča za sojenje nemških vojnih zločincev se bo v kratkem začelo v Niirnbergu glavno zasedanje. Zavezniški sodni pooblaščenci za ta proces so (od leve na desno J: M. Nikičenko za Sovjetsko zvezo, sir D. Maxwell Fyfe za Veliko Britanijo, R. H. Jackson za Združene države in M. Falco za Francijo. didate. Starostna meja za žene je enaka kakor za moške. Preden bo japonska vlada uzakonila te odlo. ke, jih bo predložila v odobritev japonski narodni skupščini. Notranji minister Kenzo Matsu-mura je sporočil japonski vladi, da so do zdaj v vsej Japonski odstranili 4.800 višjih policijskih uradni, kov. »United Press* poroča, da je general MacArthur prejel na stotine pisem od japonskih civilistov, v katerih izražajo obžalovanje militarističnim jarmom in izražajo upanje v MacArthurjev program. Med 2. septembrom In 10. oktobrom j« MacArthur prejel približno 100 pisem pisanih v japonščini in 200 v angleščini. V teh pismih je izra-ženo sovraštvo do militarizma, pristanek na ameriško zasedbo in odobritev načrta za postopanje proti japonskim zločincem. Yosio Siga, vodja Japonskih ko. munistov, je izjavil, da, če Američani ne bodo sodili cesarja Hiro-hita, kot največjega vojnega zločinca, ga bo narod sam postavil pred sodišče. Razpast Glavnega stana «Associated Press* poroča, da je bil razpuščen glavni japonski stan, ki je bil ustanovljen leta 1878. Razpustu bo sledila ukinitev glavnega stana. Oba ukrepa so izdali zavezniki. Obreda so se udeležili visoki japonski častniki, na obredu so pre. čltali cesarski ukaz o razpustu. Pri notranjem ministru v Tokiu a« je sestalo 13 zastopnikov 95 uničenih japonskih mest. Sklenili so, da bodo obnovili mesta na način, ki jih bo najbolj varoval pred ognjem. Pri obnovi hiš v središčih mesta in ob glavnih prometnih žilah bodo uporabljali za gradnjo samo cement in drug negorljiv gradbeni material. Predsednik siamske vlade pod nadzorstvom »International New Service* sporoča, da je ministrski predsednik Tajlaeda, Luang Blpul Songgram, pod nadzorstvom v svojem stanovanju v Bangkoku. Zavezniški dopisniki so protestirali pri tiskovnem uradu glavnega stana v Manili, ker so dovolili fo-tografu japonske obveščevalne agencije, da se hrani v menzi, ki je rezervirana za dopisnike. obsegajočo obtožnico proti 24 nacističnim obtožencem. Verjetno bodo ta dokument istočasno objavili v Washlngtonu, Londonu, Parizu in Moskvi, Sovjetski državni tožilec R. A. Ruden-ko je včeraj z letalom prispel iz Londona v Berlin, kamor je prinesel ruski prevod obtožnice. Danes bo odšel v Moskvo. Priprave za razpravo Proti glavnim nacističnim zločincem Zaletna obravnava v Berlinu - 24 obtožencev pred sodiilem v NUrnbergu Berlin, 15. oktobra Danes dopoldne bo imelo zave zn iš- 30dlScej 2a v°jne zločince svoje vo zasedanje pri bo(Jo Poučili obtožnic« proti * znaoim ^cističnim vojnim 2loalncem. *vn6 tožilce bodo na zasedanju Ropali njihovi zastopniki. Raz_ *paVo bodo potem preložili in za-j^^Je se bo znova začelo v Urfcbergu. 0 ASenCija »Reuter* javlja, da ne n*hče izmed obtožencev na. , ko se bo začela razprava, ker vsi ostali v celicah v Niirn-, r®u, razen Martina Bormanna ki Zvezniki niso ujeli. Sodniki ^ 0 uvodno razpravo zaključili še n«s. Na uvodnem zasedanju bodo iaPrav^a11 ° podrobnostih, ki so :u bjše vožnosti ker so se že spora-mel1 ° važnejših vprašanjih. oblaatl 30 tudi že pri-VSe Pot;rebno za proces v k rnbergu, tako, da bi mogla h nenadna pojava Hitlerja ,p0Stavltev na zatožno 'tdš p0Vzr0<^lti 3Premembo v pred-Hni £ f!0St0pkU‘ Reut*rjev po-bt v tem Ski dopisnlk Poroda, da ^biu A. pnm€I"u avtomat ično.Upo- *>všL sestavljeno obtožnico proti vsemu vodji. 3avna razPrava niirnberške-^nlkaC€8ab° v soboto, ko bodo k dobl,: dvajset tisoč Vsm Zanikanje poročil „o poljskem plebiscitu" London, 15. oktobra Britanski uradni krogi so zanikali poročila iz sovjetskih virov, da so poljske čete bile pozvane, da z glasovanjem izrazijo svojo pripravljenost vrniti se domov ali da bi bil v ta namen določen kakšen rok, v katerem bi se morale čete odločiti. Zastopnik je dalje izjavil, da so pripravljeni pozivi, v katerih obveščajo poljske čete o možnosti vrnitve v domovino, o čemer se bodo lahko same izjavile. Poudarjajo, da ni bilo storjenega ničesar, kar bi oviralo posameznike, da bi odgovorili z «da» ali «ne» tudi pozneje. Sovjetska agencija «Tass» je namreč poročala, da Je bila poljskim četam dana samo ena ura časa za premislek in še druge podobne neuteme- 1 * vpc+i. Položaj v Jugoslaviji London, 15. oktobra Diplomatski dopisnik «Sunday Timesa* piše v zvezi z ostavko dveh jugoslovanskih ministrov, da se pojavljajo v Jugoslaviji vse večji znaki nezadovoljstya do novega režima in da vlada v državi v pogledu novega volilnega zakona velika zaskrbljenost. »Observer* piše, da ustvarja neizpolnitev sporazuma s strani Titovega režima istočasno notranje in mednarodne probleme, ker je predstavljal sporazum osnovo za priznanje tega režima. »Observerjev* komentator dodaja, da je dr. Subašič protestiral proti temu, da so odvzeli volivno pravico enemu milijonu hrvatskih volivcev. Poleg tega je dr, Subašič odklonil podporo vodstvu HSS (s čimer je mišljeno vodstvo nedavno osnovane hrvatske republikanske kmetske stranke), ki je popolnoma pod komunističnim vplivom. Poročevalska agencija «United Press« javlja, da Je jugoslovanska začasna vlada prišla v najbolj kritični položaj, odkar Je bila sestavljena lanske Jeseni, ko sta vladi Velike Britanije in Združenih držav priznali Titovo vlado na podlagi sporazuma, katerega Je sklenil od-stopivši minister dr. Ivo Subašič. Ker Je bil Subašič tisti, ki Je spra-vil v življenje «zbllž*nje» med maršalom Titom in kr:osk”s1tl. Politični položaj na Balkanu Tednik »London Calling*, ki ga izdaja Britanska radijska družba, prinaša v svoji itevilki za 14. - 20. oktober 194S ilanek Bernarda Newmana, ki ga je. kratkovalovna postaja BBC prenaiala v svoji prekomorski oddaji. Zarodi zanimivosti ga prinašamo v oeloti: »Nemire, ki so tako dolgo vladali v balkanskih deželah, smo prevet testo imeli »a stvari, ki zanimajo samo tamkajšnje dežele. Nepravilnost — in nevarnost — taksnega mnenja nam prikazuje pisatelj naslednjega tlanka, Bernard N Homan. ki pokaže odgovornost zavezniških vlad za to ognjilie nemira. Tolmati nam razloge za poseg za-j vezntlkih vlad zaradi nedavno razpisanih volitev v Bolgariji. Prav tako pokate, da vladajo enake razmere v drugih državah jugo-vzhod-ne Evrope, ki bodo zahtevale podobne ukrepe tudi v teh deželahz, je napisalo uredništvo tednika »London Calling* kot uvod k naslednjemu flanku Bernarda Nevi mana: »Balkan je sopet na dnevnem redu. Prepričan tem, da prihaja čas, ko se bo pojavil ▼ naslovih na prvih straneh 1 latov. Pred nedavnim smo bili prW« protestov ameriške ln angleške vlade zaradi napisanih volitev v Bolgariji. Prav takten položaj zdaj dozoreva tudi v Romuniji Kaj tl« aa vsem tem? Pojdimo nekoliko nazaj v zgodovino. Najprej vas moram opozoriti na nekaj: nikar ne primerjajte balkanske razmere s prilikami v Veliki Britaniji. Spominjam se na moj prvi obisk v Bolgariji; bilo je pred nekaj leti. Nisem govoril bolgarsko, razen nekaj nujnih besed: postelja, jesti, kruh itd. Nekega dne me Je prijatelj povabil na veselico na deželo. Predstavil me Je zelo lepi Bolgarki. Tukaj sem pogrei&l znanje bolgarskega jezika. Tako nisva mogla drugega kot sme. jati se drug drugemu. Začel se je ples. Pokimal sem ji z glavo, da bi hotel plesati Toda ona ml je odkimala. Pofokal sem na drugi ples. Ponovilo se je lata Zopet je obračala glavo na levo in desno. Potem sem prižel Sele na to, da Bolgari drugače kimajo ■ glavami: če prikimajo, pomeni da ne, de odkimajo, to pomeni njihov pristanek. Politični In gospodarska zmeda To je zelo vsakdanji primer. Toda verjemite ml, da Je dober vzgled tudi za večje stvari Ne morete primerjati nato ln njihove razmere, ne da bi upoštevali razlike. Pogo-stoma Iste besede ne pomenijo Isto. Ce Balkanec pravi o sebi, da ja konservativec ali socialist, to pomeni, da Je to, kar on pod tem razume; toda to je lahko sto sončnih let oddaljeno od tega. kar vi pod tem razumete. Sedanja zmeda na Balkanu Je zmes politike In gospodarstva. Ljudem se Je tem vedno slabo godilo. Več kot 600 let so bU turSki sužnji: potem so pred približno sto leti dobili svobodo. Na nesrečo, niso dobili nič drugega z njo. Balkan Je gorat predel, samo 30 odstotkov njegov« površin« je mogoče obdelovati Na tem področju J« skuSalo približno 60.000.000 ljudi živeti s poljedelstvom, to pa Je bilo nemogoče. Zaradi tega je bila življenjska ravan zelo nizka. Naj povem to to: pogostoma slišite, da Je Balkan zaostala dežela. V izvestnem oziru je res, toda ljudstvo Je trdoživo inteligentno ln delavno; ni pa nikdar Imelo sreče. Toda te mu j« treba. Ker so dobili svobodo ln prav malo drugega, so se zelo hitro znalk v političnih zmešnjavah. Poskusili so uporabiti demokratično vladavino — toda to Je bila težka stvar. Potem Je prlila prva svetovna vojna; preden so sl opomogli, svetovna gospodarska kriza. Balkanska demokracija ni Imela močnih temeljev, večina držav Je zdrknila v to ali ono obliko diktature. Ko je Izbruhnila druga svetovna vojna, m vse balkanske dežele upale, da se Ji bodo Izognile, toda druga za drugo so se zapleti« v vojno — Jugoslavija ln Grčija na ntžl strani, Romunija, Bolgarija ln Albanija na strani nažih sovražnikov. Niso sl tega želele: Romuni so nam naklonjeni, Bolgari ljubijo Ruse, toda bili so kot muhe v močniku. Zmeda pred osvoboditvijo Jugoslavija ln Grčija st« dodlvelj strašne dneve pod nemžko zasedbo: umori, ropanje ln taloe. V vseh bal-kanskih deželah snio videli gibanja narodnega odpora — na nesrečo, nikdar manj kot po dva v vsaki deželi. Nekateri so se borili Junaško proti savojtvalcem, drugi so ee borili prav tako junaško drug s drugim. To Je skoraj bolj važno. Nekateri ljudje so bili presenečeni, ko so videli meseca decembra lanskega leta državljansko vojno v Grčiji Toda, naj bo to. kakor hoče, državljanska volti« ja tam divjala tudi že prej. Vedeli smo selo dobro, da bo v času osvoboditve, ko bodo padli razni majhni diktatorji, v teh krajih velika zmešnjava. V dobah smelnjav ae lahko prav majhna skupina, ki v«, kaj hoče — oblast — polasti te oblasti ln jo *■** v svojih rokah. To se Je bilo zgodilo v vseh balkanskih deželah, razen v — Grčiji Tudi tam bi ae bilo to zgodilo, če bi ne bili mi posegli vmes. T«Vo Jjp-rpo dandanes v vseh h— --'"h državah vlade, ki Jih upravlja komunistična stran ka. V trenotku osvoboditve Je le majhno število ljudi vedelo, kaj prav za prav hočejo. Diktatorji so prisilili opozicijo, da se je zatekla v podzemlje; zdaj se Je pojavila, bolj divja, kot kadar koli prej. Lakota je zbrisala s površja razsodnost — človek s praznim želodcem ima redko kaj pametnega v glavi. Da bi bile stvari Se slabše, smo videli to celo vrsto zasebnih vojska — cela vrsta političnih strank Jih Je imela. Toda v eni stvari so sl bili edini — vsi so hoteli kaznovati svoje de-želane, ki so sodelovali z Nemci. Toda, kdo je sodeloval? Na en ali drug način vsakdo, ki Je opravljal svoje vsakdanje delo pod tujo zasedbo. Vsakega so mogli obtožili, da J« sodeloval z okupatorjem. Tako sl lahko mislite, kaj se Je zgodila Stranke, ki so prišle na oblast, so enostavno označile svoje politične nasprotnike kot sodelavce ln Jih postrelile. Tisoči ln tisoči so padll-nekateri, ker so res sodelovali z Nemci, drugi, ker niso bili politično pravilno usmerjeni. Mogoče bi bilo to razumljivo, da Je nova bolgarska vlada dala-ustreliti ministrskega predsednika, ki je državo zapeljal v vojno; toda Ista vlada je dala ustreliti tudi ministrskega predsednika, ki je deželo pripeljal lz vojne ln jo postavil na stran zaveznikov. To niso lepe zadeve, toda na to •mo morali biti pripravljeni — ml nismo Imeli političnega načrta Združenih narodov za Balkan. Zdaj prihaja do izraza različnost pogledov. V Romuniji in na Bolgarskem Imate vlade, ki Jih Je postavila Rusija — popolnoma zakonito, v prvem trenotku. da bi skrbele za varnost vojaških operacij. Toda zdaj poskušajo, da bi se za vedno polastile oblasti. Tako je bolgarska vlada predlagala volitve. Vsak opazovalec bi vam že vnaprej lahko s popolno gotovostjo povedal njihov izid. Iz razumljivega razloga naj bi Bolgari glasovali samo za eno listo kandidatov, katere Je zbrala vlada. Vrhu tega Je vsak, ki ga Je vlada označila za »kolaboracionista)), Izgubil pravico glasovanja. Razen tega smo morali pogledati v oči to drugi stvari: kadar namreč ml govorimo o demokratičnih volitvah, tedaj ne govorimo v Istem Jeziku t Rusi. Ml v Angliji ljubimo svobodne volitve: če se nam nato vlada ne dopade, tedaj se poalužl-md pravice, da Jo zamenjamo — kot smo pravkar storili. Od Bolgarov pa Je vlada zahtevala, da jo enostavno postavtjo nazaj na njeno mesto. Bolgarski volivci pod današnjimi pogoj tudi ne morejo nič drugega storiti. To je tisto, kar Je mislil Ernest Bevin, ko Je govoril o zamenjavi ennga totalitarizma z drugim. Na podlagi britanskega ln ameriškega predloga Je nadzorna komisija za Bolgarijo priporočila odložitev volitev. Volitve so bile odložene, toda vprašanje se bo zopet pojavilo. Vprašaje vlad pod komunistično upravo Pri sosedih, v Romuniji, imate tudi vlado, katero vodijo komunisti, katere pa ml ne priznamo, ker vemo, da ne predstavlja večine naroda. Celo v Jugoslaviji vlada predlaga volitve po eni listi, z drugimi besedami, samo svoje kandidate. To bi se bilo zgodilo tudi v Grčiji, toda tukaj smo mi zagotovili pravično ravnanje. Angleški, ameriški, francoski in opazovalci britanskih dominlonov bodo pazili, da bodo Grki tajno glasovali za tistega, za katerega bodo hoteli — prav tako kot smo navajeni pri nas. Na žalost, Rusi niso mogli sprejeti našega vabila, da hi prišli in pomagali. Gotovo razumete, da vse te stvari nimajo nič skupnega s tem, ali Je kdo za ali proti komunizmu. Ce bodo svobodne volitve v Grčiji pokazale, da Je večina za komunizem tedaj vemo, kje smo. Toda, če bi Grkom rekli: Vi morate dobiti komunistično vlado, če to hočete ali ne — to bi bila seveda druga zadeva. Opazili ste, da sem uporabljal izraz »vlada, ki Jo upravljajo komunisti*. V objavljenih kandidatnih listah bost« videli celo vrsto različnih strank. Komunistična ni mogoče niti najmočneje zastopana —• druge bodo nazlvall: delavska stranka, kmetska stranka, ljudska stranka Itd. Vse so precej podobne, Ista stvor, toda to bi vas lahko zapeljalo, če bi ne vedeli, kako stvari stojijo. Navadno so skupaj zlepljene pod kakšnim skupnim nazivom kot »Domovinska fronta». V Bolgariji je med drugimi stvarmi te ena zelo zamotana zadeva. V osadju volitev Je bolgarski komunist, ki dela lz Moskve, Jurij Dimitrov. On je zelo bister človek, Ima tudi junaško src«, ste ga žc eokrat srečali: gotovo se spominjate, kako odločno se Je držal pri razpravi zaradi požara Relohstoga! Pozneje je postal tajnik komlnteme. Spet bo-ste o njem alltell — na Bolgarskem. Toda poznamo še drugega Jurija Dimitrova, demokratskega 4 voditelja, ki j« bil dober prijatelj Velike Britanija — tega so odrinili ljudje, ki so zdaj na vladi. Vsekakor lahko vldlt«, da bodo' te volitve, naj bo 1« njih to karkoli prišlo, selo važna sadiva, Balkan Je km riška dežela, 70% prebivalstva •o majhni kmetto, Libijo svoj« majhne koščke »etnije. Bolj ljubijo zadružništvo kot kolektivizacijo. DOKUMENTI ^DEMOKRACIJE SPLOŠNA NAČELA ZDRUŽENIH NARODOV ZA TRAJEN MIR NA SVETU - 14. AVGUSTA 1941 Predsedniku Združenih ameriških držav in ministrskemu predsedniku g. Churchillu, kot zastopniku angleSke vlade, se je na sestanku zdelo prav, da objavita v skupni izjavi neka-tefa sploSna nadela, ki jih zasleduje politika njunih držav. To so načela, na katerih gradita upe za boljio bodočnost sveta. Prvič, njuni državi ne težita za nobenim povečanjem, niti za ozemeljskim niti za kakim drugim. Drugič, ne želita nobenih ozemeljskih izprernemb, ki se ne bi skladale s svobodno izraženimi željami prizadetih narodov. Tretjič, priznavata narodom pravico, da si po svoji volji izberejo obliko vladavine, v kateri hočejo živeti. Obenem pa tudi želita, da bodo povrnili suverene pravice in samovlado tistim, ki so jim bile nasilno vzete. Četrtič, prizadevali si bosta, s primernim upoštevanjem svojih obstoječih obveznosti, pomagati vsem državam, pa najsi bodo velike ali majhne, zmagovite ali poražene, da dobijo na podlagi enakopravnosti dostop do trgovine in surovin, ki so potrebne za njihovo gospodarsko uspevanje. Petič, hočeta delovati »a dosego popolnega sodelovanja med vsemi narodi na gospodarskem področju, z namenom POSLANICA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA V bodočnosti, ki jo poizkušamo narediti varno, želimo videti svet, zgrajen na temelju Štirih osnovnih človeških svo-boičin. Prva je svoboda govora in izražanja - vsepovsod na svetu. Druga je svoboda slehernega človeka, da lahko moli Boga po svoje - vsepovsod m svetu, Tretja je svoboda pred pomanjkanjem; le-ta pomeni, če jo imenujemo z navadnimi besedami, da moramo skleniti takšne gospodarske sporazume, ki naj zagotovijo prebivalcem sploSnega izboljšanja delovnih razmer, gospodarskega napredka in družbene varnosti. Šestič, upata, da pride po uničenju nacističnega nasilja do miru, ki bo nudil vsem narodom sredstva za varno prebivanje v okviru njihovih meja in ki bo dal vsem ljudem v vseh deželah zagotovilo za življenje v svobodi pred ustrahovanjem in pomanjkanjem. Sedmič, takSen mir naj vsem ljudem omogoči plovbo po morjih in oceanih brez vsakrSnih zaprek iw ovir. Osmič, trdno verujeta, da morajo opustiti vsi narodi sveta iz realističnih in duSevnih razlogov uporabo sile. Kajti ni mogoče ohraniti bodočega miru, če bi se Se naprej oboroževali na suhem, v zraku in no morju tisti narodi, ki so nagnjeni k nasilnosti izven svojih meja. Zato mislita, da je razorožitev takih narodov neizogibno potrebna, dokler ne bomo zgradili SirSega in trajnejšega ustroja obče varnosti. Prav tako bosta podpirali in pospeSevali vse druge uporabne odredbe, s katerimi bo olajšano miroljubnim ljudstvom straSno breme oboroževanja. FRANKLIN D.ROOSEVELT, 1. r. WINSTON S. CHURCHILL, 1. r. AMERIŠKEMU KONGRESU 6. JANUARTA 1941 vseh držav zdravo in mirno življenje — vsepovsod na svetu. Četrta je svoboda pred ustrahovanjem; le-ta pomeni, če jo imenujemo z navadnimi besedami, zmanjšanje oborožitve po vsem svetu v tolikšni meri in tako korenito, ia ne no mogel noben narod zatirati nobenega svojih sosedov - nikjer na svetu. To ni kakšna utvara daljnega tisočletja. Je dejanska osnova za svet, ki ga lahko zgradimo v našem času inv našem rodu. TakSen svet je pravo nasprotje tako imenovanemu «novemu redu* tiranije, ki bi jo diktatorji želeli uvesti ob gromu topov... Narodne koristi v očeh demokrata Druga svetovna vojna Vojasko-pol1ti3ni pregled napad na 1930 1. sept. — Nemški Poljsko, 3. sept. — Franclja ln Velika Britanija napovesta vojno Nemčiji. 28. sept. — Poljska kapitulacija. 30. nov. — Sovjetska zveza napad« Finsko. 1940 12. mar. — Podpis sovjrisko-flnsk« mirovne pogodb«. 9. apr. — Nemčija zased« Dansko ln napade Norveško. 10. maj — Nemški napad na Nizozemsko ln Belgijo. TVlmton Churchill postane ministrski predsednik. * 2. jun. — Stlrl petine britanskih Izkrcanih čet reženth lz Flandrije. 10. jun. — Italija vstopi v vojno proti zaveznikom. 22. jun. — Podpis francosko-nem-škega premirja. 15. avg. — Nemška letala prvič nad Londonom. 1941 16. jan. —■ Roosevelt predloži Kon-gresu štiri svoboščine. 6. apr. — Nemški napad na Jugoslavijo in Grčijo. 22. jun. — Nemčija napade Sov. Jetsko zvezo. 14. avg. — Churchill in Roosevelt objavita Atlantsko listino. T. dec. — Japonski napad na Pearl Harbor. 8. dec. — Vojna napoved Združenih držav Japonski. 11. dec. *— Združene države napovedo vojno Nemčiji ln Italiji. 1942 1. jan. — Washlngtonska deklaracija Združenih narodov. 19. avg. — Napad komandosov na Dleppe. 8. nov. — Rommelov poraz pri El Alameinu. 8. nov, — Zavezniško izkrcanje v severni Afriki. 1043 24. jan. .— Roosevelt ln Churchill v Casablanci zahtevata »brezpogojno predajo*. 2. feb. — Sovjetska armada zavzame Stalingrad. / 12. maj — Konec severnoafriške kampanje z nemškim porazom v Tuniziji. 10, jul. — Zavezniško izkrcanje na Siciliji. 25. jul. -*- Mussolinijev padec. 11. avg. — Konferenca v Quebecu. • 3. sept. -j- Brezpogojna predaja Italije. Zavezniško izkrcanje v južni Italiji, 6. sept. — Italijanski slom. 9. nov. «— Prvo zborovanj« ustanov« UNRRA, 26. nov. — Kairska konferenca (Roosevelt, Churchill ln Cang-kajšek). 26. nov. — Churchill, Roosevelt in Stalin v Teheranu. 1944 27. jan. — Dokončna osvoboditev Leningrada. 4. jun. — Padec Rima. 6. Jun. Zavezniško Izkrcanje v Normandiji. 16. jun. — Prvj nemški napad z letečimi bombami na Anglijo. 28. Jun. — Začetek velike poletne sovjetske ofenzive, 20. Jul. — Ponesrečeni atentat na Hitlerja. 16. avg. — Zavezniški vdor v Jušno Francijo, 21. avg. — Začetek konference v Dumbarton Oaksu. 23. avg. — Romunski odpad od osi. 25. avg. — Osvoboditev Pariza. 26. avg. — Bolgarska kapitulacija. 19. sept. — Finska podpiše premirje. 19.-30. okt. — Moskovska konferenca zunanjih ministrov. 8. nov. — Kanadčani očistijo Ant-vverpen. 16. dec. — Nemški prodor v Ar-' dene. 1945 12. jan. — Začetek sovjetske zimske ofenzive. 12. feb. — Zaključena konferenca v Jalti. Zmaga na angleškem nebu IB. september 1940 je slaven dan v angleški tgodovini, mogoče najslavnejši od dne, ko je kapitan Dra-ke poslal svoje »goreče» ladjevje proti «Veliki armadi» Filipa Španskega. Minilo je pet let, odkar je bitka za. Anglijo dosegla svoj vrhunec s porazom, ki je ohromel silo nemške Luftumffe. Zmaga še ni bila dobljena — to je sledilo šele pet let pozneje — toda zračna bitka, ki je trajala Že pet tednov, se je nada■. Ijevala s pojemajočo silo do zadnjih • dni prihodnjega meseca toda IS. september 1940 je bU odločilni dan. Vse, kar je še ostalo od evropske svobode, je bilo navezano na majhen košček suhe zemlje, ki se imenuje Velika Britanija. Sej je tudi samo ona stala v bojni črti. Na ta dan, bila je sončna nedelja, je sovražnik izvršil dva silna napada, katerih se je udeležilo po 2S0 letal. Ob sončnem zahodu je bilo znano, da je od teh 185 zbila angleška letalska obramba, ne oziraje se na število poškodovanih, ki so ušli it dosega britanskih lovcev. Četudi niso dan takoj imeli za preokretni-no v letalski bitki za Anglijo, so njegovo vrednost takoj pravilno ocenili, ie 17. septembra je london- Zaradi tega Jih »krbijo volitve. Jas •em prav tako zaskrbljen, toda na drug način. Enotnost med zavezniki je prav tako važna stvar v mi. ru, kot je bila v vojni; bila bi prava nesreča, če bi se rasblla na vpraianjih Balkana. Gospodarstvo Toda vrnimo ae nazaj na gospodarstvo. Upam, da bomo v najkraj. šem času ponudili našo pomoč pri razvijanju gospodarstva in dviganju življenjske ravni na Balkanu — v našo lastno prav tako kot v njihovo korist. Balkan je bU sa-pužden del Evrope in imamo 4« dovolj takšnih zapuščenih dežel. Prav kmalu bomo morali začeti prav resno misliti o trgovini — tam na Balkanu pa živi 90,000.000 ljudi, ki bi prav radi postali naši odjemalci. Zaenkrat Jim le ni bilo mogoče, da bi to postali. Opozoriti pa moranj že vnaprej, da bo dviganje življenjske ravni na Balkanu zahtevalo zelo velikih žrtev z naie strani, toda v dogledni bodočnosti bo nudilo lepe koristi — v denarju 'ln delu.* Pred vojno je bU zaslužek bolgarskega delavca dva illlnga na dan. Ce rečem, da se godi britanskemu brezposelnemu delivcu mnogo bolje kot bolgarskemu delavcu, ki se poti štirinajst ur na dan, to ni poziv na »nižanje mezd britanskih delavcev; to je samo razlog, da m dvigne Življenjska ravan na Balkanu. Medtem moramo paziti, da bodo dobili priliko urediti svoje politične zadeve; to je bil namen našega posega v Bolgariji, ki bi mogel Imeti dalekosešns politične posledloe. Bolgari ne ljubijo diktatorjev, bodisi domačih ali postavljenih od zunaj. Pač pa rabijo prijateljske ln odkritosrčne nasvete ln pomoč starejšega prijatelja — še mnogo bolje, ve&lh starejših prijateljev. Do zdaj ao ae udejitovale mnoge velesile na Balkanu, toda vedno za evoje lastne koristi; zdaj pa Je čas, da bo na prvem mestu ■tala korist domačega prebivalstva. Stari boj za interesna področja in strateške meje naj bi zaključili — atomska bomba jih Je poslala v stara taro prav tako kot kopje ln lok Poznam staro geslo: Balkan balkanskim narodom! Ml ki ga glasne oznanjali, če bi živeli tam. ski list »Times» označil ta dan v svojem uvodniku kot »najboljši dan*, katerega «si ne more privoščiti niti najboljše vojno letalstvo, četudi se je pripravljalo na vojno v največjem obsegu celih sedem let z najboljšim materialom.* Ker je ta trditev bila resnična, se niso mogle oklepne divizije, ki so prodirale t takšno silo na obale Franclje, Belgije in Nizozemske, nikdar izkrcati na obalah angleškega otoka. Ta dan je bilo tretje obdobje v štirih razvojnih oblikah, v katero je stopala vojna za Veliko Britanijo. V prvem obdobju so bili cilji napadov obrežna področja. Uspešnost britanske letalske obrambe je povzročila, da se je nemška letalska sila obrnila proti letalskim oporiščem v jugo-vzhodni Angliji; uničenje teh letališč naj bi prisililo britansko letalstvo, da se umakne iz zraka nad obalnin} področjem, kt leži nasproti francoski obali. V prehodu med temi dvemi razdobji je Winston Churchill izrekel tiste besede, ki so takoj stopile v zgodovino: »Nikoli še ni toliko število ljudi bilo dolino zahvale za svojo rešitev tako majhnemu številu*. Zakaj minil je ravno mezeč, odkar je London postal cilj glavnih napadov nimške Luftuiaffe, ki je svoje napade Izvrševala podnevi. Prehod, ki je nastopil v prvih dneh meseca oktobra, ko so Nemci zpčeli napadati ponoči, napadi, ki so bili manj nevarni toda tudi manj uspešni, je bilo pozno priznanje poraza. London se mora zahvaliti za svojo reši tev uspehu, s katerim je številčno slabša sila vzdržala napade nad-močnega sovražnika — uspeh, ki je bil tu pa tam celo tako popoln, da so ob končanem spopadu postali mahoma angleški letalci tudi številčno močnejši od sovražnika. Tajnost, ki je omogočila ta uspeh in katero so skrbno čuvali pet let, je bila končno pojasnjena. Osredotočenje in vodstvo britanskih letalskih sil je bilo tako popolno, da je n. pr. 15. septembra popoldne vsaka Izmed 21 letalskih skupin, ki se je dvignita, prišla v stik s sovražnikom. To je bil uspeh naprave radar. Ko so prišli enkrat v stik s sovražnikom, je prišla do izraza boljša oborožitev angleških Spitflrov in Hvrricanov. Pri teh zračnih spopadih »o si angleški letalci in njihovi češlti in poljski tovariši s svojim nenadkrlljivim junaštvom pridobili nesmrtno slavo. 7-81. mar. — Angloamerijke armade prodirajo preko Rena. 12. apr. — Smrt predsednika Roosevelta. 18. apr. — Truman postane novi predsednik. Padec Dunaja. 28. apr. — Srečanje prve ameriške armade s Sovjeti pri Torgau na Labi — Začetek konferenc« v San Franciscu. 28. apr. — Mussolini ubit. 1. maj — Objava Hitlerjeve smrti. 2. maj — Padec Berlina. Prodaja nemške armade v Italiji in v delu. Avstrije. 6. maj — Predaje nemške armade na Holandskem,: v severozahodni Nemčiji m na Danskem. 6. maj — Predaja nemške armade v delu Avstrije in v Bavarski. 7. maj — Brezpogojna predaja nemških kopnih, zračnih ln pomorskih sil. 28. jun, — Podpisana listina Združenih narodov. 6. jul. — Angleška volitve. 14. Jul. — Truman, Stalin, Churchill in Attlee v Potsdamu. 26. Jul. — Attlee postane ministrski predsednik. Potsdamska izjava-pozlv Japoncem na predajo. 6. avg. — Prva atomska bomba na Hirošimo. 7. avg. — Druga atomska bomba na Nagasaki. 14. avg. — Japonska predaja. 28. avg. — Prvo zavezniško izkrcanje na Japonskem. 2. sept. — Podpis Japonske predaje na krlšarkl »Miseouri*. 11. Sept, — Začetek konference Sveta zunanjih ministrov, 2. okt, — Zaključek neuspele konference. Da morajo imeti narodne koristi prednost pred koristmi posameznika ali stranke, je »taro načelo. Vendar ga pbgostoma ne upoštevajo, kakor smo videli v preteklih dneh in že danes vidimo. Zato bo na mestu, če pokažemo primer iz nedavne preteklosti velike demokracije onkraj Atlantika, kako je človek, ki se je boril za najvišje mesto v svoji državi, ki je danes obenem tudi najvišje mesto na evetu, odklonil uporabiti proti svojemu tekmecu orožje, ki bi mu zagotovilo zmago, vendar pa bi njegova uporaba povzročila državi veliko škodo. Kdor bo prečltal te vrete, bo lahko primerjal ravnanj« tega moža a tolikimi, ki so svoj narod pognali v nesrečo, da bi tako prišli na oblast ter so tudi pozneje žrtvovali narodne koristi, da bi se obdržali na oblasti, Pearl Harbor Eden izmed urednikov ameriškega mesečnika »Life*, John Chamberlain, zatrjuje v svojem članku, da so predsednik Roosevelt in člani ameriškega vrhovnega poveljstva vedeli 16 ur pred napadom na Pearl Harbor, da bo japonsko zastopstvo, ki se je pogajalo v Washingtonu, prihodnji dan prekinilo pogajanja. Prekinitev pogajanj je pomenilo vojno, to je vedel vsakdo. «Edlna stvar, katere niso vedHl», nadaljuje član kar, »je bilo točno mesto vojaškega napada, o katerem so samo domnevali, da bo v smeri Vzhodne Indij« — ali na Filipinih ali otok Guam*. Guverner Dewey, protikandidat predsednika Roosevelta pri volitvah leta 1944, in Herbert Bron*-nell, predsednik izvršnega odbora -epubllkanske stranke, sta vedela ves potek dogodkov okoli Pearl Harborja v jeseni 1941, «ko so njihovi nasprotniki iz demokratske stranke dokazovali pred javnostjo neobhodno potrebo ponovne. Izvolitve svojega vrhovnega vojaškega poveljnika*, t. j. predsednika Roosevelta. Med drugim sta tudi vedela, da so Američani »odkrili japonski «strogo tajni* ključ za poročila že nekaj časa pred Pearl Harborjem*. Guverner Dewey; ki je vedel za to, da je Roosevelt poznal vnaprej japonske namene, »je bil v stanju obtožiti predsednika Roosevelta, da Je »Izdal* koristi Združenih držav s tem, da je opustil, bodisi predvldstl, bodisi preprečiti napad,) za katerega niso bile Združene države po besedah vrhovnega poveljnika generala Marshalla pri* pravljene*, nadaljuje članek. »Politične posledice takšne obtožbe, če bi jo bil podprl z odkritjem tajnega japonskega ključa, bi bile dtrašne in bi prav verjetno pri-ptMale guvernerja Deweya na Rooseveltovo mesto v Belo hišo (na mesto predsednika Združenih držav). « - Pismo gsnerala Marshalla Nekaj Deweyovlh opazk v govoru, ki ga je imel v Oklahomi, pravi Chamberlain, J« preplašilo vojno ministrstvo, da republikanci nameravajo objaviti resnico o Pearl Harborju. Naslednji dan j« neki polkovnik, ki j« priletel z letalom Iz Wa«hlngtona, predal guvernerju Deweyu pismo generala Marshalla. Prvi odstavek pisma, katerega vsebino sta poznala samo general Marshall ln admi- ral King (vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice), j« »prosil guvernerja Deweya, naj preneha čltatl pismo prav na tem mestu, če ni pripravljen držati v popolni tajnosti ostali del pisma*. Guverner Dewey je ustregel prošnji m izjavil, da kandidat za mesto predsednika Združenih držav ne more dajati obljub na sl«po, In vrnil pismo polkovniku. Pozneje lete jeseni je prišel po pripovedovanju urednika Chamberlaina polkovnik ponovno k guvernerju Deweyu in mu prinesel novo pismo generala Marshalla. Zdaj je Dewey smel precltatl celo pismo in ga zadržati. «V glavnem*, pravi urednik Chamberlain, »je pismo povedalo Dewejru to, kar Je prav za prav že vedel: da ee je posrečilo razvozi jati japonski tajni ključ. Toda bilo j« zelo važno za ameriško državno obrambo, da Japonci tega n« izvedo. Amerika ima od tega še vedno velik« vojaške koristi, če razpolaga a ključem za najbolj tajna japonska vojna obvestila. Izgubo mnogih življenj ameriških vojakov bi povzročila sprememba japonskega tajnega ključa sa vojaška Poročila*. Težka odločitev »Pismo generala Marshalla je postavilo guvernerja Dew«ya pred asplo težko odločitev. Dolgo s« Ja posvetoval o tem z Herbertom Brovvnellom in ElUottom Bellom, ki so bili njegovi najbllžjl svetovalci. Ali naj verjamejo, da Japonci še . vedno uporabljajo stari ključ? Ali pa predsednik Roosevelt izkorišča osebo načelnika glavnega stana generala Marshalla, d* se izogne obtožbi ln preiskavi? Po dolgem duševnem boju se j« guverner Dewey odločil slediti nasvetu generala Marshalla, katerega Je imel za zaupanja vrednega in popolnoma poštenega moža*- Predsednik izvršnega odbora republikanske stranke Brovvnell je potrdil poročilo urednika Chamberlaina, da je guverner Devvej' vedel za časa votivnega boja pri predsedniških volitvah jeseni 1944, da se je ameriški vojni upravi posrečilo r&zvosljatl Japonski ključ za tajna poročila, toda a ozirom na narodno korist j« odklonil uporabiti to dejstvo v volivnem boju-»Naša obvestila kažejo med drugim zaprepaečujočo mero slabe povezanosti med predsednikom republike, vojnim ministrstvom tD vojsko, kar je povzročilo katastrofo v Pearl Harborju*, to Je bila edina kritika, ki jo J« izrekel Dewey. Poročilo vojnega in mornariškega ministrstva z dne 29. avgusta t. 1. Je prvič javno omenilo, da so ameriške oblasti odkrile japocisK1 tajni ključ. Naslednjega dne J« poročil o agencije »Associated Press* iz Washlngtona javilo, da so Združene države »očlvidno* odkrile japonski tajni ključ, ker je »vojni minister Stimson izjavil, da je vojno ministrstvo prejelo obvestilo o tem, kakšen bo odgovor Japonskega zastopstva na ameriške predloge, že 8. decembra (dan pred napadom na Pearl Harbor) ter da bo odgovor pomenil takojšnjo prekinitev diplomatskih odnošajev. General Marshall pa ni prejel 0 tem nobenega poročila do prihod' njega Jutra*. JUGOSLOVANI V NOVEM SVETU Sožitje narodov v Ameriki TAKO ŽIVIJO V ZVEZNI DRŽAVI WISCONSINU EVROPSKI NASELJENCI, PRIPADNIKI,41 NARODNOSTI, V POPOLNEM SOGLASJU Ameriški pravnik in P**o-tel) Fred. L. Holmes se je rodil l. 1883 v Wlnn*buyu v tVisconainu. Bil je poljedelski delavec, trgovski pomočnik, se učil v prostih urah, postal učitelj, novinar in končno odvetnik. Napisal je več knjig. Najnovejše njegovo delo je »Stari svet Wteconsin», ki je izšlo lani. V tej knjigi p0-pišu je življenje različnih iz-eelfenoev, ki so člani prav vseh evropskih narodov, njihove običaje tn navade v novi domovini, ameriški zvezni državi Wtsconsinu. Baltski, balkanski ln slovenski izseljenci so začeli prihajati v zvezno državo Wlsconaln šele po letu 1900. Potem je petnajst let trajal njihov pritok. Delali ao v tovarnah ln rudnikih ter a svojimi prihranki kupovali hiše. Mesto MU-vaukee je izgubilo prejšnji čieto nemški značaj in postalo nekakšna »ameriška Srednja Evropa*, k)er šivi ln dela 41 narodov v popolnem soglasju, Večino je zvabila v Wi«conaln oenena zemlja, ki so Jo prodajale železniške družbe in svezna država. V štiridesetih letih so ti naseljenci izpfemenllt neprljasn« in z grmovjem zarasti« planjave v uspevajoče naselbine, kjer se bavijo večino-mi z živinorejo ln mlekarstvom. Srbski naseljenci Od leta 1900' naprej se je okoli 4600 srbskih rodbin naselilo v Mil-wauk«eju ali njegovi okolici. Vsako isto praznujejo Vidov dan, kakor •° 8* bili navajeni praznovati v domovini. Zjutraj je maša v mll-waukeeškd pravoslavni cerkvi sv. Save, popoldne pa veselica, ki se je udeležujejo v narodnih nošah. Naselbino navadno obišče ob teh priliki pravoslavni škof. Častni gost pa je ameriška pisateljica ln novinarka Ruth Mltchell, ki se je takoj po zlomu Jugoslavije bojevala h srbskimi rodoljubi proti okupatorjem. Slovenci v Wlscon»inu Med prvimi Slovenoi, ki «o prišli v Ameriko, Je bito katoliških misijonarjev. Najbolj snan je bU Begunci zZdiružent narodi se bore za ustvaritev sveta, na katerem ne bo trinoštva in nasilja... sveta, no katerem bo lahko vsak človek, brez ozira na raso, barvo ali vero živel mirno, pošteno in dostojno... Pozivamo vse svobodne narode Evrope in Azije, da začasno odpro suoje meje irtvdrn nasilja. Našli bomo zatočišče za te nesrečnike, našli bomo načina za njih vzdrževanje, dokler trinogi ne bodo pregnani in se ti nesrečniki ne-bodo vrnili v svoje domovine. FRANKLIN D. ROOSEVELT 24. marca 1944 Škof Friderik Baraga, ki J« deloval med Indijanci ob Gornjem jezeru, V Wlsconainu Je naieljanih 200 slovenskih družin v bližini Wlllard«. Slovenci ee vrirajno držijo navad ln običajev, ki ee jih Imeli le v stari domovini. Pri polnočnici zvonijo v slovenski cerkvi zvono- vi; ob porokah pojejo narodne *t* ponarodele pesmi. »En hribček bon* kupil* in «P° Jezeru bliz’ Triglava*, ki Jih spominjajo na »stari kraj*: na pustni torek prirejajo v*4 like norčij«, na veliko soboto P* nosijo šegen v cerkev. Na slovenskem slavju 'V Willardu so me povabili p» slovensko slavje. Popoldne so na»> ponudili potico. Po mojem okus1* J« to najboljša Jed, kar Jih spečeš ob takšnih Izrednih prilikah, «Ob!čajno Jo pečemo samo ob p<>' roki, za Božič ln Veliko noč, tod« danes smo imeli birmo in'sem spekla*, je dejala slovenska mati Zanimiva je tudi aloveneka pr’as za tako ne-življenjsko ukvarjanje t Res je, umetnik in njegovo (l lo človeštvu le dolgo nista več, Var sta bila recimo Grkom, da ne izvzemata tako častnega mesta, kot jima ga je ponudila renesansa, Icaj lele, da bi si jemala osrednji pololaj kot v romantiki in tudi le v novj romantiki. Nal sicer umirjeni, klasični romantik Prelezen pravi o umetnlku-pesniku: «Kako bit‘ hočel poet in ti pretežko je nositi v prsih pekel al’ nebo.* * * * *. In drugje: sJCoder se nebo razpenja, grad je pevca brez ■ vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave..,*: pevec sicer zaradi svojega stanu trpi, a idealne vrednosti, ki se ob tem porajajo in ki so po idealistični filozofiji delo «praduha», ga dvigajo nad ostale ljudi in mu vsaj v blalenih tre-notkth ustvarjanja bogato plačujejo notranje viharje in tesnobo vsakdanjega življenja. Take misli je za njim poudarjal in izpopolnil zlasti Stritar, po fUo-* zofskem idealizmu potomeo Prelomov. V zZorimu* pile o umetniku takole: «... Duh bolji pa so ne bliia v grmečem viharju, bliia se v rahlem dihanju pohlevnega vetra, Velik, neumrjoč, Stvarniku podoben je v resnioi umetnik, kateri iz svojega osrčja ustvarja podobo, ki jih je v svetom tronotku spočela dula njegova*. 0 pesniku pravi: «...njegovo ni, kakor je drugih srce; v njem nosi človeštva neskončno gorje; on za nas trpi, da se mi veselimo!* Se s svefopisem-sko podobo bi nam rad poveličal pomembnost posnikovo (Dunajske elegije); «Glodalo ni ako, uho ni čulo posvetno, kar jo gledal in iul pesnik, zamaknjen v nebo. Gleda sveta neizmerno gorje, jok čuje človettva, Velko, prepolno srce poka mu, dulka leli.* Zato (spet drugje): sVisoko prostega pevca častimoI* Cankarju, je pomenila, zlasti v prvi dobi po premaganih vplivih naturalizma, umetnost vse; ostalo mu jo bilo fiUstrstvd. Pri njegcntem vrstniku Zupančiču pravi ■pesnik s ponosom človeka, fcj ima *po strani klobuk* («... a jaz, jaz imam po strani klobuk, pa kaj mi vse drugo mar*), kritiku-mellju (Mencingerjev izraz za filistra): s...jaz sem pred teboj na svetu!* Take izredne veljave umetnosti in ustvarjajočih osebnosti realisti no priznavajo. Ne priznavata ga na la knjilevnost in občindtvo le dalj časa. Gresta pa rada v drugo skrajnost, k* odgovarja na vsa, v uvodu postavljena vprašanja: *No!» A to spet ne more biti prav. Umetnosti moramo dati pravo mesta, ne pi-evisoko ne prenizko. Bog jo dal umetnikom težnjo za oblikovanjem in sposobnost za to, vsem nam pa zmolnost dojemanja. Gotovo jo, da mora umetnost vritti tudi socialno opravilo. In ravno v časih, ki tiSče dušo k tlom, ki sejejo vanjo nemir, obup, upor, tesno, more in mora umetnost pri-*afati zbranost, upanje, strpnost, jasnost. Vendar ne bomo tako nespametni, da bi so vsemu, temu odrekati, JTata krivda je, da zmolnost za dojemanje poezije zanemarjamo in ne razvijamo. Poskušajmo to popraviti. Morda bi se ravnali po Goethejevem svetu* Utaj vsak dam po eno lepo pezami Pri tem pa so pogoji, da či-tal prodano, da oe od toga ne trgat k drugim opravkom in da ozaposlit* pri tem čustvo in razum. Čustvo: navadna napaka pri branju pesmi je, da jo preletimo • očmi, pogoltnemo njen smisel in *e kvečjemu le nekje v oddaljenih Predetih notranjosti zavedemo; tu ** tu M moral to in to občutUt. Pa Pe utegnemo. Razum; razčlenitev »novi, določitev prave vsebine, ob-zunanje podobe, poznavanje T^jcovni* sredstev in jezikovnih M mora« dati Sele podlago za ulivanje lepot«, ki »M za vsem tem p pesmi. Opozorim naj tu le na. pomen ritma v poeziji. Vezanost besede v Poeziji ne prinaša le raznolikih sprememb v zlaganju in izbiri be-*0d v primeri s prozo, ampak daje Pesmi prav življenjsko silo tn Pesniku motnost, da z njim podčrtava ali belo ustvarja vsebino. £e klasičen primer v nožem sloviva za moč ritma v slikanju vse. *>ine je enajstsreo te Uvoda h 'Krstu pri BaVioi*: in P°ah,,alte> fckoll sebe, zaprli oči in aačell pripovedovati. Vi ste videli in veste vse stvari.* Bil je očaran. Odgovoril jim je: »Točno. Pet minut je zadostovalo. Po-glčdal sem svet. Bil sem po vsem svetu in videl mnogo pokrajin. Toda niso me prevarale. Bil Je vedno Isti svet, samo drugače preoblečen!* Vedno Je pripovedoval, da ne prenaša romanov. »Ce čitam, Ja rekel, roman začenja tako-le: Ob trl-četrt na deset je prišla grofica — takoj mi šine skozi glavo: ni popolnoma točno: bilo j« pol desetih in bila je vojvodinja. Umetnost mora biti točna; v romanu pa ni nobene točnosti.* Francija si ga je osvojila. Mladeniči so prihajali na nogometna igrišča in peli njegove pesmi; ni čuda, da so bili poraženi. Pesem se Je glasila: .»Patience, pa-tience dans 1’azur* (Potrpežljivost vas bo pripeljala v raj). Njihov na-»protnik, angleško moštvo, jih Je seveda porazilo. Francoska kultura je duševno razpoloženje, pri katerem želite, da bi vas vsakdo razumel; način podajanja, s katerim omogočite, da vas ljudje razumejo. Podajanje nima vedno uspeha, ker so stvari pretežke. Tako je pri Paul Valč-ryju; če uspe, ni nihče bolj enostaven od njega. Ce ne uspe, je to zato, ker bi nihče pri tem ne bil uspel: stvarnost je preveč zamotana. Na Nemce Je gledal s prezirom; od njih ni pričakoval, da bi kaj razumeli, četudi bi bilo popolnoma jasno. Tako je bil on, po svojem popolnoma neopaznem načinu, junak francoskega narodnega odpora, Držal je pesništvo visoko nad dosegom vzhodnih barbarjev 1» ni nikdar popustil niti za past: tako so ga pustili več ali manj v miru. Cits jte Paul Valeryja; nihče mu ni podoben; prepričani ste lahko, da boste pri njem našli stvari, katere boste hranili do konca svojega življenja. Mnoge druge stvari n« boste, razumeli: imeli boste razlog, da jih berete ponovno — pesmi in prozo: »Le Jeune Parane* in »Monsieur Teste*; »Eupali-nos« in «Le Cimetlčre Marin«. ZANIMIVOSTI Novo ameriško lovsko letalo eBearcat t» je najhitrejše letalo na svetu, ima en motor, ki razvija 2 300 Ks. Letalo je doseglo hitrost MO km na uro. Letalo je urejeno za letalonosilke. V minuti se dvigne 1600 metrov 'visoko ter lahko doseže 2.400 km oddaljene cilje. Oborožitev je top so mm, bombe In raketni izstrelki. Novo letalo je izdelek družbe zGrumrnan Aircra/t Englneering Corporation». * * • V spomin pokojnega voditelja re- publikanske stranke V/endell Will-kieja so prečitalt pisma znanih osebnosti iz ameriških političnih krogov. Med njimi so bila pisma 'predsednika Trumana, ntviyorškega župana Fiorella La Guardia ter guvernerja Thomas Deweya in britanskega, kitajskega in francoskega poslanika v Združenih državah. * * * Znameniti fizik tn letalski Inženir Jean Picoard, ki jz trenotno na univerzi v Minessatti je izjava no-vinarjem, da namerava izvršiti ponovni polet v stratosfero. Poslulil se bo pri tem betona. Preizkusite svoje znanje Človeka bi pač vedno morali soditi Iz po tem, kaj zna. zKolikor znaš, toliko veljaš», pravi naš slovenski rek. Danes je težko vedeti vse. Znanost je tako napradovala, da so (asi «polihistorjev», ljudi, ki so obvladali znanje vsega sveta, le davno minuli. Vendar pa je potrebno, da ima človek vsaj nekaj splošnega znanja. Mnogo se v teku' svojega življenja sicer nauči — a mnogo tudi pozabi. Kako je z vamiT Ali ste tildi vi vse pozabili? Poizkusite odgovoriti na spodnja vprašanja. 1) Kdaj začenja srednji vek? 2) Kdo je izumil lokomotivo? 3) Kdaj je bila tridesetletna vojna? 4) Kdo je bil Shakespeare? 5) Kaj jz biotin? 6) Kje je umrl Prešeren? 7) Kaj je činčila? tj Koliko je' absolutna stopinja mraza? 9) Ali Gandhi še livt? 10) Kaj je telje: 1 Jeg svincu, oB 1 kg slame? Odgovori v«, stolpcu na 4 strani. začudili, ko so 1941 Izvedeli, da je več kot dve tretjini pokrajinskih uprav bilo v rokah domačinov. Velik del sodnikov, uradnikov, policije in uprave je birmanski. Število britanskih uradnikov sz stalno zmanjšuje. Pred japonaktm napadom Takšen razvoj je posebno pospešila ustava, katero je dežela dobila leta 1937. z njo je dobila Burma veliko samoupravo. Četudi so izvestne zadeve, kot finance, zunanje zadeve in nadzorstvo nad ozemljem posameznih plemen, bile pridržane britanskemu guvernerju, so mogli birmanski ministri sami izvrševati vse posle, ki spadajo v pristojnost notranje uprave. V drugih stvareh pa )9 bU guverner dollan upoštevati njihovo mnenje. * Burma je naredila že velik kos poti do položaja dominiona, ko je prišel japonski napad. Izven vsakega dvoma je, da bi bila Burma v najkrajšem času takšen položaj tudi dosegla. Seveda je bilo tudi precej pritožb; nobena uprava ni popolna. V letih 1936 in 1939 je bilo v deželi nekaj nemirov, ki so povzročali guvernerju preglavice. Toda večji del sporov se je tikalo zadev med samimi Birmanci ali pa Indijcev, ki so prihajali v deželo in kupovali zemljo ter se polastili marsikaterega birmanskega industrijskega podjetja. Te stvari so razburile birmansko politično ozračje, preden so prišli v deželo Japonci. Prišlo je do nemirov, katerih značaj pa so zainteresirani krogi pretiravali. Birmanski izdajalci Popolnoma res je, da so nekateri politični nezadovoljneži pobegnili 1940 m Japonsko in se vrnili 1942, da bi pomagali svojim japonskim gospodarjem pri ureditvi birmanske narodne vojske, ki naj bi bila sovražno iazpolo- ČLANEK ZNANE AMERIČANKE Poziv ameriškim ženam Evropa je sestradana, zato mora pomagati .Amerika Znana ameriška novinarka Do-rothy Thompson, ki J* med vojno večkrat obiskala Evropo In pozna naše težave, se v naslednjem članku obrača na ameriške šene. V zadnjih mesecih sem videla v Evropi velik moralni In materialni propad in se zato obračam na šene v Ameriki, ker vem, da bodo z naravnim instinktom in Izkustvi lahko največ doprinesle za zopetno ureditev človeška druš-be. Lahko bodo naredile več kot konference in razprave, ker miru In sigurnosti ne bomo zaslgurall z besedami, temveč z dejanji. Na evropski strani oceana štol 250 milijonov ljudi neurejeno življenje in ne vidi, kaj jim bo bodočnost prinesla. Od teh 290 milijonov izključujem Francijo, Nizozemsko, Belgijo in nevtralne drlave. 10 milijonov iz več let živi brez doma tn iz vzhodno evropskih držav — Poljske, Slovaške, Madžarske in drugod — so milijoni ljudi, ki se ne morejo vrniti v domovino. Vrnitev bi za njih pomenila smrt ali še telje livljenje, kot ga imajo v izgnanstvu Po šestih letih tlačanstva ali bojev so ponižani in' razočarani. Vsaki vojni sledi doba nereda in razočaranja. Ta vojna ki ji po razdejanju ni enake, pušča za seboj takšen nered, kakor ga je prapad starega Rima, ki je uničil civilizacijo in potisnil člcrve-štvo: za 5 stoletij v temo. Vprašanje je, če je dovolj energije, morale in vere v človeštvo, da bo naša generacija sposobna iz tega , kaosa ustvariti urejen svet. Resnica je, da je Udje razdirati kot graditi. Organizirana proizvodnja in izvežbana vojska sta premagali nacistični Reich, toda nacizem še nš uničen, dokler ga ne bo nadomestila pravica in red. Nacizem ni nič drugega kot organizirano nasilje in roparstvo, ki ga je podpirala uspešno zamišljena propaganda, ki je našla ugodna tla v neurejenih razmerah po prejšnji vojni. Ce bodo tudi tej vojni sledile neurejene razmere, bo to najboljša prilika za razvoj kakšne druge oblike organiziranega nasilja, ali celo neorganiziranega splošnega nasilja. Zato bi morale biti lene že po svoji naravni funkciji največja sila na svetu za ohranitev in obnovo človeške družbe. Družina je temeljna socialna enota vsake civilizacije. /n to so ustvarile žene, ki so želele vzgajati zdrave tn vredne člane človeške družbe. It te enote so se razvile ostale. Toda samo v urejenih razmerah je lahko zagotovljen družini razvoj, v lakoti bt ruševinah ne more dati skupnosti vrednih in sposobnih članov. V lakoti ljudje postanejo zveri, zato je prvo vprašanje socialne obnove jrrehranc. Človeštvo je lahko necivilizirano in dobro hranjeno, toda ne more biti civilizirano, moralno in dostojno, kadar gladuje. Ljudje, ki žive v pomanjkanju, be more- Prva avtomobilska kolona se vije po novo zgrajeni Stihvellovi cesti skozi slikovite gorske predele na birmansko kitajski meji. Britanska uprava si je že skoraj popolnoma pridobila zaupanje birmanskega prebivalstva, To ie dosegla s svojim zelo širokogrudnim ravnanjem s prebivalstvom, s katerim je zdaj v najboljših stikih, ker je prebivalstvo imelo dve leti priliko okusiti japonsko zasedbo in ima zdaj možnost primerjati. Lord WaveU, vrhovni poveljnik zavezniških čet, je ukazal, da je treba z Birmanci ravnati z največjo mero razumevanja in odpustiti celo v primerih obdolžitve zelo velike nezvestobe, celo če bi bila ta tudi dokazana. To načelo so izvajale vojaške uprave pod poveljstvom generala Pearsa in generala Rance a. To je Se bolj podčrtal general lord Mountbat-ten. Bodočnost dežele leli v rokah birmanskega prebivalstva. Kakor hitro bo mogoče sestaviti voltvne imenike — delo, ki bo zaradi obsežnosti dežele,. vojnega uničenja in selitve prebivalstva, zahtevalo precej časa, bodo v deželi splošne volitve. Medtem je vojaška uprava poklicala birmanske politične voditelje k sodelovanju pri civilni upravi, ki je bodo v najkrajšem Času uvedli v deželi. Ko se bo to zgodilo, bo Burma imela priliko izbrati si svojo ustavno obliko, kakršno bo želela. Ko bo dobila novo lastno vlado, bo lahko sklenila pogodbe z Veli-' ko Britanija, dobila svobodo in varnost, katero nudi britanski imperij vsem članom svoje meze. žena do Britancev. V resnici pa se ta vojska ni nikdar borila in je letos celo napadla svoje japonske gospodarje. Prav tako je res, da so razbojniki in tatovi, ki so v vsaki deželi, napadali in ropali ostanke britanske vojske in druge begunce, ki so bežali v Indijo. Toda ne oziraje se na majhno ltevllo izdajalcev, ki so živeli na Japonskem ali pa kovali zarote v deželi, je narod kot celota bil prijateljsko razpoložen do britanskih oblasti. Upoštevali so, da jim je britanska uprava prinesla mir, napredek in zakonitost ter jim pomagala na vse možne načine. Mnogi birmanski vojaki, uradniki in zasebniki so skrivali orožje, državno premoženje in uradne knjige ter so tvegali kazen in mučenje, niso pa predali teh stvari japonskemu zavojevalcu. Kakšna bo bodočnost ? Dandanes Burma pričakuje pomoči; dokler ne bo dežela očiščena ropajočih ostankov japonskih vojakov in domačih nezadovoljnežev, bo mogoče dati deželi samo prvo in najnujnejšo pomoč. Dežela je bila zelo prizadeta e bojih, ki spadajo med najostrej še spopade te vojne. Treba je popraviti ceste, železnice in upravna poslopja, zgradi ti je treba nove rečne ladje, dc nadomestijo tisoče potopljenih in poškodovanih. Ves trcivinski ustroj v deželi je tre bo ponovno urediti. jo biti tniroljubni tn spoštovati su Bonov, temveč so podivjani kot zveri v džungli. V prihodnjih mesecih in letih bo največja naloga proizvodnja in preeo* hrane in enakomerno razdelitev na vse narode. Zato je treba omogočiti izselitev ljudi Iz Evrope v kraje, kjer je preveč hrane, kot n. pr. Argentina, Bra-zli, Kanada, Avstralija in Združene države. Ali je pa treba pri-vpeljati dovoljne količine hrane v Evropo. Ali pa bo treba omogočiti oboje. Kar koli govore državniki v de-magoških govorih, ostane vendar to najbolj pereče vprašanje civilizacije in če ga ne bo mogoče rešiti, bo svet fatonil v propad. Evropa v najugodnejših prilikah nima sama dovolj prehran*. V povojnih prilikah — ko so uni- čene žitnice v Ukrajini, Madžarski, Jugoslaviji in ostalem Balkanu ter Vzhodni Nemčiji — ji preti lakota. Zato morajo ameriške žene delovati, da bo v Ameriki dobro organizirana aproviza-cija. Morajo pobijati zčmo bor-zo», največjega sovražnika civilizacije in delovati za uvedbo kazni za prestopke, kakršne so uvedli o Angliji, kjer dosegajo do milijona dolarjev. Žene bi morale pospeševati razširjanje domačih vrtov, ki bi zadostili porabi družine, podpirati akcije, da mladina med počitnicami pomaga na farmah. Ne smejo se sramovati, te mislijo in čutilo kot žene in če gledajo v svet z očmi mater. Zavedajo se naj, da so matere in gospodinje morebiti najvažnejše za človeštvo in bodo lahko storile mnogo za ureditev in obnovo družbe. SPET Z OČETOM Srečni oče in le trečnejli hčerki, ki ata dočakali dan snidenja po dolgih meeecih ločitve. NAJDRAŽJA VOJNA V ZGODOVINI MILIJONI ŽRTEV MILIJARDE ŠKODE Druga avetovna vojna je zahtevala ogromne žrtve: človeške in materialne. Vojne se je na obeh straneh udeležilo okoli 88 milijonov moških in žena. Sovražne Izgube v bojih proti ameriškim, angleškim, francoskim in kitajskim silam so znašale 1,992.600 ljdi. Iste zavezniške sile so stalno onesposobile 303.700 sovražnikov, zajel« in razorožile pa so jih 8,160.447. Izgub«, ki Jih je zadale sovražniku Sovjetska zveza In drugi Združeni narodi, pri tem niso vštete. Zavezniki so mobilizirali skupno nad 62 milijonov ljudi, število sovražnikovih mobilizirancev j« znašalo 60 milijonov. Samo evropska faza vojn« bo prišla v zgodovino kot doslej najdražji vojaški spopad — v pogledu življenj, denarja in uničene imo-vlne. Danes že vedno ne moremo točno presoditi vse ogromne škod«, ki je bila prizadejana Evropi. Celo Izgub, ki so jih utrpele tri velike zaveznice-Združene države, Velika Britanija in Sovjetska zveza, ne poznamo v vseh podrobnostih. Vendar pa imamo že nekatere podatke, ki vsaj delno kažejo velike Izgube In stroške te vojne. Združene države. Zmaga v Evropi je stala armado povprečno 300.000 žrtev. Do $1. marca j* ameriško vojno ministrstvo naštelo v vojni za Evropo 133.284 mrtvih (v celoti so imele Združene drtssve v bojih druge svetovne vojne 201.367 mrtvih, kar je štirikrat več, kot so «0lga from Volga« Sovjetski delegat pri kongresu svetovnih delavskih zdrulenj v Londonu, Tarasov, govori vedno v rulčmt. Njegove govore prevaja kar sproti t) angleSHno zdaj le znamenita sovjetska prevajalka, ki ji pravi predsednik kongresa Edwards, ker telko izgovarja njeno rusko ime, tOlga s Volge*. iznašale izgulie v prvi svetovni vojni in več, kot Je imela Amerika Izgub v prejšnjih štirih vojnah: ameriški revoluciji, v vojni 1.1812, državljanski vojni v Mehiki in v špansko-ameriškl vojni). Ranjenih je bilo 431.765, pogrešanih 67.008 in ujetih 82.996. Poleg tega so Združene države v Evropi, utrpele tudi velike pomorske iagube, pri čemer Je izgubilo življenj« 6.000 mornarjev trgovinske mornarice. Obramba in vojni Izdatki so znašali mnogo več kot 277.600,000.000 dolarjev. Dve tretjini tegs zneska — 189.000.000.000 dolarjev — so potrošile Združene države za vojno v Evropi, Od čaaa, ko je stopil v veljavo zakon o posojl in sakupu (oktobra 1941) pa do februarja 1946 so Združene dršave vkrcale 16.250.000 ton materiala za Sovjetsko zvezo, katerega vrednost je bila 88,226 000.000 dolarjev. Velika Britanija j« v Istem času prejela blaga v vrednosti 11.332.000.000 dolarjev. Britanski imperij je dobil poleg tega toliko letal, da bi lahko sestavil štiri letalske korpuse, podobne deveti ameriški letalski skupim, ki je bila v času izkrcanja v Normandiji najmočnejša letalska edinlca na svetu. Sovjetska zveza J« dobila toliko letal, da bi lahko osnovala dve takšni letalski skupini. Amerika je podpirala ostale zaveznike tudi s surovinami. Poleg tega j« dobavila Veliki Britaniji 67.778 »jeepov*, 90.207 tovornih avtomobilov, 20.431 tankov in 1.031 težkih topov. Samo orožje, ki so ga Združene države dobavile zaveznikom, bi zadostovalo sa opremo 2.000 strelskih divizij. Združene države so dale tudi skoraj vso opremo za obnovo francoske vojske. Z opremo in vlaki so podprle tudi Kitajsko. Velika Britanija. Velika Britanija še ni objavila celotnega pregleda svojih vojnih Izdatkov, Do aprila 1945 Je potrošila - večinoma na evropskem bojišču — okoli 107.000,000.000 dolarjev. Do 28. februarja so v celoti našteli 1,306.506 žrtev, pel čemer je vštetih tudi 144.632 civilistov, ki so bili ubiti ali ranjeni zaradi nemških napadov z navadnimi in letečimi bombami. Mrtvih J« imela Velika Britanija 233.000 (v prvi svetovni vojni 812.000), ranjenih pa 276.000