Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 7. junija 1936.
Štev. 23.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.

ec 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori.
Razgled po katoličanskom sveti.
Čarnoga obraza svetniki. Navajeni smo svetce samo z belimi obrazi častiti. A dober oča nebeski ma tüdi deco z čarnim obrazom i tüdi z med te svoje čarne dece si zbira svetnike, ar ne gleda na obraz nego na jakostno srce. Ravno pred 50 leti so vmrli mučeniške smrti za Kristušovo vero junaški čarni mladenci v Afriki i so bili leta 1920. prišteti blaženim pod imenom : „Blaženi Murumba Matjaš i Luanga Karol i njeva tovariši.“ Bilo jih je 22. Trpeli so ravno pred 50 leti v pokrajini Uganda, kje so začeli misijonarji misijonarje „Beli očevje“ leta 1879. julija 2.
Krao Ugande Muanga je bio človek razüzdanoga živlenja i je na nečistost zapelavao celo svoje dvorske vojake, zvane paže. Ar so pa ti vojaki, ti čisti mladenci, kak pravi sv. oča Benedik XV. v svojem pismi, proti stali kralevoj želi i ostali ne samo katoličani, nego tüdi čisti, so dvojni mučeniki, mantrniki, vere i svete čistosti. Prvoga so v morili 1. 1885. novembra 17., potem še šest do 31. maja
1. 1886. Leta tistoga, maja 26. so obsodili na smrt Luanga Karola i trinajset kralovih vojakov, pa je junija 3., to je ravno pred 50 leti žive žežgali kak mantrnike za vero i sveto čistost. Glejmo junaštva tih mladencov. Od Muramba Matjaša so zapisali misijonarje, da je po svojem nedužnom i strogom živlenji pa po grozovitosti svojih muk za vero najlepši cvet v venci uganskih mantrnikov. Luanga Karol je pa bio zapovednik kralovih vojakov. Njega so posebno mučili, ar so bole zakürili i ga začeli pečti po nogaj. Povelnik njemi je zaničlivo pravo, naj ga zdaj reši Bog, če ga more. Sveti mučenik pa njemi je odgovoro : „O, nesrečni zasleplenec, ve ne veš, ka gučiš. Tak se mi zdi, ka me polevaš s hladnov vodov. Tebe pa bo Bog, šteroga zasmehavaš, vrgo v pravi ogenj.“ Mladoga Mkaz Kirivana so krvniki pozabli s sebov vzeti. Pribežao je za tovariši i veselo pravo: „Hvala Bogi ! Bojao sem se, da pozabijo na mene i da ne bom mogo z vami vmreti.“ — Petnajset-
letni Mbanga je bio sin zapovednika kralovih krvnikov. Gda so ga pripelali na morišče, ga je oča z neskončnov žalostjov nagovarjao, naj se odpove Kristušovoj veri i si tak reši živlenje. A deček je oči odgovoro : „Ne, oča, jaz ostanem krščenik ! Neščem bežati, nego vmreti s svojimi tovariši.“
Gda so je prignali pred grmado i je zvezali v rižove snope, da bi je zmetali v ogenj, so na najvekše začüdenje poganov spregovorili z radostnim srcem : „ Te pa tü bomo prvič zagledali Boga ! Tü bomo vidili Kristuša !“ I vseh 22 je tak junaško vmrlo, zadnji l. 1887. januara 27.
Gda vržemo svoj pogled na te čiste mladence, na te junaške svedoke Kristušove vere, ki raj vmerjejo kak v nečistost privolijo na kralevo želo, ki raj vmerjejo, v najvekših mokaj, kak od Kristušove vere odstopijo, se nam zbüdi samo edna, jedina prošnja v globočini srca : Blaženi ugandski mučeniki, čuvajte čistost i živo vero v srci naše mladine.
Držimo se Novin !
Vsaki tjeden dobivlejo v roke naročniki Novine. Edni je sprejemlejo z zadovolstvom zavolo dobroga čtiva i novosti, ar lepšega kat. lista težko najti. Drügi samo bole z navade, a ti tretji pa je čtejo puni nevoščenosti i nasprotstva.
Kak smo pred kratkim čteli po raznij listaj, pisarijo od Novin ne z ljübeznijov, nego sovražno. Düh Kristušov sovražijo, zato Novine, ki te düh širijo, tüdi. Kelkokrat si je že što zgučao : zakaj je ne stavijo ? Vsi naročniki bi je naj dol povedali ! Če nebi čüo, nebi vervao. A Novine šče izda stojijo. Zdigavlejo se nasprotniki i preganjalci na vsej krajaj i vsej koncaj pa nasprotüjejo Novinam. Se šinfajo, dopisnikom se norčarijo i se protivijo osebam, ki za njimi stojijo. Na cestaj, na vulicaj, po mestaj, vsešerom se obregavlejo v nje, ar njim dobra reč smrdi. Mi si pa nato etak zgučimo : Vse nam lejko napravite, a veselja i dobre vole do Novin i dopisüvanja nam pa nemrete vzeti. Mi se držimo ednake pravične i poštene poti, štero nam kažejo Novine. Mi se ne bojimo nikoga. Mi se ravnamo po Novinaj, ar so pravične. Mi odobravamo pot, štero kažejo Novine. Mi
odobravamo Novine kak edini katolički list naše krajine. Zato pa Novine tüdi rastejo i bodo, ar je pravico mogoče ovirati en čas samo, duže pa ne. Bog skrbi za njo.
In ti prijateo, ki šteš, te rendice, mogoče se že v tebi tüdi oglaša skrito nasprotstvo proti Novinam. Lejko se tüdi tebi ne vidijo Novine? Lejko si tüdi ti takši skriti nasprotnik? jaz ti pa povem : „Vzemi v roke pero, piši i napiši lepi dopis i ga pošli Novinam, pa boš vido, da se ti pomali ogreje lübezen do njih. Boš vido, da tüdi tvoj malenkosten trüd je v njij ! Piši pa vsikdar iz lübezni i istino. Pa ti nasprotnik, ki si zato od njij odstopo, ar strankarstvo gledaš, pomisli, ka so Novine obe vse stranke
katoličanski list. Prle si bio njihov celo dopisnik mogoče, zdaj si sovražnik, ar ti je strankarstvo vmorilo lübezen. Pa ti inteligent, visokošolec, srednješolec, i mi vsi versko čüteči lüdje, približavlimo se njim i držimo se jih, da nemo spodobni potoki, ki izvira iz edne vretine, a se razlije na več krajov i tak v svojoj moči ščista zgübi, kak močen bi pa bio, če bi zbirao vodo i mogočno teko naprej, ve smo vsi iz edne vretine, ki je Slovenska krajina.
Zato se držimo Novin, kem bole do nam nasprotüvali, tem bole mi za nje delajmo ! Širitelje, širite je, dopisniki, pišite v nje ! Pristaši se pa po njih ravnajte ! Nasprotnikom pa vsi povejmo, ka njim ide. — Dopisnik.
Čiščenje v austrijskoj vladi.
V dozdajšnjoj avstrijskoj vladi sta bile dve glavnivi osebnosti. Ministrski predsednik dr. Sušnik i knez Stahremberg. KnezStahremberg je strašno želo postati diktator Austrije s svojov oboroženov organizacijov Heimverom. Gda je Italija zmagala v Abesiniji, je poslao Stahremberg dugo brzojavno čestitko italjanskomi dikta-
tori Mussoliniji, gde poveličavle italjansko zmago nad Abesinci i se zavzema za diktature po državaj. Ta brzojavka je pa Stahremberga vrgla iz vlade i tak se je avstrijska vlada rešila človeka, šteri je stalno samo na to gledao, kak bi postao diktator. Nova vlada je močno demokratična.
Firma
v Beltincih, Črensovcih, Lendavi. Obisk na Hotizi i Benici. Odhod Prezvišenoga.
V	Beltincih. Iz Bogojine se je Prezvišeni knezoškof pripelao 25. maja v Beltince. V Gančani ga je pozdravo g. Cigan, predsednik občine Beltinci, v Beltincih pa g. Šprager za Vučitelstvo, Šolska mladina, gasilci, Marijina drüžba, Glavač Franc, mladenec z Gančan, naš dopisnik v krasnom govori za prosvetno drüštvo. Zbralo se je vnogo naroda, ki je z globokim poštüvanjom sprejeo višjega pastira, ki se je za lepe pozdrave vsem iz srca zahvalo. Večer je bila baklada na čast Prezvišenomi, ki je bio s svojim sprevodništvom i domačimi dühovniki gost grofice i popevali so njemi tri lepe pesmi, edno našo domačo narodno i godba je lepo igrala. Drügi den je Prezvišeni firmao 1284 düš. Od pesmi pa tak vsi Znamo, da je v Beltincih na višini, gda cela cerkev spevle. K preč. g. Vadoviči plebanoši so prišli še sledeči gospodje dühovniki na pomoč, mil. g.Szlepec č. kanonik s svojim kaplanom z Sobote, dva salezijanca z Veržeja, dekan Weiksl z Križovec, Haoko, bogojanski, Krantz tišinski župnik, Ranteša, dühovnik z V. Polane i Šoštarec, kaplan z Turnišča. Skoz okinčanih Odranec se je Prezvišeni okoli pete vüre pripelao v Črensovce.
V Črensovcih. Okroglo 40 jezdecov, štere sta vodila dečka Kolenkov Naci i Kovačov Joško v našoj narodnoj noši i okoli sto biciklistov je pripelalo Prezvišenoga v Črensovce maja 26. Tü ga je sprejela velika vnožina naroda. Prvi ga je pozdravo g. župnik Zadravec, potem za občino predsednik g. Horvat, za Vučitelstvo i šolsko mladino, upraviteo črensovske šole, g. Lütar, potem Šolska mladina, prosvet. drüštvo po predsedniki g. Žerdini, Marijina drüžba po predsednici Halasovoj Agici, zatem so ga pozdravili gasilci i Prezvišeni je vsem z lübeznostjov odgovarjao. V cerkvi je deca lepo odgovarjala na pitanje iz katekizmuša i zgodo se je celo slučaj, ki ga Prezvišeni ne more pozabiti, žižkovska deca je najduže čakala na pitanje, skoro do 8 vüre večer. Prezvišenomi se je smilila i jo je šteo domo püstiti. A deca je protestirala i prosila: „Prezvišeni pitajte nas, ne bomo šli domo.“ I deca je krasno odgovarjala. To je deca šole, štero vodijo č. šolske sestre. Pesem je bila pobožna, firmanih 27. maja je 698. Počastili so Prezvišenoga pri g. župniki Zadravci sledeči g. dühovniki : Vadovič, beltinski župnik z ednim kaplanom, Ranteša dühovnik polanski, Haoko bogojanski, Krantz tišinski plebanoš, Bejek sv.-sebeščanski oskrbnik, Šoštarec, törjanski kaplan i urednik Novin. Po tretjov vüri se je Prezvišeni odpelao skoz Hotize v Ledavo.
Obisk na Hotizi. Hotiza se je svetešnje oblekla i tak čakala svojega Višjega pastira. Tü so šteli Prezvišeni samo deco pitati iz katekizmuša, da jih je pa narod sprejeo kak po faraj nad vse slovesno, so se duže ponüdili na Hotizi. Pozdravo jih je tü predsednik občine g. Lebar, trije gospodje vučitelje, Marijina drüžba i gasilci. Dühovnik Hotize g. Berden jih je pelao zatem v cerkev, kje je narod dobo blagoslov z Najsvetejšim. Po blagoslovi i po izpiti dece iz katekizmuša so Prezvišeni obiskali Župnišče i se tü lübeznivo pogovarjali z g. Berdenom kak njihov gost. Zato so v Lendavo prišli komaj okoli pete vüre.
V Lendavi. Maja 27. so Prezvišeni prišli v Lendavo, gde jih je čakala ogromna vnožina. Na pol kilometra je segala vrsta samo šolske mladine. Prva je pozdravila Prezviše-
noga hčerkica g. nar. poslanca, dr. Klara, Tilika i njemi je izročila krasen šopek. Nato ga je pozdravo g. Bakan župnik, za njim edna 5 let stara deklica brez oče i matere, ka Prezvišenoga tak genola, da so se razjokali. Sledili so pozdravi občinskoga predsednika, inženira g. Bačiča, nar. poslanca g. dr. Klara, šolske mladine i dvojne Marijine drüžbe, Slovenske i vogrske. Nad vse genliv je bio pozdrav sedmero šolarov i šolane, ki so prosili sedmere dare sv. Düha od Prezvišenoga. Nato so bili Prezvišenomi predstavleni zastopniki oblasti. Drügi den je Prezvišeni v najslabšem vremeni, v velkom deži, gda je v cerkvi zavolo stiske vladala neznosna vročina, mirno i potrplivo, vdano v božo volo firmao 1316 düš, ki so krasno znali katekizmuš i so po izpiti prešnji večer navdüšeno kričali prezvišenomi pri cerkvi Živio. Cerkev je bila krasno okinčana, posebno veliki oltar je bio lepi, da ga malo kje najti tak okrašenoga. Obimali so ga sami ščipki i dišeči beli klinci, štere je bratsko vezao zeleni prapor. Po firmi ob pol treh so se zbrali poleg Prezvišenoga i njihoviva sprevodnika na celoj firmanskoj poti g. dekana Jeriča i g. tajnika Lebiča pri gostolübnom stoli g. plebanoša Ba-
kana še sledeči gospodje : dr. Bratina, sreski načelnik, dr. Klar, nar. poslanec, inž. Bačič, predsednik občine, kapetan Baša, odvetniški pripravnik Bajlec, dekan Krištofič iz Podturma, dobrovniški plebanoš Lejko, poleg domačiva kaplana še hotiški i kaplan Podgornik, doma iz Benice i urednik Novin. — Na konci obeda je Prezvišenoga s toplimi rečmi pozdravo g. župnik Bakan i se je za žrtve i trüde prav iz srca zahvalo Njemi. Prezvišeni je lübeznivo odgovoro njemi i pozdravo njega, vso dühovščino, g. dr. Bratino, dr. Klara, g. Bačiča, dekana Krištofiča i urednika Novin, šteromi se je zahvalo, ka ga je sprevajao i za lepo vrejüvanje Novin. Posebno je pozdravo Prezvišeni g. dekana Jeriča i se njemi zahvalo za sprevodništvo i trüde na celoj poti. Prezvišenomi so se zahvalili v lepih rečaj dekan Jerič i Krištofič, nar. poslanec dr. Klar i dr. Bratina.
Prezvišeni je pri toj priliki naročo navzočim, naj povejo celomi narodi dekanije, da se zahvali vsem za vso izkazano lübezen, ki je ne more pozabiti.
Obisk na Benici. Prezvišeni je na to v drüžbi sreskoga načelnika dr. Bratine, nar. poslanca, dr. Klara, g. dekana Jeriča i župnika Bakana obi-
skao kolonijo Benico, da prinese kolonistom veselo vest, da je pripravlen njim dati dühovnika, ki bi delao tü za nastavitev fare, za graditev prepotrebne cerkve. Prezvišenoga je pelala pot skoz madjarsko Pinico. Kak ga je te dober narod sprejeo, z kakšim veseljom, se niti ne da popisati. Pinica nikdar še ne vidila na svojih tleh püšpeka, zato ga je toplo pozdravila, s skuzami v očeh i z rožami v roki. Na Benici se je zbrao šereg kolonistov, do šterih je Prezvišeni kazao višjepastirsko lübezen i njim ponüdo svojo pomoč za zidanje cerkve, morajo pa bogati svojega düšnoga pastira pri določitvi prostora. Kolonisti so tüdi lepi šopek rož ponüdili prezvišenomi.
Slovo. Maja 28. večer po 7 vüri ob glasi lendavskih zvonov je poklekno Prezvišeni pred tabernakl s svojov dühovščinov, da Jezuši zroči zvršeno delo. Nato pa blagoslavlajoč na desno i levo zbrani narod, se je podao na svoj avto i lübeznivo pozdravlavajoč ga lübečo dühovščino i drüge vnoge, — se je odpelao od nas z osvedočenjom, da je tü dober i pobožen narod, ar ga je navčila i vodila dobra dühovščina.
2
NOVINE
7. junija 1936.
NEDELA
Presvetoga Trojstva.
Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimlanom. O globočina bogastva i modrosti i vednosti bože ! Kak nedoumlive so njegove sodbe i neizsledna njegova pota! Zakaj „što je spoznao miseo Gospodovo? Ali što je bio njegov svetovao ?* Ali „što njemi je prle kaj dao, da bi se njemi povrnilo ?“ Zato ka od njega i po njem i za njega je vse : njemi slava na veke ! Amen.
Evangelij (Mataj 28.) Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: „Dana mi je vsa oblast v nebesaj i na zemli. Idite zato i včite vse narode ; krščüjte jih v imeni Oče i Sina i Svetoga Düha i včite jih spunjavati vse, kajkoli sem vam zapovedao ; i glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“
*
Naša sv. vera ma več skrivnosti. Tüdi sv. Trojstvo je Skrivnost. Bože bistvo je najvekša med vsemi skrivnosti. Bog je neizmeren, neskončen, zato ga mi s svojim omejenim, kratkim razumom nemremo zapopasti. Da pa Bog v istini je, to je ne skrivnost, ar čiravno ga ne vidimo kakši je, ga pa vidimo in spoznamo v njegovih delih. Boga lejko vsakši najde v stvarstvi. To je gledalo, v šterom se kažejo bože lastnosti, najbole tevi dve : modrost i vsemogočnost.
Iz stvarstva spoznamo Stvarnika, Stvoritela. Či čüjem škovrjančeka v zraki žvrgoleleti se mi vidi, da prepeva trojedinomi Bogi. Jütrašnja megla ob vznožji planin se mi vidi kadilo, štero se zdigavle gori kak molitev prek kamenitoga oltara gorskih velikanov. Zato pravi sv. Pismo : „Nebesa pripovedavlejo slavo božo i nebo oznanüje delo njegovih rok. Den pripovedavle dnevi i noč oznanüje noči.“ (Ps. 18.) Lepo nam govori tüdi pobožen Job : „Pitaj živali pa te bodo včile, pitaj ftičke pod nebov, pa ti bodo naznanile ; nagovori zemlo i ti bo odgovorila, tak tüdi ribe v morji, pa ti bodo pripovedavale, da je to vse napravila roka Gospodova.“ (Ps. 12, 7.)
Čiravno stvarstvo ozanüje Boga, itak vidimo v njem samo bože delo, Stvarnika samoga ne vidimo i ga nemremo viditi, dokeč smo na zemli. Či bi mi mogli samo za eden hipec viditi Boga, kakši je, potem bi se vsa njegova čüdovita dela nekak skrila, vse ka je sploh na sveti lepoga, bi se nam- vidilo kak nikaj v primeri z Bogom. Napunila bi nas tista blaženost, od štere piše sv. Pavel : Oko je ne vidilo, vüha so ne čüla, človeče srce je ne občütno, ka je Bog pripravo zveličanim. Nepopisna sreča vseh nebeščanov je ravno v tom, da Boga gledajo kakši je v istini. Či bi ga že mi tü na zemli takšega mogli
viditi, bi že tü bila nebesa za nas. Pa Bog nešče tak. Tü se nam zdaj samo po svojem delovanji kaže. S tem nam vzbüja hrepenenje po njem. Što šče, ga lejko dosegne po smrti. Samo edno je potrebno : živeti po božoj voli.
Dnes obhajamo presv. Trojstvo, pred šteroga skrivnostjov moremo v prah ponižno pokleknoti. Eden Bog, pa tri osebe : Oča, Sin i sv. Düh. Gde so med nami lüdmi tri ali štiri osebe.
tam so tüdi tri ali štiri bitja. Bog je pa ne stvar, on je bože bitje. To njegovo bitje i žitje je tak vzvišeno nad vsakim zemelskim bitjom, kak so nebesa vzvišena nad zemlov. Najbliže božega trona stojijo Serafini. Tej sami dobro poznajo, kak velika razdalja jih loči od Boga. „Što je vednaki našemi Bogi, ki prebiva na višavi i gleda na nisiko v nebesaj i na zemli ?“ (Ps. 112).
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Moravci. Preminoči tjeden je vmro g. Hima Aleksander, evang. pastor v 72. leti starosti. Pokojni je bio mirolüben gospod. Naj počiva v miri.
Triumfalna pot mariborskeoga 
Škofa po Slov. krajini.   Bogojina.
Streli i potrkavanje v stolpi bogojanske cerkve so nam naznanili prihod Prezvišenoga. Na glavnoj cesti pred Voglovov hišov je bio sprejem, ki so se ga vdeležili župan s svojimi svetovalci, gasilci, šolska mladina z vučiteljstvom i izredno številna množina prebivalstva. Po pozdravnih govorih gg. žüpana i šolskoga upravitelja i članice Marijine drüžbe, ki je dala gospodi škofi lep šopek, je šo sprevod vseh proti cerkvi med špalirom zelenih vej, brez i akacij. Vidili smo 9 konjenikov v domačoj narodnoj noši, 60 kolesarov z okrašenimi kolesi, godbo iz Ivanec, šolsko mladino, gasilce, na biciklinih i peški. Genljivo je bilo spevanje vse ostale množine ljüdstva v procesiji. Prezvišenoga je sprevajao veleč. gospod dekan Jerič. Ne pa vidila Bogojina kaj takšega, ka je bilo pripravljeno Prezvišenomi za večer. Okoli pol devete vüre je šla proti farofi množina gasilcov v uniformah, nešterni so nosili lampijončke i baklje, za njimi pa vnožina naroda, da zaspevlejo Prezvišenomi podoknico za njegov prihod. „Lepa naša domovina“ i „Hej Slovani“, pa še dve pobožnivi pesmici sta bili namenjeni za gospoda püšpeka, g. Maučec pa ga je pozdravo z zgodovinskimi rečmi, z šterimi je povdaro, da živi v lepom Prekmurji zdrav, veren narod po navukih slovanskih apoštolov sv. Cirila i Metoda. Prezvišeni so se zahvalili z oblübov, da bodo prosili večnega Boga za dobro prekmursko ljüdstvo, ki pa naj bo zvesto i verno Materi Cerkvi.
Velki strah. Preminočo nedelo je bio za sobočko dijaštvo istinski lepi, Bogi posvečen den. Te den je našemi dijaštvi prinesao lepo veselje, nekšoj drügoj organizaciji pa velki strah. Da ne bi preveč mladine i di-
jaštva bilo navzoče, gda so prezvišeni gospod püšpek sprejemali člane v Marijino drüžbo, je edna drüga organizacija za tisti čas napravila celo mobilizacijo, da bi se prej na te način vidlo, kakšo disciplino znajo držati člani te organizacije. No, disciplina je bila jako slaba, zato ka se je jako malo mladine vdeležilo te mobilizacije. Mi smo si toga djanja te organizacije ne mogli nači razlagati, kak, da se ta organizacija boji, da ne bi preveč mladine prišlo v cerkev, zato so isto vöro napravili svoje zborovanje daleč v kraj od cerkve. Mladina je pa to zapoved te organizacije tüdi tak nekak razmila i je naravnost v ogromnom števili prišla tisti čas v martiniško kapelo.
Cerkev na Benici ali Pince marofi ? To sta dve koloniji — edna na desnom bregi Ledave, drüga na levom. Tak sta blüzi vküp, da si lehko dobro jütro voščijo eden ovomi. Od Lendave so 9 km. daleč. Zato je krvano potrebno, da dobijo cerkvico, v šteroj bo bar po nedelaj meša zdaj v začetki. Ar so ovak siromacje kolonisti cela leta brez meše i reči bože. Ne brez posledic. Radi bi pa obe koloniji meli cerkvico. Nego pri takšoj reči moramo biti malo bole šürkogrudni i zamisliti malo naprej v bodočnost i na praktičnost. Zato ne sme biti zamere, če cerkev ne bi stala ravno poleg moje ali tvoje hiše. Kak de bolše za obe koloniji, gde je najlepši prostor, kama do vsi meli vednako deleč, tam pa naj se postavi, pa če je to na Benici ali Pince marofi. To je vseeno. Prevzvišeni so ob priliki firme v Lendavi obiskali te kraj i so oblübili, da vse včinijo, da se kak najprle določi dühovnik, šteromi se poveri zidanje nove prepotrebne cerkvice.
Bogojina. 10. V. smo meli pri našoj' podrüžnici jako uspeli rojarski tečaj, ki ga je vodo g. šol. nadz. Peter Močnik iz Maribora. Predavateo nam je podao nekaj teoretičnih pojmov, a najbole nam je pokazao praktično v vinjaki, čebelnjaki. Vsi vdeleženci, 30 po števili, ki so prišli iz jako oddaljenilh kralov, so odnesli prav
lepi vtis iz tečaja i so znova nekaj pridobili za rojarstvo. G. Močnik nam je oblübo, da nas obišče v jesen znova, pa nam bo predavao od vkühavanja satja, gjarp, pa od medenih trav, cvetlic. Jako smo zahvalni g. predavateli, ino opominamo vse že naprej, da ne zamüdijo te lepe prilike.
O točnom datumi tečaja bomo že po-
ročali v časopisih. — Rojarje, zdaj se bliža sezona, ka bodo prevaževalci rojov vozili k nam včele na hajdinsko pašo. Občine bodo dobile nalog, da se naj informirajo pri rojarski podrüžnicah, kje i koliko Iehko pripelajo prevozniki. Brez dovoljenja podrüžnice ne smejo pripelati rojov, zato jako nujno je, da se vsi rojare organizirajo v bližnjih podrüžnicah, ki bodo ščitile njihove interese. Dozdaj so podrüžnice v Bogojini, Lendavi ino Beltincih. Vsaki se naj prijavi k podrüžnici, štera je njemi najbližja. —	Odbor.
G. inž. Skubici v slovo. Nam vsem znani i prilübleni g7 inž. Skubic se je preselo v nedeljo 17. maja. ta, gde je konec trplenja, ta, gde nega sovraštva i zavisti, ta, gde bo vživao že v svojoj najlepšoj mladosti večni mir. Glas, da se je inž. Skubic ponesrečo i daga ne ga več med nami, je vsakoga, šteri je poznao to dobro düšo i njegovo nesebično delo, zagrezno i stro z mislijov : Tak kratko
i negotovo je naše zemelsko živlenje. Kak trdna korenina slovenske kmetske grüde, se je posveto z vsemi svojimi močmi našemi kmetskomi človeki. Kak dober krščanski mož je zavolo svojega krščanskoga mišlenja i živlenja bio preganjeni i kazensko poslani v našo lepo krajino i celo pri nekši volitvaj odpüščen iz slüžbe zato, ka je nej šteo voliti Vsemogočni zemelski gospodov tistoga časa. Ali to je njega ne potrlo. Poprijeo se je dela kak kmet. ref. v Soboti i nekaj časa tüdi v Lendavi s podvojenov silov. Ne se je zosagao ne trüda, ne slaboga vremena i ne polen, štera so njemi letela pod noge, samo da je lehko delao na hasek celomi našemi kmetskomi stani ali tüdi posameznomi kmeti, če je bio potreben njegove pomoči. Tüdi te, gda je bio skoro dve leti brez slüžbe, je dostakrat obiskao našo krajino i lüdstvo, samo zato, ka je oboje neizmerno lübo. V tistom kratkom časi, kak je živo i delao med nami, je vzlübo našo zemlo i naše lüdstvo. Vsešerom se je postavo na njegov kraj i ga zagovarjao. Za vsa njegova dobra dela med nami, ga bomo ohranili v nepozabnom spomini. Njegovoj düši pa želemo mir i pokoj tam, gde se bomo ednok sküpno veselili, nad zvezdami.
Kaj pišejo o nas?
Sombotelski profesor bogoslovja, dr. Géfin Gyula, se je z velkov vrelostjov vrgeo na zgodovino sombotelske püšpekije. Dosegamao je že dao natisnoti tri debele knige. Zadnji tretji zvezek je vödani lansko leto. Naslov knigi je: „A Szombathelyi egyházmegye története“, ӀӀӀ. kötet, Szombathely 1935. Kniga ma 491 strani i 1495 številk. Pod vsakov številkov je podani življenjepis ednoga dühovnika, ki je slüžbovao v sombotelskoj püšpekiji od l. 1777 do dnes, za našo krajino samo do prevrata. Ta kniga je važna tüdi za nas, ar se v njoj dosta piše od naše Slovenske dühovščine, štera je bila rojena v Slovenskoj krajini i je v Sombotelskoj püšpekiji delovala. ŽivIjenjepisi poedinih dühovnikov so razvrščeni po abecedi. Pri vsakšem je povedano, gda je bio rojeni, gde se je včio, kda je bio posvečeni, gde je slüžbovao i kda i gde je vmro. Iz knjige zvemo tüdi, kakše jezike je gučao šteri dühovnik i po kakših zgodovinskih virih je pisateo knigo sestavo. Navadno so to cerkvene vizitacije. Če ščemo dognati, šteri plebanošje i kaplani so bili na naših faraj v zadnjih 160 letaj, si moramo to knigo v roké vzéti. Iz nje vse zvemo. Zato je kniga zvün redne važnosti za cerkveno zgodovino naše krajine. Nidri ne dobimo ležej tak točnih življenskih podatkov od naših duhovnikov kak tü.
Marijin list je lani v zadnjih 4 številkaj prineseo statistiko živoče prekmurske dühovščine, Géfinova kniga pa nam poda statistiko za nazaj pri-
bližno do leta 1750.
V knigi najdemo sledeče naše dühovnike : (Najprle navajamo i m e dühovnika, nato kraj, gde je bio rojeni, letnico rojstva i smrti i nazadnje številko, pod šterov je v knigi življenjepis tistoga dühovnika natisnjeni.)
Ime
Andrejč Mihael Augustič Adolf Bagáry Jožef Baša Ivan Benkovič Štefan Berden Andrej Biró Peter Berkovič Peter Borovnjak Jožef Dr. Déghy Štefan Divjak Andraš Faflik Franc Ficko Štefan Ficko Karol Flisar Franc Flisar Matjaš Gáber Mihael Gašpar Franc Gomboši Franc Gregor Peter Gyeginszky Fr. Hánsék Imre
po
bio
Hánsék Janoš Hauko Jožef Hebar Marko Holzedl Henrik Horvat Lovrenc Hüll Ferenc Hüll Štefan Hüll Janoš Ivanóci Adam Dr.IvanóciFr. Ivanóci Jožef Ivanóci Matj, Ivanóci Pavel Joós Štefan Kous - Kalocsai Alojzij
Kraj rojstva Leto 
rojstva smrti 
Dankovci 1749-1787 12 Dobrovnik 1786-1863 19 Sobota 1840-1919 24 Beltinci 1875-1931 58 Bogojina 1783-1854 77 „	1887-	79
D. Lendava 1732-1787 94 Vučagomila 1774-1830 110 Ivanovci 1826-1909 117 D. Lendava 1814-1906 192 Sobota 1872-1904 202 „ 1886-Vidonci 1780-1823 273 Boreče 1886-	274
Dobrovnik 1728-1784 280 Domajinci 1776-1829 281 Sp. Slaveči 11753-1815 304 Stov. ves ob Rabi 1843-1906 314 Tropovci 1770-1803 342 Turnišče 1750-	350
G. Lendava 1895-	363
G. Sinik 11756-1826 392 smrti Mikloša Küzmiča je bio ešpereš za „Slov. okroglino.“ Gornji Sinik 11724-1786 393 Rankovci 1890-Črensovci 1790-1817 407 Fükšinci 1896-Gornji Sinik 1883-	475
Tišina 1800-1880 493 Sp. Slaveči 1741-1787 494 Sv. Sebeščan 714-1781 495 Ivanovci 1756-1824 510 „	1857-1913	511
„	1842-1903 	512
„	1781-1834	513
„	1795-1841 514
D. Lendava 1783-1864 532
Sobota 1864-1924| 540 	
Ime
Klekl Jožef, sen Klekl Jož., junia Klingsbögl Gust Klonfar Franc Kocet Marko Kocjan Štefan Kodela Peter Kollar Peter Kolenc Gábor Jurij
Košič Jožef Kosednar Franc Kotzván Mikloš Kous Mihael Kovač Franc Krajčič Janoš Krenos Janoš Kreps August Kühar Alojzij Kühar Števan Kühar Janoš Kühar Rudolf
Küzmič Jurij Küzmič Mikloš Lejko Štefan Dr. Lenaršič Imre Lutar Janoš Lutar Janoš Magyar Adam Marič Janoš Matjašec Alojzij
Mekiš Mikloš Menčik Karol Miholič Mikloš Mitnjek M. Vince
Muraj Franc Németh Števan Németh Peter Novak Franc Pajžlar Janoš Pavel Števan Perša Ivan
Kraj rojstva
Krajna
v
Beltinci
M. Petrovci
Trnje
Sodišinci
Kančovci
Ratkovci
Turnišče
Bogojina (pravilno je Beltinci
Pertoča, Lendava, c; Šalovci Strehovci D. Lendava G. Petrovci Tešanovci Satahovci Gradišče
„
Satahovci Ivmro v Ižakovcaj k D. Slaveči
„
M. Sobota G. Slaveči
je bio plebanoš : v G. Lendavi od
Sebeborci ca D. Lendava Sv. Jurij
rojen 1833, bio Lendavi, v Beltincih v Vel. Dolencih v Pertoči Nuskova Beltinci Tišina Petanci
Verica (Permiše) fara : Števanovci
Dobrovnik
„
Tešanovci
Petanci
Beltinci
Ižakovci
1874
1879-
1804-	1838
1790-	1827 1809-1887 1866-1925 1839-1894 1855-1908
1739-1799
1788-1867
1774-1810
1739-	1797 1773-1808
1805-	1857
1806-	1885 1787-1856 1896-1873-1927 1887-1923 1901-1896-1918 I 1752-1810 1737-1804 1890-1882-
1740-	1777 1773-1835 1737-1781
1757-	1800
kaplan v G. Beltincih, Tišini,
vmro 1866
1809-1837
1839-1911
1758-	1794 1875-1923
1699-1778
1761-1804
1742-1792
1791-	1836 1828-1856 1760-1829 1861-1935
617
618 622 623 628
629
630
634
635 653
655
656
657 671 702
707
708
727
728
729 729 780
731
732 756 759
779
780 787 808 824
835
838
850
864
884
918
937
946
968
994
006
Pertóci Števan Požgaj Jurij Ratkovič Vend. Dr. Rogač Franc Rosenblüh Gell Sbüll (Žbül) Fr. Sbüll Janoš Ščap-SchápyJož Ščavničar Števan Šiftar Janoš Šiftar Jožef Štefanič Štefan Sakovič Jožef Salaj Štefan Salaj Mihael Slamar (Selmar)Š Serényi Janoš Žižek (Sziszeki) Marko
Szlepec Janoš Sobjak Števan Solar Števan Srak Jurij Sukič Franc Terboča Peter Térdessy (Kolenko) Marko Tivadar Jožef Treplan (Terplan) Janoš Varga Števan Veren Števan Virágh Janoš Vogrinčič Janoš Vrečič Janoš Zrin-Zrinyi Karol Žemlič Števan
Pertoča Sobota D. Lendava Tišina D. Lendava Turnišče „
Sobota
Rakičan
Martjanci
Petanci
Turnišče
Vadarci
D. Lendava
Črensovci
G. Lendava
„
Gančani
Sobota
Kančovci
Sebeborci
Krašči     ca
Trdkova
Turnišče
Črensovci
Turnišče
Ivanovci
Strehovci Sobota D. Lendava Pertoča ca Martjanci Sobota
1728 /1781
1729-1784
1834-1907
1880-
1834-1886
1825-	1864 1795-1858 1850-1918 1828-1894 1780-1822
1826-	1887 1756-1784 1874-1930 1845-1913 1766-1796 1820-1877 1815-1869
1819-1890
1872-
1783-1833
1789-	1828 1731-1785 1744-1813 1751-1788
1822-1888
1894-
1790-	1836
1897-
1818-1891
1761-1811
1778-806
1773-1817
1867-1914
1840-1891
1007
1039
1079
1085
1091
1118
1119
1124
1156
1159
1160 1192 1241 1248 1251 1273 1280
1294
1295
1296 1299 1303 1305
1331
1332 1342 1384
1413
1430
1441
1448
1455
1490
1492
Iz knige je tüdi razvidno, šteri dühovniki so zvün domačinov zvršavali dühovniško slüžbo na naših faraj.	— iz —
7. junija 1936.
NOVINE
3
Beltinci. Naš dimnikar, Erjavec Anton, je šo od niked domo i pri poteki spadno v Črnec pa se v samo en peden globokoj vodi vtopo. Kap ga je zadela Srce Jezušovo bodi njemi smileno. — Nekak je javo financom, da ma Virag Daniel skriti tobak v oslici. I resan so najšli v njej tobaka za jezero dinarov. Što ga je te skrio, ne znati, ar je Virag pri soldakaj. Financje so pri toj priliki zaplenili v hiši nad 2000 Din., štere je žena Viragova z Horvacke dobila za povanje hiše. Peneze gotovo nazaj dobi, gda se razčisti cela zadeva.
Naši misijonari rešeni nevarnosti. Boljševiki so napadnoli misijon v Junnaufu-i na kitajskom, gde širita bože kralestvo preč. g. Kerec i njemi pomaga č. brat Meolic. Boljševikom napad nese je posrečo i sta našiva i ostali misijonarje rešeni v Junnaufu-i. Hvala Mariji Pomočnici.
Što je bio te pokojni dühovnik ? Murska krajina piše, ka smo prej pred par meseci napadnoli nekoga pokojnoga duhovnika v Novinaj. Ar uredništvo za te napad ne more znati, kajti bilo ga ne, bi pitali Mur. krajino, štera, kak se vidi ma poročevalce tüdi z drügoga sveta, naj nam pove, od šteroga pokojnoga dühovnika njej je to sporočeno ?
Dokležovje. Augusta 2. bo pri nas svojo prvo sveto mešo slüžo g. Bakan Ivan, salezijanec. Novomešnik je sin našega vrloga širitela Bakan Jožefa.
Lendava. Na risalski pondelek se je v dugoveških goricaj vršila redka slovesnost. G. dekan Jerič so ob dvorbi g. župnika Bakana i kaplana Halasa blagoslovili križno drevo, ki je iz čistoga kamna. Križ so napravili tej brežni zidarje, ki so v Zagrebi v slüžbi. Je tak lepi, posebno telo Kristušovo tak lepo oklesano, da tak lepoga križa v lendavskoj dekaniji nega. Razveselivo je dejstvo, da so naši delavci zidari, ki že več let delajo v Zagrebi, ostali tak verni, da so se sami odločili zato nad vse lepo delo i ga tüdi sami dovršili. Stroške, ki so jih meli pri küpili materijala i pri prevažanji, so pa poravnali siromaški brežni prebivalci. Dober Bog njim gvišno ne ostane dužen. Čeravno je bilo grozno blato na breg, se je itak zbrala velka vnožina lüdi iz Lendave i sosednih vesnic. Naj bo te križ vsakšemi mimoidočemi v potrdjenje v veri, kak je sam iz trdoga kamna.
Martinje. Našega vrloga širitela Kozar Jürja sin, č. g. Kozar Alojz, bo v našoj farnoj cerkvi pri Nedeli 26. julija slüžo svojo prvo sveto mešo.
Na podporo Novin nam je poslala gd. Krek Cilika, Ljubljana, 20 Din. Bog povrni !
S. Jürij. Na risale, 31. maja smo meli sprejem v Marijino drüžbo : vstopilo je 36 dečkov i 16 deklic. Lepi navdüševalni govor pred sprejemom je meo g. provizor, obred sprejema samoga je pa zvršo g. kaplan, voditeo drüžbe. To je bilo pred večernicov (pri ranoj meši so meli sküpno sveto prečiščavanje), po večernici (ali po navuki kak tü pravimo) pa so dečki pred cerkvov prédvajali igro „Križ in sovjetska zvezda“, ob sodelovanji jürjanske godbe ; navzočih je bilo jako dosta lüdi. S tem smo zaklüčili Marijin mesec, v šterom smo vsakšo sredo i soboto, letos obprvim meli ob 7 vöri večer šmarnice. Šolarke od S. Jürja so celi mesec jako lepo krasile glavni oltar, na šteroga je g. provizor dao prenesti Marijin kep s stranskoga oltara. Na risaoski pondelek je bio znova, že ob tretjim letos, sprejem žensk v tretji red. — Pa tüdi k apoštolstvi mož se je priglasilo že preci moških. — Vsi imajo po ednok na mesec sküpno sveto prečiščavanje.
Dokležovje pod vodov. Stari pregovor pravi : Ogen lejko pogasiš, ali ga pa omejiš, vode pa nemreš staviti. Leto za letom nam vničüje voda
pole, travnik i podira hiše. Posebno jüžno polovico vesi, njiv i travnikov, štera se raztega na levom bregi Müre v širini 1 ½ km. i dužini 2 km.
Letošnje dežovje nam je že večkrat obetalo, ka se bo napunjena Müra s svojimi grozečimi valovi razlejala prek bregov i nam vničila tisto, ka nam je za obstoj živlenja najdražje. Vsakokrat so se pa peneči valovi pomirili i ostali v svojoj strügi. Zadnje dežovje, štero je začelo že 17. maja, pa ne štelo henjati i slütnja, da nam besnoči valovi tüdi letos ne prizanesejo, se je v soboto 23. maja vresničila. V soboto opoldne je postala strüga Müre premala i bregovi prenizki i narasla voda se je začela razlevati na rodovitna pola i travnike z nad pol metra velkov travov. Dasi je dež že v petek večer henjao, je ne bilo človeka, šteri pozna mühé Müre v tom kraji, ka bi mislo, da pride do tak velke nesreče.
Voda je naraščala tak naglo, ka so tekom dve vör bile pod vodov vse njive z lepim žitom, pšenicov, kukaricov, krumpli i ogračeki, štere majo
v	tom deli ravno naši najsirmaškejši lüdje, — agrarni interesanti. Z zdrüženimi močmi smo mislili rešiti lepo travo ali bilo je zobston. Voda je zaprla odvoz i pol metra visiki plasto-
vi	trave so začnoli plavati z valovi rasrdjene Müre.
Ar sta ravno pred Dokležovjem dve cesti, edna za osebni promet,
drüga za železniški nasip, a na žalost oba ta visikova nasipa sta premalo opremlena z mostovi, zato je že v nedelo zajtra voda začnola nastopati gor v ves. Večer pa je predrla nasip više Dokležovja na strügi, gde je Lukačov mlin. Ponoči sta se obe vode zdrüžili sred vesi i začnoli svoje razdiralno delo.“
Človek nema na razpolago reči, v šterimi bi popisao to, ka se je v toj noči godilo. Med šümečimi valovi žalostni glasi moža, žene, dece i starčkov na pomoč. Mükanje živine i lajanje i tülenje psov, je moglo tüdi najbole okornoga človeka omehčati i pretresti.
Naši požrtvovalni gasilci so v toj temnoj noči rešavali brez prestanka i večkrat posebno pri prevažanji živine v ladji slavili svoje živlenje na kocko. Ali vztrajali so i rešili vse premičnine iz hiš i živino zvün treh svinj i vnogo perotnine, ka je postalo žrtev vode. Odnesla je voda tüdi skoro vse plote i večino drv.
V pondelek do podne je ešče voda vedno naraščala i poplavila nad 50 hiš. Od teh je bilo 10 hiš pol drügi meter v vodi, 19 hiš en meter v vodi, 20 hiš pol metra v vodi, večim pa je segala voda do hišnoga praga i vničila pod.
Na lice mesta je telefonsko pozvana komisija iz Lendave, štera je bila tekom edne vüre že v čuni i si ogledala vse poplavlene hiše, pola i travnike. V komisiji so bili srez. nač. g. dr. Bratina, dr. Klar, nar. poslanec, komadant mesta Dolnja Lendava i župan iz Dolnje Lendave. Komisija je ugotovila, da znaša škoda nad sto jezero dinarov. Vsa škoda pa bo gotovo narasla na trikratno te, gda voda spadne i se bodo hiše začele podirati, rüšiti. Gosp. poslanec je s svojov navzočnostjov i milov rečjov tolažo obvüpano lüdstvo. Oblübo je, da bo vse včino, da se bo nastala škoda bar delno poravnala. V tork, gda to pišemo, je voda začnola spadati i vüpamo se, ka je najvekša nevarnost minola. Javno prosimo g. poslanca, g. banskoga svetnika i g. sreskoga načelnika, da zastavijo vse svoje moči na merodajnem mesti, da bomo dobili kim prle prvo zasilno pomoč, ar je vničen ves živež za lüdi, posebno pa za živino. Javno se zahvalüjemo g. Kühari iz Ižakovec, da je na prošnjo nas prizadetih v tak kratkom časi organizirao pomoč i dao na kolaj pripelati ladjo nazlük tomi, ka je tüdi doma pretila isto nevarnost. — Pripomnimo, da so g. banski svetnik včasi, kak so zvedili za nesrečo, prosili g. bana pomoči za vse poplavlance sreza.
Povoden v Ameriki. Pri vodini Columbija v Zdrüženih državah Severne Amerike so divjale velike povodni. Na vodini so ravno zdaj gradili velik jez (bür), šteroga pa je zdaj povoden raznesla. Ostao je samo most, medtem kda so vode spodnje dele vničile.
Z morfijom so ga poslali na drügi svet.
Poslao z J. Amerike i prestavo z spanščine H. A.
(Dale i konec.)
Smo ob sedmi večer. V obednici vsi jejo na pol nemimi.
Janček, mali brat Edmonda, je odišo v sobico betežnikovo jest svoj zadnji grozlek. Tam sta sama bila, ka je obema na veliko veselje bilo i Janček je začno nedužno jesti svoje grozdje.
Mi daš nekaj jagod?“ ga je nagovoro Edmond, pa mali braček njemi je z lübeznijov začno davati jagodo za jagodov, tak, ka je celi grozlek pojo i nato ga je pa pito:
„Ne istina, Janček, ka sem katoličan i ka sam na konci živlenja? Jaz ne bi rad vmro kak eden pes...“
Mali obine svojega brata pa začne jokati pa praviti :
„Da, istina je... ti si preveč betežen.“
»Tak vsi pravijo, ne istina, braček?"
„Da“ — je potrdo Janček, ki še ne znao laži praviti. —
„Bom vmro!... ne istina?“
„Mogoče ešče gnes... tak so Aita pravili.“
„I meni nikaj ne pravijo !... Mislijo, ka se bojim!“ je žalostno pravo Edmond.
Pred mislijov ne na smrt, nego na tisto, ka po smrti pride — na vekivečnost — je Edmond obledo ... zdelo se je, ka so se njegove oči povekšavale ... njegove roke so se pa
mahale ...
Janček se je te prestrašo, pa je začno kričati : „Mojemi brati je nekaj prišlo !“ Cela drüžina je pridrvela v betežnikovo sobico. Edmondi je hitro bokše bilo ; samo ka tü se je začnola komedija z morfijom ; prle kak bi se on zavedo, so njemi že dali edno dobro injekcija morfija.
Tista düša, ki se je blüzi Vekivečnosti nahajala, je goreče želele ednoga dühovnika, toda morfij njemi je vse kotrige umrtvo, ne je več v svojoj slabosti mogo gibali jezika pa rok. Komaj se je malo otavo, je z vsemi silami začno prositi dühovnika, toda ne je mogo gučati, pa kda je šteo z rokami znamenje dati, roke so več ne bogale njegove vole i so se samo se pa ta premetavale. Vsi so mislili, ka ga je pa začnolo boleti... i so njemi dali drügo pa tretjo injekcijo.
Betežnik je spozno, ka je že na zadnjem bio, pa je vido, kak so se vsi za telo trüdili. Šteli so, ka telo nikaj ne bi trpelo, na düšo so se pa niti ne zmislili, samo so ga večkrat pitali: „Edmond! Dosta trpiš ?“ Vse sile je napenjo, ka bi se dao zarazmiti, samo ka vsi so mislili, ka morfij prosi, pa so ga stem pakivali na drügi svet. Rad bi kričo : - Ednoga dühovnika prosim, za božo volo ! — pa se je pá začno gibati. Mali Janček ga je Zarazmo, znao je želenje svojega brata pa je boječe pravo :
„Če bi šli po g. plebanoša ...“ „Tihi boj, — njemi je odgovoro oča. Hvala lepa za nasvet ! Ednoga dühovnika z štolov pa z svečov ...
to, to bi bilo prav dobro, ka bi ga bujli !“
„Toda skoro ...“ — se je nikak oglaso —
„Ne ! bole sledi...“
„Mislim, ka bi bilo boše zdaj, zato ka ...“
„Ne ! Če bi ga on šteo... on...“
„On? Kaj?“
„Eh ! On bi ga proso.
Med tem je Edmond odišo na drügi svet, brezi dühovnika, samo dobro preskrbleni z morfijom. Vüpajmo, ka se ga je Bog vsmilo, pa njemi je odpüsto zavole njegove dobre vole, z šterov je nameno sv. spoved spraviti.
Za sadjarske nabavke so dobile sledeče zadruge Slov. krajine podporo od Kraljevske banske uprave: Gospodarska zadruga, Gornji Petrovci, 410 Din., Gospodarska zadruga, Ženavlje, 490 Din., Kmetijsko drüštvo v Dankovcih 670 Din.
Ljutomer. Tükar smo na risaosko nedelo pokopali ob veliki vdeležbi meščanov, okoličanov, prijatelov i znancov jako poštüvanoga očo g. Frica Dijaka, star 74 let. Blagopokojni je bio oča frančiškanskega dühovnika g. P. Karola v Kamniki. Pokojni je bio vsikdar vrli narodnjak i veren, čisti zgled vsem meščanom. Pokop je vodo g, sin, z g, gvardijanom Dr. Hericom iz Maribora i domači gospodje. Bio je tüdi član pevskoga društva ino vnogo let občinski odbornik. Pevski zbor njemi je zaspevao iz hvaležnosti v srce segajoče žalostinke, istotako zaigrala mestna godba. Bio je to pokop kak je tü malo, kajti pokojni je bio zaistino pošten i ugleden. Naj počiva v miri.
Zdaj kda se konča senožetva, se puži opet lehko najdejo i si deca opet lehko zaslüži pri tom deli peneze. Prevzeme se vsakša količina.
ALBIN SAGADIN — BELTINCI
Dr. Janez Ev. Krek.
Za brata.
Povest.
L
„Tiho, tiho, Malevž, lepo te prosim, molči ! Če ne, te zadavim“― ―
je zakričal pri teh besedah Rok, skočil k njemu in mu jel tiščati usta. Matevž se mu je hudujoč se skušal izviti, pa ni šlo. Motovilila sta se, dokler nista prevrgla mize in se zvalila podnjo. Steklenica se je razbila in žganje je teklo po njih, ko sta se premetavala. Rohnenje in grde kletvine, s katerimi sta drug drugega obkladala, so se čule s tal. Tu se odpro vrata. Star mož v praznični obleki trdo vstopi v temačno, zadehlo sobo.
„Bog nas varuj ! Kaj pa počesata ? Ali se mislita pobiti ?“ zakliče in ju prične trgati vsaksebi. „Sveti misijonski čas je in Vidva popivata in se prepirata. Ali vaju ni sram ?“
Rok je bil prvi pokonci. Odurno — zbadljivo je pogledal prišleca in nakremžil ustni.
„No, to je čast zame, da me pride tudi tak neumen jelovški medved obiskat, kot si ti, moj brat Gašper. Kaj pa želiš ? Ali misliš zopet kje kaj stakniti pri meni, da boš potem v bratovski ljubezni hinavsko pričal proti svojemu bratu ?“
„Ljubi moj Rok! Danes se nisem prišel pričkat s teboj. Prišel sem, da ti sežem v roko in da se zopet pobrativa, Danes je dan sprave. Težko sem se odločil, pa prišel sem ven-
4
NOVINE
7. junija 1936.
Črensovci. Vmrla Salaj r. Hozjan Kata, žena Salaj Martina, našega naročnika. Zapüstila je štiri maloletne dece i moža. Naj njej Srce Jezušovo odpre nebo, tužno drüžino pa potolaži.
Žižki. Naše č. sestre Ladislava i Ligvorija ste se vozile po posli v Beltince. Od avtomobila se je konj prestrašo pa jivi v Črensovcih pri gostilni k „dobroj kaplici“ v grabo prevrgo. Zahvalimo se dobromi Bogi, da je njima je zvün straha i kopeli vu vodi nikša nesreča ne pripetila.
Krog. Čaštita sestra Mataj Antonija, ki je pri Hčeraj Marije Pomočnice v Rapallo-i poleg Rima, bo 5. aug. položila večne zaoblübe. Iz srca njej želemo stanovitnosti v lepom redovniškom pozvanji.
Učiteljski tovariš 14. 5.1936: Po „Novinah“ priobčuje „Domoljub“ senzacionalni vest da je v neki (!) vasi neki (!) učitelj prepovedal otrokom pozdravljati s „Hvaljen Jezus“. Ko je duhovnik obhajal neko bolno ženo in so otroci pokleknili, jim je še zaklical učitelj : „Kaj pa delate. Ali vas ni sram, da klečite pred popom !“ Ta notica je priobčena v „Domoljubu od 6. V. pod naslovom „ Učiteljskemu tovarišu v poratis !“ Ustrezamo — obenem pa občudujemo takt, s katerim je list ime tega „nekega“ učitelja zamolčal.
Dobrovnik. Pri sprejemanji g. knezoškofa so ga pozdravili g. župan Trajber Ludvik v imeni občine. Preininger Janez, šol, upraviteo v imeni vučitelstva, krajevnoga šol. odbora, pa gasilcov ino drügih dobrodelnih drüštev, ki je v zbranih rečeh kot potomec Panonski Slovenov v dugšem guči izrazo čüstva tükaršnega prebivalstva. Preininger Angela šolarka I. razreda ino Bot Terezija VII. razreda sta ga pozdravili z dugima primernima pesmicama do genjenosti ino sta Njemi poklonili lepe šopke iz sami vrtnic, ka je Prezvišeni pastir radostno sprejeo ino njima podaro podobico z pohvalnim govorom na njeva i predgovornika. Vučenki je naštüdirala ga. vučitelica Kranjc Gizela. Navzoči je bilo okoli 400 šolske dece pod vodstvom 11 vučitelov iz vseh šol iz župnije, ki so v cerkvi lepo znali odgovarjati iz verenavuka, štere je Prezvišeni pohvalo ino se laokovo izjavo o g. župniki Lejkoti, ki se vči osebno ino se more boriti z raznimi jeziki, ar je večina dece madž. maternoga jezika — je izjavo g. knezoškof, da tükaršnji verovučiteo bi se mogo prle edno leto samo jezika vučiti, da je nazlük velikim težkočam je uspeh viden, to svedoči o delavnosti verovučitela. Pri sprejemi so sodelüvali tüdi
gasilci iz Dobrovnika ino Kobilja, edni so hodili potači proti, drügi so držali red pri procesiji ino v crkvi, pa nosili nebo. Bilo je 5 slavolokov, štere so naredili občani z veseljom ino s poštüvanjom do Prezvišenoga. Drügi den pri prvi sv. meši je osebno podaro sv. obhajilo g. knezoškof vnogim firmancom, teh starišom ino na čeli vučitelima Preiningeri i Kranjčevoj, ki sta prvejši den bila od njega spovedaniva. Pri drügoj sv. meši zospevale vučenke nar. šole iz Dobrovnika v Slov. jeziki pod vodstvom vučitelice Krulc Vekoslave — najmre ma šola Stalni mladinski pevski zbor, ki spevle po nedelaj ino svetkoj pri sv. meši v Slov. jeziki, (večina pesmaric je madž. narodnosti). Pri odhodi se je zahvalila g. knezoškofi Trokšar Marija šolarka IV. razreda ino Njemi podarila ona i gospa Gombošijeva lepa šopka, tüdi so bili zraven Preininger, Kranjčeva ino Krulc s šolskov mladinov pa so se poslovili od Prezvišenega, ki videč toliko lübezen z najlepšemi spomini zapüsto naš obmejni Dobrovnik. — Naročnik Novine.
Sresko načelstvo Dol. Lendava,
ӀӀ. No 4708|1.	dne 27. V 1936.
Odpis davka ob elemetarni škodi.
Vsem občinam !
Z ozirom na veliko škodo, ki jo je povzročila poplava v zadnjih dneh, opozarjam na predpise uredbe o odpisu davka ob elemetarni škodi, razglašene v Uradnem listu od 18. decembra 1928., štev, 394/118, ki določa v čl. 2., da se sme zaradi škode prizadete po elementarnih nezgodah letmi kmetijskih kultur, deloma odpisati osnovni davek na dohodek od zemljišča :
a) Ne glede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino zaradi ognja, požara, vode, toče, poljskih miši, rastlinskih uši ali kobilic,
b) če je prizadel škodo drug izreden in neodvraten dogodek brez lastnikove krivde n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša i. t, d., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis davka vsake poškodovane parcele v dotični krajini.
V smislu določb čl. 8 navedene uredbe se ravna odpis davka po velikosti škode, prizadete letini zemljišča in sicer:
1) Če je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpiše 25% letnega osnovnega davka.
2)	Če je poškodovana Polovica,
a manj nego tri četrtine letine, se odpiše 50% osnovnega letnega davka.
3) Če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča.
Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora po določbi čl. 9 prijaviti škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je Škoda opazila.
Prijavo mora vložiti v primeru točke a) čl. 2 davčni zavezanec ali pooblaščenec ; v ostalih primerih jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi Občinsko oblastvo samo.
Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi, lahko pa tudi po pošti.
V prijavi — če je individualna, — to je, če jo vloži posamezni posestnik, je (po čl. 10) treba označiti poškodovane parcele ; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primerju mora (morajo) navesti vložitčlj (vložitelji) prijave čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati.
Prijave, ki so dospele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morajo kot prepozno izročene takoj z odlokom zavrniti in je o tem obvestiti interesente. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve.
Po čl. 12 uredbe mora velikost škode ugotoviti na licu mesta komisija, ki jo sastavljajo en uradnik katastrske uprave in dva strokovna člana občine. Ocenjevanju škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil starejšina vasi, če ga vas sploh ima in oškodovani davčni zavezanec.
Opozarja se še na odločbo čl. 14 odstavek drudi, ki se glasi: Če se ugotovi komisijski, da se je vložila Prijava škode očitno neupravičeno, mora plačati po odloku katastrskega odnosno davčnega oblastva, dotični vložitelj celotne stroške delegiranega uradnika. Če je takih vložiteljev več, morajo trpeti te stroške skupno.
Sreski načelnik : Dr. Bratina s. r.
S
PREJMEM
taki 2 pomočnika
KUTASSY EUGEN,
STROJNO STOLARSTVO, BOGOJINA
Pisma naših z tüjine.
Dourdan, Francija.
Prečastiti gospod ! Z mojim malim listom jih zročim sladkomi Srci Jezušovomi i Brezgrešnoj Devici Mariji, pa njim želem, da bi še vnogo let vrejüvali naše liste i ž njimi nam prinašali vnogo blagoslova pa vnoge pripelali iz tmice na svetlost. Jaz sem bio betežen v špitali, a sem že zdrav prišo iz njega, zato se zahvalim presvetomi Srci Jezušovomi, Bl. D. Mariji i sv. Jožefi pa sv. Frančiški za ozdravlenje pa pošlem v zahvalo na Dom sv. Frančiška 100 Din., ravnoteliko pa na Dom, naj me dober Bog blagoslavla. Plačam tüdi stari zaostani dug. Pozdravlam vas i celo črensovsko faro. Zelko Ivan, z Črensovec.
Na banovinski vinarski in sadjarski Soli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. sept. 1.1.' Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din.
Prošnje za sprejem (kolek Din 5) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. l. ter priložiti : krstni list, domovnico, odpusnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo ; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali stipendijo sreskega kmetskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odbora. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
II. dražba gramoza
se bo vršila dne 12. junija 1936 ob 9. uri v pisarni odbora. V pisarni se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
SRESKI CESTNI ODBOR M. Sobota
darle k tebi. Zdajle kmalu zapoje zvon in takrat si moramo seči vsi, ki smo bili dosegaj sprti, prijateljsko v roke, kakor smo ravnokar obljubili Bogu v
cerkvi. — Na torej― ―“
„Ha, ha,“ se zadere Rok in popravlja zvrnjeno mizo, „roko mi je prinesel moj bratec. I, kaj pa imaš vendarle v nji ? Mogoče smolo, da bi se kaj prijelo. Pa saj čujem, da sam nisi prazen. Seveda, s pričanjem
se tudi nekaj zasluži.― ―“
„Rok, poslušaj me ! Ene matere in enega očeta sinova sva. Pri smrtni postelji sem obljubil najini materi, ki si jih ti tako grdo žalil, da bom po
svojih močeh skrbel za tvoje.― ―“
„Kaj, ti boš skrbel, ti jelovška zver, neumna in hinavska, ti — —, pa zame ? Brž se mi poberi od moje hiše, kar brez odloga ven, ven !“ — Rok ga je pri tem skušal potisnuti proti vratom. Toda Gašper je bil prekrepke postave, da bi ga moglo tako zanikarno človeče premaknoti. Mirno je prijel brata za prsi, ga z eno roko dvignil in ga posadil na klop.
„Vidiš, Rok, zmeljem ti lahko vse kosti. Prav za prav bi ti tudi drugega ne zaslužil. Toda nočem ti storiti nič žalega. Samo poslušati me moraš, dokler ti vsega ne povem, kar mi je na srcu. Komaj sem se mogel danes odtrgati od dela. Gori mi kopa, pa vendar sem danes prišel, da se udeležim misijona. Bog bodi zahvaljen zanj ! Ravno prihajam iz cerkve. Neizrekljivo lepo je bilo. Veliki oltar je bil ves v lučcah. Vsi domači in
sosednji gospodje so klečali pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Na prižnici so pa misijonar tako pretresljivo govorili, da se moramo spraviti z vsemi svojimi sovražniki in jim odpustiti, kakor je Jezus odpustil tistim, ki so ga križali. Jaz sem tedaj mislil nate in sem sklenil, da stopim k tebi, da se tudi midva spraviva. Deset let že nisva govorila ; prijatelja si pa menda nisva bila nikoli. Vidiš, moj brat Rok, jaz te nisem nikdar sovražil in tu ti povem, da ga od materine smrti ni dne, da ne bi zate zmolil očenaša. Očitaš mi, da sem pričal proti tebi. Rok, prisega je več kot kri. Ne pičice nisem več povedal, kot kar so me vprašali in kar sem moral, ko sem Boga poklical za pričo, da bom govoril resnico.
Pozabi tisto in pojdiva sedalje skupaj v cerkev, pa na materin grob ! Pomisli malo, da si že v letih, zgubančen in siv ! Treba bo kmalu umreti. Ljudje pravijo, da že nisi bil od svoje poroke pri spovedi. Kaj bo s teboj ? In misijon je zdaj, ti pa žganjarje napajaš ! Ta ni lepa !“
Matevž je pri teh besedah osorno zarenčal. Rok je pa zaničljivo zamrmral :
„Kaj meni mar misijon in ti? Spravi se mi s poti, da te ne vidim nikdar več !“
„Podiš me ! Tvojega trdega srca se torej nič ne prime. Premisli venda, kakšno je tvoje življenje. Staršem in meni si zapravil lepo domačijo ; očeta in mater si spravil v grob. Tri
kmete in svojo ženo si že segnal od hiše s svojim grdim oderuštvom. Naši rodovini si vzel dobro ime. Vse kaže s prstom za teboj. Rok, spametuj se ! Sedaj je čas. Udeleži se tudi ti misijona. Pojdiva skupaj k spovednici, kot brata seziva si v roke !“ Iznova mu je ponudil roko, toda Rok je vstal in zaklical :
„Matevž, kolikor hočeš, ti dam žganja, samo pomagaj mi, da spraviva to silno klado iz hiše. Jaz ne morem že več poslušati njegova pridigovanja.“
„Sam grem,“ odgovori Gašper, „samo to ti še rečem, da bi rad umrl, če bi ti Vsaj malo izpregledal. Matevža nikar ne kliči na pomoč ! Ta je sam dovolj potrebuje. Žena in otroci jokajo doma in molijo zanj. On pa žganjari ob misijonskem času. Sam peklenšček vaju je spravil skupaj. Drugod po vseh hišah danes angelci hodijo z nebes, vama pa dela hudobec tovarišijo. Še pomnila bosta moje besede.“
Počasnih korakov je odšel Gašpar. V tem je zazvonil s stolpa zvon sprave. Skrivnostna sveta groza je prešinila vse, ko so ga začuli ; tudi njihova srca so dihala mir in spravo, ustna so pa šepetala s prej neznano vnemo : „Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.“ — Samo Zalogarjevi koči je zastonj zvonil spravni zvon. Pijani in vsled Gašperjevih besedi razsrjeni Matevž je z Rokom govoril o maščevanju.
Pol litra slivovke, če srečno izvršiš ; samo oboje mora pasti — bajta in kopa, tako so se glasile zadnje besede, ki jih je povedal Rok Matevžu, ko je ta jel za njegovo kočo s svetilnico v roki kolovratiti v grič po poti, ki vodi v Jelovico.
Gašper je šel v cerkev. Tja ga je klical notranji glas. K oltarju Matere božje je pokleknil. Okorna je bila sicer starega koparja postava, toda z lica je odseval vzvišen sijaj nedolžnega miru in gorečnosti. Počasi sta se mu pregnali ustni in le sempatja se je čula polglasna beseda : „Za brata !“ 
Na drugi strani je pa pri istem oltarju klečala mlada žena upalega lica. Še med moiitvijo ji je večkrat solza zdrsnila po licu. Zaupno je vpirala oči v Marijino podobo, iščoč tolažbe pri tolažnici žalostnih in pribežališču grešnikov. Molila je za svojega v stra-steh izgubljenega moža Matevža. Poleg nje je čepelo petletno dekletce in sklepalo ročici in se solzilo kot mati.
Potolažena je vstala Matevževa žena. Srce ji je velelo, da je Marija ne bo pozabila. Doma jo je čakalo še dvoje manjših otrok.
„Bog nas ne bo zapustil, otročiči !“ S tem besedami jih je položila po klopi na ležišče in še nikdar jim ni tako upa polna prekrižala gladkega, nedolžnega čela. Skrbi in težave, lakoto in trpljenje se ji je utopilo v trdnem zaupanju, da bo uslišana njena molitev.
(Dalje.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest- Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.