TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
		
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETO XXIV / ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 3. FEBRUARJA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Združiti vse sile za skupne cilje
Zadnjo nedeljo je imel Narodni svet koroških Slovencev svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je nad 80 delegatov in gostov iz vseh krajev slovenske in dvojezične Koroške. Med udeleženci so bili tudi naši zastopniki v kmetijskih odborih, in sicer svetnik deželne kmetijske zbornice Mirko Kumer z Blata pri Pliberku, Ignac D o m e j, odbornik velikovške okrajne kmetijske zbornice, in Tone Krušic, zastopnik slovenskih kmetov za okraj Celovec-dežela. Predsednik Reginald Vospernik je najprej pozdravil vse udeležence, nato pa so se spomnili vsi članov in sodelavcev Narodnega sveta, ki so umrli v zadnji poslovni dobi. Prav posebej so se spomnili Franca Cigana, pevca koroške pesmi, prijatelja in vzgojitelja mladine, ter Franca Zeichna, staroste slovenskih duhovnikov na Koroškem.
Sledila so poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Na lastno željo je izrekel nekaj kritičnih misli o delovanju Narodnega sveta tudi nekdanji predsednik Valentin Inzko. (Glej posebno poročilo.) Predsednik Vospernik je zatem prebral osnutek resolucije, ki jo je naslovil Narodni svet na koroškega deželnega glavarja, Hansa Simo. Resolucija izraža stališče NSKS do združevanja občin, ki so močan poseg v naše narodno- in kulturno-politično življenje (resolucijo objavljamo na posebnem mestu).
NSKS je naslovil prepis s prevodom tudi na kanclerja Kreiskega in notranjega ministra Roscha.
Po razpravi o poročilih in resoluciji je sledila izvolitev novega odbora. Za predsednika volitve je občni zbor imenoval soglasno kaplana Ivana Matka. Predsednik Vospernik je še prebral volivni predlog starega odbora:
Predsednik: dr. Joško Tischler
Podpredsednika: dr. Valentin Inzko in dr. Reginald Vospernik
Tajnik: dipl. jur. Filip Warasch, namestnik: Karel S mol le
Blagajnik: dr. Matevž Grilc
Razširjeni odbor: Ignac Domej, Joža Golavčnik, Janez Kuch-ling, Franc Roblek, Jože Sticker in Franc Wu11i.
Drugih volivnih predlogov ni bilo. Občni zbor je soglasno odobril predlog starega odbora.
Novi predsednik, dr. Joško Tischler, ki je predsedoval Narodnemu svetu že od ustanovitve 1949 do 1960, se je kratko zahvalil, nato pa v svojem nagovoru pozval vse, naj vprežejo čim več sil za dosego vseh skupnih ciljev. Novi odbor je odbor koncentracije, strnjenja vseh moči. (Nagovor predsednika Tischlerja objavljamo na uvodnem mestu.)
Po izvolitvi so še sledile slučajnosti. Organizacijsko najvažnejša točka je bila vsekakor zahteva, naj se končno izdela poslovnik in naj se čim tesneje zgradi krajevna mreža.
Poročilo predsednika NSKS dr. Reginalda Vospernika na občnem zboru NSKS dne 30.1.1972
Dragi rojaki!
13. oktobra 1971 so potekla tri leta, odkar je občni zbor NskS, ki je hkrati tudi vrhovni organ naše politične organizacije, poveril sedanjemu vodstvu za mandatno dobo narodno-politično skrb. Ožji odbor se zaveda, da bi moral biti sedanji občni zbor približno v istem času, se pravi po triletnem časovnem razdobju. Vendar ni neobičajna politična praksa, da se odločitev iz tehtnih vzrokov premakne na prejšnji ali poznejši termin, še prav posebej, če govorijo za tak primer važni argumenti. Kakor vam je znano, je prinesla pretekla doba vrsto volilnih odločitev, ko so bile tudi za narodno skupnost kot tako velikega pomena. Občni zbor, ki bi bil nekako v sredini oktobra, pa bi se moral vršiti dejansko sredi priprav za volitve v državni zbor, predvsem pa sredi priprav na volitve v kmetijsko zbornico. Tik pred božičem pa nikakor ni kazalo sklicati občnega zbora; tudi v pobožičnih in ponovoletnih dneh bi občni zbor NskS dejansko sovpadal s pomembnimi Koroškimi kulturnimi dnevi ter z duhovnim srečanjem slovenskih izobražencev v Tinjah. Zato se je odbor odločil, da skliče občni zbor za današnji termin.
Beseda predsednika
Smo delo začeli in ne končali, torej tudi ne bomo mirno spali, ampak pristopili k delu, saj smo koordinirali vse moči — mlado in staro, dobre volje tudi ne manjka. Če bo še malo sreče iz nebes, potem bo delo rodilo tudi primerne sadove.
Kje stojimo? Mnogo se govori o toleranci in o dobrem mednarodnem in meddržavnem sosedstvu. Ta toleranca in to sosedstvo visi na tanki nitki. Mislim, da je bolj važno, da so naše življenjske pravice zapisane v dveh meddržavnih pogodbah, v senžermenski mirovni pogodbi po prvi vojni in v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Ta določila so del avstrijske ustave in ustava ima večjo težo kot besede o toleranci. Avstrijska ustava nam zagotavlja poseben položaj v državi. Iz tega svojstvenega položaja izvira tudi dolžnost Avstrije, da nas t^naši življenjski borbi moralno in materialih podpre. Zato se bomo na deželno in državno oblast obrnili in obračali ponovno in odločno, da nam to da, kar je zapisano v državni ustavi. V isti državni pogodbi, kjer so zapisane naše pravice, so zapisane tudi obveznosti Avstrije do Sovjetske zveze. Te obveznosti je Avstrija po podpisu leta 1955 do zadnjega dolarja izpolnila. Če bi bili tudi mednarodne predpise po dvojezičnih napisih v jezikovnih mešanih krajih izvedli leta 1955 in 1956, bi danes nobenega ne bolela glava in ne bi bilo nemirov in toleranca bi bila dokazana in ne samo govorjena.
Smo pa tudi del slovenskega naroda, saj smo k njegovi rasti doprinesli svoj delež in zaradi tega pričakujemo tudi od vsega slovenskega naroda moralno in gospodarsko Pomoč, kakor je tako moralno in gospodarsko pomoč nudil ves nemški narod v Avstriji in Nemčiji avstrijski narodni manjšini v Ita-
«
”n mi sami? Zvesto plačujemo vse davke, katere nam državna oblast predpisuje, zvesto plačujemo tudi cerkveni davek, katerega nam cerkvena oblast predpiše, dajemo tudi prostovoljno za razne socialne in Verske ustanove. Ali pa smo se že kdaj vprašali, kaj nam je naš narodni obstoj vreden? Ne moremo in tudi smemo od maloštevilnih idealistov zahtevati, da žrtvujejo svoje delo in še svoje šilinge za narodno bit nas vseh. Ne poznam osebe, ki bi si s slovenskim kulturnim ali političnim delom zaslužila premoženje. Zaradi tega se bomo tudi osebno o-brnili na vsakega posameznega koroškega Slovenca, da da tudi za naš narodni obstoj Primeren prispevek. Le tedaj se bo tudi vsak Posameznik zavedal, da je tudi del celote, če bo k tej celoti prispeval.
Imamo Naš tednik, ne moj ne ne tvoj tednik, Naš tednik! In skrb nas vseh mora biti, da bo list res Naš. Saj smo vsi pismeni in listu res manjka krajevnih poročil. Poleg Poročil o pogrebih mora list poročati o rojstvih, o krajevnih nesrečah, o gospodarskih dogodkih, o kulturnih dejavnostih in nujno o dogajanju pri občinskih sejah in sejah kmeč-ko-gospodarskih ustanov. Vsak izvoljeni •nandatar v občini in raznih kmečkih organizacijah mora svojim volilcem poročati, kaj se dogaja v njegovem krogu in svoje volil-ce najlažje doseže z listom oziroma s poročilom v listu.
In kaj naj bo naloga odbora?
Prav gotovo bo prva skrb novega odbora in nas vseh, da popestrimo list, da mu da-uio koroško obeležje, potem ga bodo koroški Slovenci tudi radi brali.
Druga odborova skrb bo, da izgradimo krajevne organizacije Narodnega sveta oziroma ustvarimo živ stik med centralo in Članstvom.
Pred nami je velik problem združevanja °bčin, ki naj bi se uresničil tekom leta 1972.
Delo odbora in predsedstva v preteklih letih je bilo raznovrstno. Poleg stikov s slovensko levico (sistemizirano v tako imenovanem koordinacijskem odboru), stikov s Slovenci v Italiji in gradiščanskimi Hrvati, stikov z matičnim narodom na kulturnem in narodno-političnem področju, poleg stikov z osebnostmi, ustanovami in organizacijami večinskega naroda na Koroškem in v Avstriji je moral Narodni svet koroških Slovencev tudi izdelati napotila za razne volilne odločitve; organizirati in uspešno izvesti dve veliki in osrednji proslavi; vzdrževati stike s terenom in krajevnimi odbori in vršiti predvsem tudi notranje-organizacij-sko delo.
Koroške Slovence to združevanje hudo prizadene v vsem narodnem obstoju.
Združevanju občin bo sledila tudi ukinitev nižje organiziranih šol. Vse to ni le upravna zadeva, za nas je to tudi narodno politična zadeva, ker vidimo, da to vodi nujno v skrčitev pouka v slovenščini.
Koroški Slovenci in manjšinska unija V Federalistični uniji evropskih manjšin, katere član je Narodni svet, nam je uspelo dobiti tudi sedež v predsedstvu. Treba je priznati, da je pot taki odločitvi v najbolj reprezentančni manjšinski organizaciji v Evropi pripravil že prejšnji odbor Narodnega sveta z dr. Inzkom na čelu. Na kongresu unije v Colmarju v Franciji je — ne nazadnje zaradi referata, ki ga je imel dr. Inzko o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran — manjšinska unija izvolila tudi predstavnika Narodnega sveta v prezidij, vendar se je vprašanje osebe pustilo odprto. Odbor Narodnega sveta je nato na svoji seji 6. junija 1969 sklepal o zasedbi mesta ter soglasno sklenil, da predlaga kot podpredsednika u-nije dr. Inzka ter ga je istočasno kooptiral v odbor Narodnega sveta. Dr. inzko je nato 11. junija 1969 med drugim odgovoril: „Sem pripravljen dopolnjevati delo Narodnega sveta kot član prezidija v Federalistični uniji evropskih manjšin, ne morem pa vstopiti v odbor Narodnega sveta iz istih razlogov kot na zadnjem občnem zboru NskS." Od-
OBJAVA
Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost naj pripravijo vsi starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1972/73 na gimnazijo, takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta, t. j. od 12. 2. 1972 dalje do najkasneje 26. 2. 1972 ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo 1. semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo konec šolskega leta 1971/72 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v glavno šolo kategorije A (1. Klas-senzug), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
Pravočasno prijavljeni učenci, ki konec šolskega leta 1971/72 take ocene ne bi dosegli, bodo morali delati sprejemni izpit za vstop na gimnazijo. Za sprejemni izpit, pri katerem naj presodi izpitna komisija gimnazije sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v času od 5. do 17. junija 1972. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 29. in 30. junija 1972.
4.	Konec maja 1972 bo javilo vodstvo ljudske šole gimnaziji učni uspeh za gimnazijo prijavljenih učencev 4. razreda. Nato bo ravnateljstvo gimnazije v enem in drugem primeru pravočasno obvestilo starše dijakov o sprejemu oz. potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih slučajih še možne, a samo z dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo!
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvršite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22.
V primeru kakšne nejasnosti se obrnite osebno ali telefonično na ravnateljstvo.
Ravnateljstvo
bor se je potem ponovno potrudil za dr. Inzka, in ko je ostal tudi ta poizkus neuspešen, je imenoval predsednika NskS dr. Vospernika kot podpredsednika FUEV. Medtem sem imel priliko na dveh kongresih, v Železnem in pa v Karlstadu na Švedskem, prikazati skupno s Smolletom našo situacijo in tudi doseči, da se je FUEV zavzela za naše upravičene težnje. Tudi na celi vrsti sej centralnega odbora smo mogli prikazati našo narodno-politično realnost. Na osnovi delitve dela v prezidiju je bila v Železnem na Gradiščanskem meni naložena skrb za manjšine v prostoru Alpe-Jadran. V ta namen pripravljamo skupno s Slovenci v Italiji, ki so se šele na našo pobudo aktivneje vključili v delo, za september manjšinski regionalni kongres v Trbižu, ki naj bi stal v znamenju dvojezičnosti.
Stiki s Slovenci v Italiji in povezanost z matičnim narodom
S Slovenci v Italiji, predvsem s tržaškimi Slovenci, smo mogli navezati stalne stike, ki se zrcalijo v rednih kontaktnih razgovorih v Kanalski dolini in ki so dobili svoj ma-nifestativni izraz tudi v večjem srečanju koroških in tržaško-goriških kulturnih, političnih, verskih in gospodarskih delavcev 25. in 26. oktobra 1969 na Opčinah v Trstu. Naravna je povezanost manjšine z matičnim narodom. V tem ne vidimo koroški Sloven-
Poročilo predsednika NSKS dr. Reginalda Vospernika
(Nadaljevanje s 1. strani
ci nobenega protislovja k lojalnosti do naše države in zavestnemu vključevanju v njeno družbeno življenje. Tako je prišlo že 23. in 24. januarja 1969 do drugega uradnega obiska obeh slovenskih osrednjih organizacij v Ljubljani. Gostitelj je bil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. Nikakor pa ne drži, kar skušajo trditi nekateri, da je Narodni svet odvisen od Slovenije ali celo od Jugoslavije in da se svetovnonazorno ne distancira oziroma diferencira od komunističnega režima. Tako je Narodni svet koroških Slovencev v svojem glasilu Naš tednik kakor tudi po diplomatski poti izrazil svoje začudenje, ko je predsednik slovenskega izvršnega sveta Kavčič ob priliki svojega obiska na Koroškem izrecno ugotovil, da vidi v priznavalnem principu (Bekennt-nisprinzip) ustrezno sredstvo reševanja manjšinskega vprašanja. Naše načelo je načelo nevmešavanja v notranje slovenske o-ziroma jugoslovanske zadeve, vendar smo zelo pozorni, če gre za naše narodno-po-litične interese. Prav tako pričakujemo, da se Slovenija ne vmešava v zadeve, ki sodijo izključno v našo pristojnost.
Poseben problem so bile številne volitve, s katerimi je bil soočen Narodni svet v tej mandatni dobi. Posebno smo se še morali baviti z volitvami v deželni zbor, kajti ta volilna odločitev najneposredneje vpliva na naše življenje v deželi. Tedaj smo se odločili za zadržanje pozitivne nevtralnosti do Avstrijske ljudske stranke, v resnici pa je bila ta odločitev izraz naše manjkajoče profiliranosti pri volilnih odločitvah sploh. Naknadno si smem dovoliti ugotovitev, da so imeli korist od našega neodločnega in negotovega zadržanja edinole socialisti, ki so pri vseh teh volitvah na deželni in na državni ravni deloma močno napredovali. Vedno sem zastopal stališče, da nam je treba tozadevno jasnih odločitev, najsi bodo takšne ali drugačne.
Lepe uspehe smo dosegli koroški Slovenci pri občinskih in pri kmetijsko-zbor-skih volitvah. V teh odločitvah se deloma že zrcali nezadovoljstvo našega človeka z zamudnim reševanjem slovenskih življenjskih vprašanj.
Razgovor s prosvetnim ministrom Klausove vlade dr. Mockom ter razgovori s kanclerjem dr. Kreiskim in zunanjim ministrom Kirchschlagerjem spadajo med skupne nastope obeh osrednjih slovenskih organizacij.
Naj ne ostane neomenjeno, da je Narodni svet v zadnji poslovni dobi izvedel dve veliki osrednji proslavi, in sicer proslavo dvajsetletnega obstoja Narodnega sveta in spominsko prireditev ob naših jubilejih taborov, osvoboditve Avstrije in podpisa avstrijske državne pogodbe. Pri obeh prireditvah so sodelovale razne kulturne skupine z Gradiščanskega in iz Trsta.
VELIKE NALOGE PRED NAMI
Tako je potekalo življenje v preteklih treh letih živahno in razgibano. Vse kaže, da se bodo avstrijske oblasti zdaj vendarle lotile reševanja člena 7 Avstrijske državne pogodbe. To je nakazal tudi zunanji minister Kirchschlager, ko sva pred nedavnim s predsednikom ZSO dr. Francijem Zvvittrom ob bližajočem se Kirchschlagerjevem obisku v Jugoslaviji imela priliko razgovora na Dunaju. Vendar trenutno, kakor je izjavil minister na najino tozadevno sugestijo, ne mislijo na to, da bi k pripravam pritegnili tudi zastopstvo koroških Slovencev, čeprav je z naše strani bila izražena pripravljenost pozitivnega in konstruktivnega sodelovanja. Vendar bi moral priti trenutek, ko bomo soočeni s problematiko „paketa“ za koroške Slovence. Tedaj bo tudi za nas prišla ura resnice.
Zavedati se moramo, da bodo trenutki take odločitve najtežji trenutki v naši vsekakor ne preveč svetli povojni zgodovini. Vam vsem je znano, s kakšno vnemo so Južni Tirolci, ki imajo — zaenkrat še — enotno narodno-poiitično zastopstvo v Južnotirolski ljudski stranki, debatirali o paketu, njegovih posledicah in o svoji lastni bodočnosti. Zato sem mnenja, da bo treba v naših vrstah čim enotnejšega in strogo strnjenega nastopa. Le v koncentraciji vseh sil, ki jim marksistični svetovni nazor ni vodilo oblikovanja človekovega in narodovega življenja, se pravi vseh tistih, ki jim je krščanski humanizem podlaga tudi kulturno-politične-ga in gospodarskega življenja, vidim uspešno možnost, da bomo brez nepotrebnih težav premostili tudi odločilne trenutke po-
gajanj s pristojnimi oblastmi. Temu argumentu je odprt ves dosedanji odbor Narodnega sveta, zato je tudi temu primerno u-krepal glede svojih predstav o novem odboru. Danes, več kot 25 let po podpisu avstrijske državne pogodbe, ko dejansko bistveni deli določil člena 7 še vedno niso uresničeni, res ni primeren čas za izvenorganiza-cijsko opozicijo, ni čas za drobnjakarsko razmotrivanje o tej ali oni potezi Narodnega sveta, ampak je čas koncentracije in vzajemnega ter resnega dela.
Stojimo tudi v splošnem družbeno-poli-tičnem življenju pred spremembami, ki posegajo odločilno v našo narodno bit. V kratkem bo padla odločitev glede združevanja občin, in verjetno si še nihče izmed nas ne more jasno predstavljati, kako se bo odvijalo narodno in kulturno življenje v novih občinah, saj jih bo v Podjuni na primer samo še šest: Pliberk, Železna Kapla, Dobrla vas, Velikovec, Djekše in Grebinj.
Dovolil si bom, v imenu odbora NskS, da bom današnjemu občnemu zboru predložil resolucijo naslovljeno na koroškega deželnega glavarja v vprašanju združevanja občin, kajti politična organizacija slovenske narodnostne skupnosti ne more mimo temeljnih stališč, saj bo strukturna sprememba naših občinskih meja zares pomenila odločilno zarezo v koroški zgodovini.
ODLOČNO ZA NAŠE INTERESE
Verjetno še večjega pomena pa bo za nas koroške Slovence vprašanje združevanja šol. Z dobro ali slabo urejeno šolo stoji in pada usoda manjšin vsepovsod v svetu. Dobro vemo, kakšen udarec je bil za naš narodnostni razvoj ukinitev dvojezičnega
Pred delegati Narodnega sveta je spregovoril tudi dr. Valentin Inzko. Dejal je:
„Na občnem zboru Narodnega sveta je bilo 13. oktobra 1968 oddanih za listo, katere nosilec je bil dr. Vospernik, 75 glasov, za listo, s katero sem bil predlagan ponovno za predsednika Narodnega sveta, pa 57 glasov. Komur so znane okoliščine, v katerih se je vršil zadnji občni zbor, ta ve, kakšno politično in moralno težo predstavljajo ti glasovi. Obvezujejo pa nosilca liste, da poda pred občnim zborom Narodnega sveta po treh letih poročilo, kako je pojmoval izkazano zaupnico po predstavnikih, ki vršijo iz dneva v dan delo na terenu, ki so nosilci politične volje naše osrednje narodno-poli-tične organizacije.
KAKŠEN NARODNI SVET SEM IZROČIL LETA 1968 NOVEMU VODSTVU?
1.	Narodni svet s široko razpredeno mrežo zaupnikov po občinah dvojezičnega o-zemlja, na katere se opira tudi dandanes še delo Narodnega sveta na terenu. Bili so s centralo živo povezani po delu in s krajevnimi sestanki NSKS.
2.	Zavestno zagovarjanje samostojne politične aktivnosti po občinah dvojezičnega ozemlja je omogočilo nastop s slovensko listo v 21 občinah s 3361 glasovi in 37 občinskimi zastopniki. .
3.	Pri volitvah v Deželno kmetijsko zbornico smo dosegli 1284 glasov z enim slovenskim zastopnikom v Deželni kmetijski zbornici, dvema zastopnikoma v velikovški in enim zastopnikom v celovški krajevni kmetijski zbornici. Če v beljaškem okraju nismo uspeli, potem samo zaradi tega ne, ker je Lojze Trunk, ki je zastopal koroške Slovence do tedaj na naši listi v beljaškem okraju odskočil, nato pa pri socialistih pogorel.
4.	Oddal sem na zadnjem občnem zboru Narodni svet, ki je nastopil pri deželnozbor-skih volitvah leta 1965 s samostojno slovensko listo v koroški deželni zbor in dosegel 4272 glasov.
šolstva. Danes stojimo pred ukinitvijo šol. Z večjimi šolskimi okoliši in višje organiziranimi šolami bodo nastali novi problemi, ki jih bomo občutili predvsem tam, kjer bo treba otroka iz domačega okolja premestiti v oddaljeno šolo v mestih, trgih in večjih naseljih. Problem sem samo nakazal. Vendar nam je vsem jasno, da bomo mogli vzajemno in jasno zavzeti stališče do vse nakazane problematike le v vztrajnem in predvsem v skupnem delu. Zatorej še enkrat poudarim, da vidim možnost uspešne rasti naše politične skupnosti le v koncentraciji vseh naših sil. Vedno pa moramo imeti pred očmi blaginjo naroda, ki se vztrajno zavzema za svoje pravice v deželi, kjer ni samo v gosteh, kakor bi to nekateri nemško-na-cionalni včerajšnjaki radi imeli, ampak kjer ima pravico do vsestranskega življenja, kjer ima domovinsko pravico že — kakor poje pesem — „dolgih tisoč tristo let“. Zato tudi nikdar ne bomo mogli pripustiti, da bodo »reševale11 naše probleme organizacije, katerih cilj je — izpovedano ali neizpovedano, zavestno ali nezavestno — likvidacijo koroških Slovencev.
Veseli nas, da to uvideva na primer tudi Karntner Sangerbund, ki je pred nedavnim izstopil iz Karntner Heimatdiensta. Kot zastopnika južnokoroškega prebivalstva te domovinske zveze nočemo priznati in tudi nikdar ne bomo priznali. Naš edini partner pri pogajanjih za uresničitev člena 7 je avstrijska zvezna in koroška deželna oblast. Trdno upamo, da bodo oblasti upoštevale naše predstave o uresničitvi pravic, saj gre za uspešen razvoj naše narodnostne skupnosti. Nikomur nočemo jemati pravic, to pa, kar nam gre, z vso odločnostjo in zavzetostjo zahtevamo.
Ob pogledu v novo leto je zapisal sedanji predsednik NSKS dr. Vospernik v .Našem tedniku’ z dne 5. januarja 1972 v zvezi s prirastkom glasov v Deželno kmetijsko zbornico sledeče: .Prvič po letu 1945 so narasli slovenski glasovi na deželni ravni...’
Vsi se veselimo slehernega političnega uspeha, vendar je treba resnici na ljubo zapisati, da smo koroški Slovenci dosegli pri volitvah v Deželno kmetijsko zbornico leta 1961 1811 glasov, medtem ko smo pri volitvah prej dosegli 1581 glasov. Napredovali smo leta 1961 za 15 odstotkov.
Narodni svet je dosegel leta 1953 pri volitvah v koroški deželni zbor 3880 glasov. Ko je nastopil NSKS po 12 letih ponovno s samostojno slovensko listo pri deželnozbor-skih volitvah, pa 4272 glasov, šlo je torej pri odločitvi na deželni ravni za prirastek s skoraj 400 glasovi.
5.	Za volitve v avstrijski državni zbor in volitve državnega predsednika so bili ustvarjeni taki pogoji, da se je moglo naše ljudstvo odločiti z močno večino za Avstrijsko ljudsko stranko, kar je avstrijsko časopisje vedno tudi kot izraz jasne politične odločitve registriralo. —
Do leta 1968 je bila torej politika Narodnega sveta na občinski, deželni in državni ravni tvorno-dinamična in uspešna.
6.	Pod Klausovo vlado smo bili prvič upoštevani v letnem proračunu poleg gradiščanskih Hrvatov tudi koroški Slovenci. Narodni svet se je mogel tako tudi v preteklih letih obrniti na avstrijsko vlado za finančno podporo. Pač pa so se politične razmere na Dunaju medtem spremenile v toliko, da je moral Narodni svet letos prvikrat deliti pre-nakazano vsoto z Zvezo slovenskih organizacij.
7.	Zvezni kancler dr. Klaus se je kot prvi predsednik avstrijske vlade odločno izrekel proti ugotavljanju manjšine, kar je v precejšnji meri zasluga Narodnega sveta. Za Klausom je laže mogel zagovarjati to stališče sedanji kancler dr. Kreisky.
Glede na sedanjo narodno-poiitično si-
tuacijo naj ponovim, da se mi je leta 1968 pred občnim zborom NSKS očitalo:
1.	Pretirano poudarjanje krščanstva v politiki,
2.	pretesno sodelovanje z OVP,
3.	samovoljno postopanje v zvezi s programom NSKS in vprašanji visokošolskega doma .Korotan’,
4.	pa premalo odločno zastopanje narodnih interesov v .Našem tedniku’.
K točki 1:
Po treh letih moremo ugotoviti, da je stališče Narodnega sveta v idejno-političnih pogledih brezbarvno, neodločno in glede na idejno in politično orientacijo našega prebivalstva brez jasne smeri.
K točki 2:
Res je, da je iskalo prejšnje vodstvo NSKS zavestno sodelovanje z ČVP, vendar smo se zavedali tudi mej, ki jih nismo smeli prekoračiti ne pri deželnozborskih volitvah 1960 in še manj pri volitvah 1965, ko je bil naš odgovor na brezplodne razgovore samostojen nastop.
Sedanje vodstvo NSKS je podprlo pri deželnozborskih volitvah 1970 OVP na način, ki je razdvojil Narodni svet ter imel za posledico tajnikov odstop.
K točkama 3 in 4:
V zvezi s programom Narodnega sveta je ostalo vse pri formulacijah predstavnikov katoliško usmerjenih organizacij z dne 26. maja 1968, v zvezi z vprašanji .Korotana' pa pri rešitvi, pri kateri je sodelovalo še prejšnje vodstvo NSKS. Sedanje vodstvo je ustanovitev sosveta za .Korotan’ nekaj tednov po občnem zboru pozdravilo, v ostalem pa v zadevah visokošolcev ničesar ni ukrenilo. K točki 5:
Ali je zastopal ,Naš tednik’ pod prejšnjim ali sedanjim vodstvom NSKS bolj ali manj odločno narodne interese, na to ne moreni odgovoriti. Gotovo pa je razvoj zadnjih -omogočil marsikomu realnejši vpogled v probleme uredništva in uprave .Našega tednika’. —
Na zadnjem občnem zboru Narodnega sveta me je prosil sedanji predsednik NSKS dr. Vospernik za pomoč. V kakšni meri sem to pomoč nudil?
Ko sta organizirali leta 1969 obe slovenski organizaciji prve .Koroške kulturne dneve’, sem bil po dr. Vosperniku naprošen, da prevzamem v okviru teh dni predavanje o delovanju Andreja Einspielerja, ter tako pomagam povečati število koroških predavateljev.
Ob 50-letnici koroškega plebiscita sem pripravil leta 1970 idejno-politično študijo .Koroški Slovenci v evropskem prostoru’, ki je bila pozitivno ocenjena v glasilu Lige za človekove pravice ,Das Menschenrecht’, v reviji evropskih manjšin .Europa ethnica’^ v .Kleine Zeitung’, v .Družini in domu’ ir, goriškem .Katoliškem glasu’.
Ko je sprožil dr. Valentin Einspieler v koroški javnosti vprašanje kulturne avtonomije za koroške Slovence, o kateri je razpravljal koroški deželni zbor med leti 1927 —1931, je mogel iziti kot slovensko stališče k temu vprašanju v .Našem tedniku’ odlomek iz omenjene brošure.
Za 10. oktober 1970 je izšla na Dunaju knjiga dr. Theodora Veiterja, znanega avstrijskega strokovnjaka za manjšinsko pravo in manjšinska vprašanja ,Das Recht der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Osterreich’. Ob priliki izida znanstveno tehtne publikacije sem mogel zastopati v okviru diskusije, pri kateri so sodelovali tudi: dr. Gunther Nenning, univ. prof. dr. Felix Er-macora in avtor knjige dr. Veiter, s predsednikom Zveze slovenskih organizacij dr. Zvvittrom stališče koroških Slovencev, kar je prinesla tudi avstrijska televizija.
Ob finančnih težavah, v katerih se je nahajal tudi v preteklih letih ,Naš tednik’, se je pojavilo v odboru Mohorjeve družbe ponovno vprašanje financiranja .Našega tednika’. Zagovarjal sem v odboru vedno stališča v prid Narodnemu svetu. Tako sem se zavzel z večino odbornikov za ravnateljev predlog, naj zaprosi Mohorjeva družba za večji kredit, s katerim bi se moglo vsaj za nekaj časa spet zagotoviti nadaljnje izhajanje .Našega tednika’. Za 300.000 S kredita bo plačala Mohorjeva družba 14.000 S obresti. S svojim zadržanjem je Mohorjeva družba ponovno dokazala svoje razumevanje tudi za probleme Narodnega sveta.
Naj dodam še, da je povečalo mesto podpredsednika Federalistične unije evropskih manjšin, ki sem ga pridelal Narodnemu svetu s predavanjem .Manjšine v prostoru Alpe-Jadran’ pred mednarodno javnostjo naši politični organizaciji ugled na zunaj in znotraj.”
Izjava občnega zbora Narodnega sveta
Na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev dne 30. januarja 1972 so sprejeli slovenski delegati v zvezi z idejno in narodno-poiitično usmeritvijo Narodnega sveta sledečo izjavo:
»Občni zbor Narodnega sveta se priznava k besedilu programa NSKS, ki so ga na podlagi prispevkov večmesečne javne diskusije pripravili v odboru Narodnega sveta zastopani predstavniki katoliško usmerjenih organizacij dne 26. maja 1968. Pač pa poudarjajo pri tem delegati potrebo po vsestranski izgraditvi so-cialno-gospodarskega dela programa.11
Narodni svet koroških Slovencev
Položaj Narodnega sveta po treh letih
Tajniško poročilo na občnem zboru MSKS
(V imenu tajnika poročal dr. Janko Zerzer)
Naslednje poročilo naj kratko pokaže delo odbora NSKS in njegove najvažnejše odločitve v dobi od zadnjega občnega zbora, ki je bil dne 13. oktobra 1968, do danes. V tem času je bilo 19 odborovih sej, in sicer 21. oktobra 1968; 9. 1., 8. 2., 15. 4., 6. 6., 3. 7., 13. 9., 14. 11. in 21. 12. 1969; 19. 1., 21. 3., 22. 5. in 5. 10. 1970; 5. 2., 15. 9., 26. 9., S. 10. in 3. 12. 1971 ter 13. 1. 1972. Poleg tega so bili trije zbori zaupnikov, in sicer 21. 12. 1969, 15. 2. 1970 in 26. 9. 1971.
Iz obsežne problematike, ki so jo odborniki obravnavali na sejah, bi povzel samo najvažnejše točke.
Od vsega začetka so stala v ospredju vprašanja urejevanja in financiranja NT. Ti problemi so bili prezentni od prve do zadnje seje in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo jih vsaj 'deloma mogli rešiti.
Novi odbor je kar v začetku tudi iskal stike z OeVP, ki je za kontaktno osebo imenovala dr. Goessa, s katerim je predsednik imel vrsto razgovorov. Ti kontakti so se zlasti pred deželnozborskimi volitvami še pomnožili. Med drugim je NS v pogovorih z OeVP skušal reševati odprta vprašanja na šolskem področju. V ta namen je bil ustanovljen strokovni komite, ki je nekaj časa imel redne razgovore s šolniki Ljudske stranke.
NS pa je skušal najti tudi dobre odnose do MD. Glavni problemi na številnih razgovorih so bili finančnega značaja.
Januarja 1969 se je 5-članska delegacija NS nahajala na uradnem obisku v Ljubljani, ki je potekel kolikor toliko harmonično.
Dialog z NS je iskal tudi KHD in NS je (f^iazil svojo pripravljenost za razgovor pod 'aoločenimi pogoji. Razgovor se je končno razbil, ker je KHD odklonil javno diskusijo, interni razgovor pa je NS smatral kot nesmiseln.
Spomladi 1969 je odbor N S dobil vabilo na veliko proslavo v Velenju, ki je stala pod geslom „Štajerska in Koroška v revoluciji. Iz načelnih razlogov odbor tega vabila ni sprejel.
Maja 1969 je bil kongres FUEV v Col-marju, kjer so ponudili NS mesto podpredsednika. Odbor je soglasno izjavil, da predlaga dr. lnzka pod pogojem, da se le-ta
dd kooptirati v odbor. Ko je dr. Inzko od-borniško mesto odklonil, je NS delegiral dr. Vospernika.
Istega meseca je obiskala delegacija slovenske vlade s predsednikom Kavčičem na čelu Koroško. Od tega obiska in nekaterih izjav predsednika smo bili koroški Slovenci nekoliko razočarani. Zato se je zglasila delegacija NS v tej zadevi pri generalnem konzulu in pri vladi v Ljubljani, da tam tolmači svoje stališče.
Jeseni sta odbora NS in ZSO na skupni seji razpravljala o perečih problemih koroških Slovencev.
Oktobra so napravili odborniki NS in sorodnih organizacij izlet na Tržaško, kjer je prišlo do srečanja s primorskimi Slovenci. Tam je bil ustanovljen koordinacijski odbor, ki naj bi se redno sestajal.
Obširna debata se je vnela v NS ob vprašanju zadržanja pri raznih volitvah spomladi 1970. Najbolj sporna je bila odločitev pri deželnozborskih volitvah 22. februarja. Proti naši zahtevi, da naš kandidat pride na izgledno mesto, je OeVP Domeja uvrstila kot enaindvajsetega. Temu vprašanju je bilo posvečenih več odborovih sej, dva zbora zaupnikov ter vrsta razgovorov s predstavniki koroške OeVP. Potek razgovorov s stranko, zadržanje koroških strank v zadevi Vetrinj in pojmovanje pozitivne nevtralnosti so takrat prisilili tajnika, da je odložil svojo funkcijo. Sicer pa je gotove posle v NS opravljal še naprej.
Pri državno-zborskih volitvah 1970 je NS podprl OeVP, v razglasu pa je izrazil pričakovanje, da bo stranka v bodoče pozitivno reševala odprta vprašanja koroških Slovencev.
Glede občinskih volitev je NS sklenil, da podpira samostojne liste povsod tam, kjer so dobri izgledi.
Do konflikta z ZSO je prišlo ob vprašanju 100-letnice taborov, tako da je končno vsaka organizacija priredila svojo proslavo.
Ob vprašanju zadržanja pri volitvah v kmetijsko zbornico l. 1971 je bil postavljen NS pred alternativo, ali nastopi samostojno ali pa išče aranžma z Bauernbundom. NS se je odločil za samostojen nastop. Uspeh je pokazal, da je bila odločitev pravilna.
Resolucija MSKS, poslana deželnemu glavarju
Celovec/Klagenfurt, dne 30. 1. 1972
Koroški deželni vladi
v r. g. deželnemu glavarju Hansu Simi
Celovec/Klagenfurt
Navzoči delegati Narodnega sveta koroških Slovencev so se bavili na občnem zboru, ki se je vršil dne 30. 1. 1972 v Mohorjevi hiši v Celovcu med drugim tudi s spremembo strukture občin na Koroškem in sprejeli soglasno sledeči sklep: Prvi, predvsem pa najnovejši osnutek o novi ureditvi strukture občin na Koroškem — o tem zadnjem smo zvedeli brezdvomno močno prizadeta narodna skupnost iz dnevnega časopisja — predstavlja politično dejstvo, ki nas koroške Slovence bistveno prizadene, kot to predstavljajo načrtovane združitve občin na primerih Bilčovs, Sele, Slovenji Plajberk, Globasnica, Bistrica na Zilji itd. Zato zahtevamo:
1.	Če je potrebno združiti občine, ki so dvojezične po manjšinskem šolskem zakonu z dne 19. marca 1959 in po koroškem deželnem zakonu z dne 10. julija 1959 s pripadajočimi šolskimi območji, s takimi občinami, ki so enojezične, je treba določiti status dvojezičnosti, prav tako za novi nastajajoči občinski center. To velja za vse obveznosti, ki sledijo iz državne pogodbe. Taki primeri so predvsem Vetrinj — Celovec, Marija na Zilji — Beljak, Hodiše/Škofiče — Marija na Otoku, občine spodnje Zilje — Šmohor, kakor Radiše — Žrelec. Načelno pa naj bi se združevale le občine na področju ozemlja, ki ga označuje šolski zakon.
2.	Nadvse problematično je združevanje razmeroma močno slovensko govorečih občin, z mestnimi, oziroma večjimi centri, ki so danes pretežno ali skoraj docela nemško govoreči. To velja predvsem za načrte o združevanju občin pri Velikovcu, Borovljah, Vrbi in Podkloštru. Tukaj bi bilo nujno potrebno skrbeti za to, da se celotna etnična slika v tej novo nastajajoči občini ne popači ali odtuji v škodo slovenske narodnostne skupnosti.
3.	V ostalem pa so pri občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev navzoči delegati mnenja, da je treba v tako važnih odločitvah, kot je to vprašanje strukture občin in v bodoče sprememba šolskih okolišev, pritegniti zastopstvo koroških Slovencev, saj je to deklarirano načelo avstrijske zvezne in koroške deželne politike, ne storiti nobenih odločitev, ki se tičejo bistveno slovenske narodnostne skupnosti, brez njenih pripadnikov.
Občni zbor Vas, spoštovani gospod deželni glavar, torej naproša, da upoštevate umestne in konkretne ugovore Narodnega sveta koroških Slovencev še pred izglasovanjem zakona.
Za Narodni svet koroških Slovencev:
Filip VVarasch, I. r.	dr. Joško Tischler, I. r.
tajnik	predsednik
V vednost:
1.	g. zveznemu kanclerju dr. Brunu Kreisky-ju.
2.	g. zveznemu ministru za notranje zadeve Ottonu Boschu.
NAŠ KULTURNI PRAZNIK
Čutimo veselje, srečo, žalost, obup, hrepenenje, a pogosto ostajamo obnemogli pred željo, da bi svoja čustva in občutke povedali tako, da bi nas ljudje razumeli. In zgodi se, da se nenadoma zalotimo, kako si pojemo katero od dragih ■besmi, ki govori o tistem, kar občutimo.
Ne vprašamo se, kako da pesem tako natanko pozna in izrazu naša občutja in največkrat ne razmišljamo o človeku, ki jo je napisal. Tudi o tern ne modrujemo, da je pesnik moral pretrpeti in preživeti vse, kar je izrazil v pesmi, katera je zdaj tako blizu našemu srcu, da nas potolaži in osrečuje ter nam pomaga živeti.
Umetnik je, kdor zadene ob najtanjše strune naših čustev, da se mu oglasijo in zazvenijo. Spoštujmo ga in ljubimo. France Prešeren je med našimi pesniki tisti, ki je v vseh občutjih — ne le v ljubezni in trpljenju, pač pa tudi v navezanosti na svoj narod in v delu zanj — največ povedal našim ljudem in jim še vedno največ pomeni. Njegove pesmi so po obliki dovršene, vsebina je globoko občutena in zato blizu skoraj slednjemu človeku. Je potem kaj čudnega, če Slovenci praznujemo na obletnico njegove smrti svoj kulturni praznik? Vrh našega pesništva in najpopolnejši izraz človeških čustev in ljubezni do svojega naroda — vse to je naš pesnik France Prešeren.
Pri predsedniških volitvah se je odbor soglasno izrekel za nevtralno zadržanje.
Pred državno-zborskimi volitvami, ki so bile 10. oktobra 1971, sta v odboru vladali dve mnenji:
a)	jasna izpoved za OeVP ali
b)	NS ne priporoča nobene stranke; ker obe stranki odgovarjata za izvedbo člena 7, bi bila za Slovence velika koalicija najbolj-
ša rešitev. Odločitev je padla na zboru zaupnikov v tem smislu, da vsak volivec odloči po svoji vesti.
Zadnje seje odbora so bile posvečene problematiki združevanja občin ter pripravam občnega zbora.
Omeniti je še treba, da je pristopil NS s
1.	januarjem 1972 kot član Avstrijski ligi za človekove pravice.
Iz življenja Slovencev v Evropi
Vedno več Slovencev se naseljuje, bodisi za stalno, bodisi le za nekaj časa, morda za eno samo delavno sezono, po deželah zahodne Evrope. Če jih prištejemo tistim, ki so tam še izpred druge in morda celo prve vojne, je njihovo število izredno. Verjetno bi bilo njihovo število sploh težko točno ugotoviti.
Med temi rojaki delujejo in zanje skrbijo številni duhovniki. Tako so že od prej, zlasti pa v zadnjih letih nastale močne skupine, organizirane v skupnosti, verskega in narodnega značaja, saj je za mnoge rojake na primer maša edina prilika slišati domačo besedo ali se dobiti z znanci in prijatelji. Drugod pa je zopet skupnost dobro organizirana s svojimi društvi, pevskimi zbori in s kar živahnim prosvetnim delovanjem.
Julija in avgusta pa so v Evropi počitnice, kar pomeni neko prehodno dobo. Zlasti tisti, ki niso stalno naseljeni, odidejo na oddih ali obisk svojcev v Sloveniji ali pa si počitnice organizirajo na drug način.
V Belgiji je pred časom umrl Franc K e r p a č , štel je že skoro 80 let, saj je bil rojen 8. januarja 1892. Bil je upokojen rudar; 45 let je delal v rudniku, v Avstriji, Nemčiji in nato v Belgiji. Bil je zaveden Slovenec in zelo delaven član slovenske skupnosti.
Tudi v Franciji so številne slovenske skupine, nastajajo pa vedno nove. Lani so zlasti oni iz okolice Pas-de-Calais praznovali petdesetletnico tamošnjega župnika g. Stanka Kavalarja.
Močna skupina Slovencev je še v Vzhodni Lotaringiji, kjer se nahaja pisarna v Frey-ming-Merlebach. Tam lepo deluje tudi pevsko društvo „Slomšek“.
Slovenska skupnost v Italiji se tudi pridno organizira, zlasti v Rimu in Milanu, kjer imajo svoje maše. V Rimu tudi deluje društvo „Slomšek“.
Gotovo pa je najmočnejša slovenska skupina vse Evrope v Zahodni Nemčiji. Tam se nahaja največ naseljencev, pa tudi rojakov na sezonskem delu. Zato je tudi njihovo življenje najbolj pestro in razgibano.
Slovenci v Berlinu imajo tudi zelo pogoste sestanke, predavanja in razne druge prilike za shajanje.
Druge slovenske skupine so tudi še v Hamburgu, Bremenu, Vestfaliji, Hessnu in Posarju. Prav tako v VVurttembergu.
Lepa slovenska skupina je tudi v Munch-nu na Bavarskem, kjer imajo tudi zelo razgibano življenje.
Svoje društveno življenje imajo tudi Slovenci na Švedskem. — Zelo delavna pa je skupnost rojakov v Švici.
Novi gledališki igri v Celju in Ljubljani
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je bila 21.1. premiera komedije »FIGA-RO SE LOČUJE« izpod peresa O d ona v o n H or v at h a. Pri tem delu gre za nadaljevanje Beaumarchaisove snovi kot idejne drame o revoluciji in pregnanstvu.
Odon von Horvath je »Figara« napisal leta 1935, a so njegovo vrednost odkrili šele v sedanjem času.
Dan kasneje pa so v ljubljanski drami SNG uprizorili delo sodobnega grškega gledališča in filmskega ustvarjalca Yor-gosa Sevastikoglouja »SMRT KRALJEVEGA JAVNEGA TOŽILCA«. To je bilo hkrati prvo delo iz sodobne grške dramske zakladnice na slovenskem odru. Dramo je prevedel Janez Negro.
NOVI NAČRTI
KIPARJA FRANCETA GORŠETA
V prejšnji številki Našega tednika smo obširno poročali o najnovejši monografiji kiparja Franceta Goršeta. To delo je naprodaj v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Knjiga je izšla pod imenom »Studia Slovenica«.
Sedaj pa še nekaj vrstic o najnovejšem Goršetovem umetniškem ustvarjanju.
Kipar Gorše, romar med Evropo in Ameriko z vmesno postajo Rim, je pravkar dokončal dela za prenovljeno kapelo v Domu v Tinjah. Radovednež, ki je vprašal, kaj ima umetnik zdaj v načrtu, ga ni-
kakor ni spravil v zadrego. Profesor France Gorše bo od 15. maja do 30. junija razstavljal v Kostanjevici na Dolenjskem. Ker bo to retrospektivna razstava, ki bo pokazala prerez umetnikovega ustvarjanja, bo z izbiro in pripravo precej dela.
Da bi umetnik počival, ni misliti. Preveč nosi v sebi idej in zagona. Ustvarjal bo, oblikoval les, glino, orešec in kovino. Njegova dela bodo križem sveta pričala o talentu in volji tega slovenskega umetnika.
PLOŠČA OKTETA IVANA CANKARJA
Spomin — Recuerdo — je naslov plošče, ki jo je izdal oktet „lvan Cankar" v Beraza-teguija v Argentini. Je to prva slovenska argentinska plošča. V tehniki in podajanju je izražena vsa ljubezen do slovenske kot argentinske pesmi. Naslov plošče Spomin — Recuerdo — odgovarja vsebini, kajti tako beseda kot melodija pesmi nam odkrivata vse tisto daljno in lepo, ki živi za Slovence v Argentini samo še v spominu.
SREČANJE S KULTURNIKI V SLOMŠKOVEM DOMU
Za sklepno prireditev ob 10-letnici Slomškovega doma v Ramos Mejii v Argentini je odbor priredil nedavno srečanje s kulturnimi delavci, pisatelji in pesniki. Povabili so 20 najvidnejših literatov iz slovenske skupnosti.
Vsak kulturnik je na tem srečanju prebral kakšno pesem ali odlomek iz svojega dela.
i>
Stran 4
PRI NAS NA KOROŠKEM
__________________;______:_______
Ob čoku, pOV&daM-
NEMŠKO NE ZNAJO!
Če bi bil izšel ta članek na pustni torek, bi si človek še mislil, no, pa ga je napisal kak pustni norec. Izšel pa je 28. januarja v „Volkszeitung“, kar na prvi strani. Najbrž namesto uvodnika.
Na Koroškem je menda samo 2,8 odstotka Slovencev. Tak naj bi bil izid ljudskega štetja 1971. Pojdimo kar k številkam.
Na Koroškem je živelo ob času lanskega popisa 525.728 prebivalcev (1923 371.227, 1961 495.226). Približno 22,5 odstotka ljudi živi na slovenskem ozemlju. 2,8 odstotka približno je zapisalo kot materinščino dva jezika, namreč nemščino in slovenščino ali „vjndišarščino“ (?), 2,5 odstotka slovenščino ali „vindišarščino“ (?) kot edino materinščino. 76,8 odstoka prebivalcev slovenskega ozemlja je po pisanju „VZ“ zapisalo nemščino kot edino materinščino, 12 odst. poleg nemščine še slovenščino ali „vindi-šarščino" (?) kot drugo, 11,2 odstotka slovenščino ali „vindišarščino“ (?) kot edino (materinščino). Točne številke bodo šele znlane čez nekaj mesecev, to so le pričakovane.
Poleg nesmisla, da je na Koroškem samo 2,Š odstotka Slovencev (vsak si lahko iz številk izračuna kaj drugega), mora biti piscu tega čudnega članka kar precej pusto, saj je dokazal, da niti nemško ne zna. V popisnih polah nismo nikjer zasledili materinščine (Muttersprache), ampak samo občevalni jezik (Umgangssprache). Slovenci pa smo že zdavnaj opozorili na to, da zaradi znanih dejstev in neobjektivnosti nikoli ne bomo priznali kakršnihkoli jezikovnih številk.
Če se je morda zmotil pisec omenjenega članka na koledarju, zna to že biti posledica predpustnega pustnega vzdušja. Da pa niti nertiško ne zna, je za njega izredno sramotilno.	ppmoukjzt
ZELO SO HUDI
Mislili so, da so tako močni, da so tako odlična koklja, da se piščanci kar zbirajo ppd njimi. Priznamo, zbrali so jih. Iz vseh krajev in koncev. Čutili so se celo tako močne in poklicane, da so leta 1970 v svojem glasilu zaklicali domovini, da vse dotlej na Koroškem ne bo miru, dokler ni zginil pod rušo zadnji Slovenec. (Citat ni dobeseden, samo po smislu smo ga zapisali.) In glej. Naše oblasti, deželne in državne, so se pokazale tako tolerantne, da jih niti kaznovale njso. Pa so se še bolj šopirili, gospa koklja hfeimatdienstovska. Imenovali so se zastopnika večinskega prebivalstva na južnem Koroškem. Treba je braniti domovino pred krvoločnimi slovenskimi zavojevalci. 1918 in naslednja leta ter 1945 in naslednja leta jim nikakor ne pustijo mirnega spanca. Samo, kadar gre za vlogo pod nacizmom in še v drugih časih, ko so se spravili z vso tevtonsko ihto in nemško temeljitostjo nad Slovence, jim zmanjka spomina. Saj niso proti Slovencem, zatrjujejo, nasprotno, nikakor jim nočejo oškrniti pravic. Naj imajo vse pravice, samo treba je vedeti, kje so, koliko jih je, in ali še sploh živijo kje na Koroškem.
Pa jih je nekaj spravilo spet nazaj na tla, nekaj, česar ni bilo pričakovati, česar noben „zvest“ človek ni smel pričakovati. En piščanec se je odtujil koklji heimatdienstov-ski. Zapustil jo je. In to je grozno, če se kdo izneveri. In so se vsedli za mizo ter napisali protestno pismo. V celoti so ga objavile „Karntner Nachrichten" (kvaliteten list, ki je izšel v soboto, 29. januarja I. G. 1972).
Čudno je, ker so izvedeli o izstopu Sangerbunda šele iz KTZ, 22. jan. 1972. KHD menda ni dobil pisma, v katerem izjavlja Sangerbund svoj izstop. (Moramo že reči, čudne razmere morajo to biti.) Domovini zvesto prebivalstvo si bo že ustvarilo svoje kombinacije o izstopu, saj so objavili izstop najprej v KTZ. Baje so dobili iz južne Koroške precej protestov proti samovoljnemu u-krepanju Sangerbunda. (Jasno, tam na južnem Koroškem je domovina najbolj ogrožena. Zdaj pa se je še pojavil tifus. Še sreča, da se kaj takega ni zgodilo v poletni sezoni.) Da Sangerbund kot kulturna organizacija ne more več dalje biti član Heimat-diensta, ki se ukvarja s politiko, jih presne-mano boli. Kajti Heimatdienst se vendar u-kvarja z narodno politiko. Torej: Sangerbund
Nekaj iz Želuč pri Bilčdvsu
Kot dolgoletni naročnik slovenskih časopisov, najprej Koroškega Slovenca, potem Kronike in Tednika, se čutim nekoliko dolžnega, da tudi sam napišem nekaj vrstic o svojem življenju, preden za vselej zaspim. Bliža se 30-letnica izseljevanja slovenskih koroških družin. Ob tem dogodku večkrat premišljam, zakaj Kaibitscha in vse njegove družbe niso takoj poslali v Auschvvitz, ker so napravili ta slavni pohod po naši deželi. Očete in fante so vtaknili v vojaško suknjo za ..obrambo domovine", njihove družine pa so pognali iz hiš v taborišča, da napravijo prostor Kanalcem, ki so se selili „heim ins Reich". Propaganda in načrt se do kraja nikakor nista posrečila. Izseljenci so se vrnili, Kanalci pa so dobili v Kanaltalersied-lung svoj sprejem. Marsikdo, ki je bil srečen ob izseljevanju in si mislil: „Tako bomo pregnali čuše,“ danes ne živi več, in še mnogo jih bo leglo prej v grob, preden bo pokopan zadnji Slovenec na Koroškem.
Takrat so izselili v Zelučah dve družini. Izselili so Valentina Martiča, pd. Ravbarja, brata moje žene, in Petra Sitterja, pd. Lu-
OBJAVA
Sporočamo, da smo GIMNAZIJSKI PLES, ki bi moral biti 10. februarja 1972, preložili na še nedoločen termin v aprilu. To pa zaradi epidemije tifusa, ki se pojavlja v zadnjem času v Podjuni. Upamo, da boste naš ukrep razumeli, kajti gotovo se ne bi nihče rad okužil s to nevarno boleznijo.
Prosimo za razumevanje.
Osmošolci
kija. Ko smo zagledali, da pripeljeta dva policista Foltija Ravbarja, ki je bil na poti v gozd, smo kar prenehali z delom. Sadili smo krompir. Zdaj pa bo resnica s tistimi listi, smo si mislili. Ta ali oni je zapisan, smo sli-
šali. Čez nekaj časa sem šel k Ravbarju, da se poslovim. Pa takoj mi reče neki policist: „Sind Sie von hier?" Jaz pa: „Ja!“ „Haben Sie ein Fuhrwerk?“, nadaljuje. Odgovoril sem mu, da. „Spannen Sie ein, Sie vverden den Martič und die Sachen nach Ludmannsdorf bringen." Odgovoril sem mu, da tega nikakor ne morem storiti, saj je moj svak, in jaz ne bom vozil njegovih stvari in njega proč. „Sie vverden ihm doch den letz-ten Dienst ervveisenl", se zadere policist. Kaj boš, hočeš nočeš, moraš. Vpregel sem in nabasali smo reči. Bolna žena se je tudi vsedla na voz. Folti se je napravil peš na to žalostno pot.
Danes ne živita več, umaknila sta se vsem težavam. Takrat je bila pot v Bilčovs zelo slaba in strma, vsi smo tiščali, tudi policista. Pa reče eden: „Die sind doch verruckt. Sie gehen umsiedeln, wo man gar nicht hin-kommt." Čez nekaj časa smo prišli na vrh in potem v Bilčovs. Tam so vzeli tudi Miklavža, Janeza Ogrisa; Mežnarja, Valentina Kropivnika in Janeza Einspielerja, rajnega Sramsičnika s Stranj. Mi smo bili zadnji In potem so jih kar odpeljali.
Jaz pa grem domov. Ko pridem tja, mi reče hčerka: „Veste, da so bili trije iz naše občine — imenovala jih je — s puškami in gledali, kako se obnašamo?" To me je strašno razjezilo. Šel sem v hlev, se naslonil na konja in se razjokal. Drugi dan seveda ni bilo nič z delom. Poslušali smo in gledali, se pogovarjali, če bodo prišli še enkrat v vas. Ko stopim na hišni prag, zagledam li-pico, vsajeno pred nekaj dnevi. Najrajši bi jo iztrgal, da je ne bi imeli ti preganjalci, pa sem ji prizanesel. In tako je ostala. Še danes stoji in je lepo zraščena. Ko hodim mimo nje, si mislim, kako si lepa, pa si priča tako grenkim spominom. Večkrat ji rečem: „Dol-go bodem že počival, prekopan bo že moj grob, al’ ti, lipica mi zala, govori in opominjaj potomce na dogodke nekdanjih dni."
Hanzi Žnidar, stari Kovač iz Želuč
Pred gostovanjem „Dunajske drsalne revije":
Očarljiv večer barv in melodij
NOVA ZAMISEL ..NEPOZABNIH MELODIJ" — NOVE IDEJE — NOVA GLASBA — PRODIREN USPEH! — GOSTOVANJE V CELOVCU OD 3. DO 13. FEBRUARJA 1972
Kot že več let sem je tudi pred letošnjim gostovanjem ..Dunajske drsalne revije" v Celovcu njeno vodstvo povabilo pretekli teden koroške in štajerske časnikarje ter zastopnike radia na Dunaj, da se udeleže predstave in tiskovne konference in se tako pobliže seznanijo z letošnjo revijo pod naslovom ..NEPOZABNE MELODIJE".
Priznati moramo, da smo z velikim zadovoljstvom odhajali s predstave, kajti to je zares revija superlativov tako glede vsebine kot tudi tehnike, ki je tokrat še posebno prišla v poštev. V tej zvezi naj omenimo zlasti novo zamišljeno osvetljevalno tehniko (po idejah Švicarke ge. Cor-rodi, ki je med drugim izvedla več odrskih inscenacij tudi za operne predstave pod vodstvom znamenitega dirigenta Karajana) in pa popolnoma novo zvočno napravo namesto doseda-njega'orkestra.
Sicer pa naj predvsem poudarimo važno dejstvo, ki daje poroštvo za resničen uspeh letošnje revije, že štiriintridesete zapovrstjo: nov kader mednarodno znanih umetnikov-strokovnja-kov, ki si je zadal nalogo, da „dobri, stari Dunajski reviji" da novih pobud. Tu naj predvsem omenimo novega umetniškega vodja: to je vsem dobro znani filmski režiser Franz A n tel.
Plesne (koreografske) točke je naštudiral Poljak Vaclav Orlikovsky, baletni mojster Dunajske državne opere; on si je zastavil težavno nalogo, da iz dosedanjega bolj skromnega dunajskega „lutkovnega" baleta izoblikuje čimbolj dovršeno revijo z bistvenimi elementi klasičnega baleta, povezanega z drsalnimi umetnijami. Pri svojem umetniškem delu je hotel vsem drsalnim zvezdnikom in zvezdnicam nekoliko zrahljati znano ..dunajsko dobrovoljnost" in nadomestiti z večjo umetniško dovršenostjo in iskrivostjo. Pri tem urjenju celotne baletne skupine se ni ustrašil nobenega napora in je v kratko odmerjenem času dosegel zavidljive uspehe, pa naj bo to pri že znanih članih revije ali pa pri najmlajši baletki, ki je mogoče šele lani boječe naredila prve korake pri reviji na ledu.
Za glasbeni del je tokrat odgovoren znani komponist Robert O prat ko. Za nekatere točke je sam napisal glasbo, deloma pa je spretno uporabil melodije Čajkovskega, Rimski-Korsako-va, Arama Kačaturijana, Zellerja, Kalmana in ne
strankarskemu Koroškemu domovinskemu svetu (avtoriziran prevod za Karntner Heimatdienst, op. p.), ampak tudi proti interesom večinskega prebivalstva na južnem Koroškem in je napravilo s tem slovenskim šo-
Naše prireditve
VABILO
Vsi, ki ljubite veselo zabavo, pridite na pustno nedeljo, dne 13. II., ob dveh popoldne na
PUSTNO PRIREDITEV ki so jo pripravile gojenke obeh gospodinjskih šol šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu.
Vašega obiska se vesele
gojenke.
..SMEHA ZVRHAN KOŠ —
PRIDI, IN DOBIL GA BOŠ!"
V nedeljo, 13. februarja 1972, ob 14. url popoldne, v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu.
„ZVEZDA REPATICA"
se že približuje in z veselim petjem jo bomo sprejeli. Pričakujemo obilne udeležbe, da bo dosti basistov.	Gojenke
VABILO
Skavti prirejajo v ponedeljek, 14. februarja, ob 7. uri zvečer, v dvorani Marijanišča v Celovcu
PUSTNI VEČER
Kulturnozabavnl program bo Izvajal vokalni instrumentalni ansambel »Rokovnjači" iz Ljubljane.
Ansambel „ R o k o v n j a č i “ sestavlja šest fantov, doma pod Golovcem — trije so študentje in trije že v poklicu. S svojo matično župnijo Rakovnik so tesno povezani. Redno sodelujejo pri vseh mladinskih prireditvah, tako verskih, kulturnih in zabavnih, posebno so poznani na Tržaškem, Primorskem in Dolenjskem, kjer so imeli več solidnih nastopov. Na Koroškem je to njihov prvi obisk. Njihov program nas bo gotovi razveselil in kulturno obogatil: Zato: Dobrodošli! Vse pa vabimo k obilni udeležbi!
Slovensko katoliško društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu priredi na pustno nedeljo, 13. februarja, ob 19.30, v farni dvorani
PUSTNO ZABAVO s petjem, godbo in šaljivimi prizori.
Vabi odbor
nazadnje nepozabnega, vedno lepega J. Straussa. Tako je nastala iz tega novodobna, ognjevita glasba, ki se sicer razlikuje od dosedanje, že nekako konvencionalne, vendar načelno še vedno ohranja značaj Dunajske drsalne revije, kot srno jo videli in slišali pri dosedanjih predstavah. Lahko trdimo, da se mu je posrečilo ustvariti lepo zaokroženo muzikalno delo iz modernih ritmov, melodične baletne glasbe in iz prikupnih melodij dunajske operete.
V tej zvezi naj omenimo še neko posebno novost: Dosedaj je bilo v navadi, da je v vsakem mestu, kjer je revija gostovala, bil na hitro sestavljen orkester iz različnih boljših in tudi slabših godbenikov, ki so po par vajah že nastopili pri reviji. (Dunajska drsalna revija namreč ni imela oz. nima lastnega orkestra!) Novo revijsko vodstvo pa je prišlo na zelo pametno idejo: o-skrbelo si je odlično zvočno napravo in snela ves glasbeni in pevski del na trak, enako tudi vse spremljajoče šume itd. Zadeva se je odlično obnesla, vodstvo pa si je prihranilo precej denarja.
Še treh članov tehnično-umetniške ..posadke" ne smemo pozabiti! Gospa Gerdago, že več let sodelavka revije, je tudi tokrat pokazala in tako rekoč sama sebe prekosila pri kreaciji take mnogovrstnih kostumov in vse druge garderobne opreme. — Odlične scenske slike je zamislil in ustvaril tudi že znani inscenator Oto C z a p , ki ima za to vse predpogoje; saj deluje na tem področju že par desetletij in je bil svoj čas tudi sam lastnik revije na ledu. — Zelo mnogovrstne dekoracije so izdelane po zamisli arhitekta F. VVindbergerja.
In nastopajoči umetniki? Najprej moramo o-meniti evropsko in svetovno profesionalno prvakinjo v drsanju, Hano Maškovo (doma iz „zlate Prage"). Ta svetovnoznana umetnica na ledu tokrat prvič sodeluje pri Dunajski drsalni reviji; do lani je nastopala pri znani podobni a-meriški umetniško-drsalni skupini „Holiday on ice". Brez pretiravanja lahko trdimo, da je to zelo odlična pridobitev za Dunajsko drsalno revijo. Od prve točke — „Snežni kristali", v kateri nastopa kot ..Diamant" — preko kneginje Ma-
rije v opereti „Ptičar“ in kot čardaška kneginja se je neopazno ..vtihotapila" v srca gledalcev, ki so se ji za njene dovršene nastope in njeno prikupnost oddolžili z navdušenim vmesnim in zaključnim ploskanjem.
Nadalje ne smemo pozabiti nam že dobro poznane Milene, ki je ena najboljših svetovnih show-drsavk in je tudi iz Prage ter že šest let sodeluje pri Dunajski drsalni reviji. Tokrat i* posebno omembe vreden njen nastop v „Orie_ talskih nočeh" v vlogi žene kralja šahriarja. — Nemajhna pridobitev za revijo je tudi zelo šarmantna, prikupna in ljubka Belgijka Manja B o tima n s. — Med moškimi naj omenimo Slovaka Marjana F i I c a , ki je eden najboljših svetovnih in evropskih športnikov v prostem drsanju. — Vaclav Zelenka s svojo skupino (tudi iz Češke) je v akrobatski umetnosti nenadkriljiv. — Ker zaradi pomanjkanja prostora ne moremo imenoma našteti še vseh ostalih, naj bo vsem izrečena pavšalna pohvala za njihove dovršene nastope. O predstavi sami, o sporedu in njeni vsebino bomo poročali po premieri v Celovcu (v prihodnji številki našega lista).
Še nekaj splošnih ugotovitev! Za naštudiranje letošnje revije je bilo potrebno dosti trdega napornega dela in vaj; za to porabljeni čas bi odgovarjal 100 predstavam. Letošnja posebnost je tudi povečani oder — največji od vseh revij. Dosedanja gostovanja po zapadnoevropskih državah in predstave na Dunaju (od tod pride v Celovec) so pokazale upravičenost njene tehnično-umetniške preosnove, kajti obisk je vsepovsod večji (v Belgiji — Anvers, Liege — npr. je bil za več kot 30 % višji kot pri dosedanjih gostovanjih; tudi na Dunaju je precej višji od lani).
Upajmo, da bo tako tudi v Celovcu. Vsakomur, ki si želi par ur neprisiljenega razvedrila in umetniškega užitka, obisk revije res priporočamo.
H.
Darujte za tiskovni sklad!
vinistom veliko uslugo." odklanja tako narodno-polltično delti. To- Bolj jasno pa že ne more več biti. Ti slo-rdj...	venski šovinisti so pa le uspešni.
Najboljši pa je zaključek. Čisto logičen:	P. S..' Čuti smo, da je bilo baje prepove-
„Vodstvo korbške pevske zveze se s svo- dano zborom Sangerbunda peti slovenske jfm korakom ni postavilo samo proti nad- pesmi.	dhk
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Slovensko kulturno društvo v Celovcu
vabita na
kulturno prireditev
ob priložnosti slovenskega kulturnega praznika na dan smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Na sporedu so recitacije, literarno branje, petje in referat.
Prireditev bo v torek, dne 8. februarja 1972, ob 19.30 v slavnostni dvorani celovškega Marijanišča.
Rojaki Iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!


Proces proti Marjanu Sturmu preložen
V četrtek, 27. januarja, je stopil pred sodnika v Leobnu koroški slovenski študent Marjan Šturm. Obtožen je zlonamerne poškodbe tuje lastnine (§ 468 kazenskega zakona), ker je dodal nemškemu krajevnemu napisu „Hermagor“ še slovenskega „Šmo-hor“.
Nenavadno zanimanje za ta proces dokazuje, da je brez dvoma politični in za slovensko manjšino velike važnosti. To potrjujejo tudi ostri protesti koroških Slovencev, Jugoslavije, Slovenije in slovenske manjšine v Italiji. V Leobnu so bili navzoči zastopniki avstrijskega in mednarodnega tiska, televizije in tako število poslušalcev, da v sodnijski dvorani niso našli vsi prostora. Če ne bi bilo toliko policije — kar je bilo nepotrebno — bi lahko več poslušalcev sledilo procesu v dvorani.
Sturmov odvetnik dr. Zerner je zahteval obravnavo v slovenskem jeziku in se pri tem upravičeno opiral na člen 66 senžer-menske pogodbe iz leta 1919, ki pravi, da imajo pripadniki manjšin primerne olajšave Pri uporabi jezika pred sodnijo. Sodnik dr. Eggerth pa je to zahtevo odklonil,
Nato se je Marjan Šturm zagovarjal s tem, da je prebral v nemškem jeziku sledečo izjavo:
Krajevne table v šmohorju/Hermagor nisem ne Poškodoval ne pomazal, dodal sem ji le slovensko krajevno ime. Ni bil moj namen, da bi kaj uničil ali poškodoval, hotel senrt opozoriti javnost na nevzdržne in nedopustne razmere, v katerih živijo koroški Slovenci. Pravica do dvojezičnih napisov je med drugim pravica vsakega pripadnika slovenske manjšine. Tozadevni zakoni so ukaži pristojnim oblastem, po katerih naj se ravnajo. Oblasti slovenskih in dvojezičnih področij niso samo dolžne, da dvojezično uradujejo, tudi ’ še koroški Slovenec ima pravico, da se poslu-na tem področju slovenskega jezika.
Tu hočem obrazložiti motivacijo svojega dejanja. V plebiscitnem času, 28. septembra 1920, je koroška deželna vlada slovesno obljubila slovenski narodnostni skupini, da bo za njeno nacionalnost kulturno in gospodarsko enako skrbela kakor za nemško govoreče sodeželane. Ostale pa je pri formalni obljubi. Ne samo da so npr. odstranili dvojezične napise iz monarhije, podpihovali so splošno gonjo proti Slovencem v deželi, s katerimi so ravnali kakor z ljudimi druge yrste. že dolgo pred nacistično vlado so deželni 'n zvezni organi prepustili iniciativo v manjšinskih vprašanjih nemškonacionalističnim organizacijam kakor Schulvereinu Sudmark in Karntner Heimatbundu.
Svoj višek je dosegla zatiralna politika in nasilna germanizacija v času nacistične strahovlade: pregnali so vse slovenske duhovnike, številne koroške Slovence so obglavili na Dunaju in v Gradcu, nad 300 slovenskih družin so razlastili in jih poslali v razne logerje, na prisilno delo in v koncentracijska taborišča.
Gonja proti Slovencem na Koroškem in kratenje manjšinskih pravic sta se nadaljevala tudi zmagi nad nacifašizmom, seveda z drugimi
kodami. Zmaga nad nacifašizmom je bila predvsem na Koroškem samo vojaška.
Kljub senžermenski pogodbi (1919) in kljub avstrijski državni pogodbi (1955) je slovenska narodnostna skupina na južnem Koroškem še vedno pod pritiskom diskriminacije in duhovno-kut-turne ter ekonomske kolonializacije. Kljub vsem tem pogodbam je mogoče, da zavedne Slovence fizično napadajo, da trgajo slovenske napise raz privatne ustanove, da skrunijo in celo razstreljujejo partizanske spomenike. Da, celo to je v tej družbi mogoče, da neka organizacija lahko zastopa genocid.
Kaj torej pomagajo vse te mednarodne pogodbe, če se jih zvezne in deželne oblasti ne držijo, ijh ne uresničujejo? Vzemimo 3. paragraf Vil. člena avstrijske državne pogodbe — citiram —:
-V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali jnešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi
topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini."
Zastopniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem se že šestnajst let zaman trudijo, da bi prišlo glede popolne izvedbe tega člena državne pogodbe do ustreznega stika z vlado. Vsi tozadevni predlogi g rej o v uradni koš za odpadke oz. v arhive. Dejstvo, da zvezni in deželni organi ne izvajajo dosledno določil državne pogodbe in da gospodarsko zanemarjajo južno Koroško, je privedlo med slovenskim delovnim prebivalstvom, delavci in kmeti, do kulturne, gospodar-sko-socialne in psihološke stiske. Potem ko so se vse druge možnosti, da bi dosegli rešitev vprašanj, vedno znova razbile, sem v tej situaciji stiske spoznal za svojo dolžnost, da opozorim na nedopustne razmere s tistim nenasilnim sredstvom, ki je predmet današnje sodne razprave. S tem, da sem dopolnil krajevno tablo dvojezičnega okraja s slovenskim napisom, sem hotel o-pozoriti javnost na to, kako Avstrija zavlačuje izvedbo določil državne pogodbe (posebno paragrafa 3 in 5 Vil. člena). Obenem sem hotel opozoriti na katastrofalno splošno situacijo slovenskih delovnih ljudi, delavcev in kmetov. Moje dejanje je hotelo pokazati, kako avstrijske oblasti kršijo svoje lastne zakone. Vprašujemo se: Kdo v Avstriji je zainteresiran na zapostavljanju raznih narodnostnih manjšin? Večina avstrijskega prebivalstva gotovo ne!
Ob zaključku se hočem še enkrat vrniti konkretno k paragrafu 468 in ugotoviti:
1.	Napisana tabla ni bila ne uničena ne poškodovana niti pomazana.
2.	Napisni tabli sem le dodal slovensko krajevno ime in sicer z lahko zbrisljivim lakom. To je, storil sem to, kar bi oblasti že davno bile morale storiti — po paragrafu 3 Vil. člena državne pogodbe.
3.	Ker vloge javnih zastopnikov koroških Slovencev glede paragrafa 3 niso privedle do uspeha, sem bil po mojem dolžan, da osvetlim navidezni demokratični značaj manjšinske politike.
Medtem je zastopstvo koroške deželne oblasti pod širokim pritiskom solidarnostnega gibanja priznalo, da so dvojezični napisi upravičeni. S tem je nehote tudi potrdilo, da ga je moglo pripraviti samo gibanje od spodaj do tega, da zagotavlja navidezno garantiranih pravic, kar se je s tem zgodilo.
Kot priča j'e stopil pred sodnijo uradnik koroške deželne vlade dvorni svetnik dipl. ing. Arnold Tautschnigg. Glavno vprašanje je bilo v tem, če je bila krajevna tabla sploh poškodovana. Če so namreč lak s lahkoto odstranili, potem to ni poškodba tuje lastnine. Ker pa je bila priča docela neinformirana, je sodnik na predlog odvetnika preložil proces na nedoločen čas z namenom slišati pred sodnijo delavca, ki je slovenski napis zopet odstranil.
Ob tem procesu se nam stavi vprašanje, s kakšno pravico toži Avstrija nekoga, ki je s svojo akcijo le nakazal, kdo dejansko krši zakone. V ustavnem zakonu, in sicer v členu 7 avstrijske državne pogodbe je jasno povedano, da morajo biti na dvojezičnem ozemlju tudi topografski napisi dvojezični. Ta zakon krši Avstrija skozi 17 let. Nesramnost avstrijskih oblasti leži v dejstvu, da toži Marjana Šturma, ki je opomnil državo na to nezakonito stanje.
S kakšno pravico se poteguje Avstrija za nemško manjšino v Italiji (Južna Tirolska), svoje manjšine pa zatira s tem, da morajo njih upravičene zahteve zagovarjati pred sodiščem?
Ta proces dokazuje, da je pravica Avstrije dvojna. Tako zadržanje pa je nevredno države, ki se tako rada imenuje „pravna država" (Rechtsstaat).
Kaj in kako kuhamo za goste
Od ponedeljka, 21. februarja 1972, priredi WIFI v hotelu RUTAR v Dobrli vasi tečaj za pripravljanje jedil (Menukurs).
Vodstvo tečaja: šef kuhinje Egon As-sam. Tečaj traja 40 ur. Prispevek S 350.— Nadaljnji — večerni tečaj za specialitete na ražnju (Grillspezialitaten) stane 150.— šil. Gospodinje, izrabite to priložnosti Prijave sprejema Okrajna trgovska zbornica v Velikovcu (tel. 04232-227) In v zastopstvu tudi „Hotel Rutar" v Dobrli vasi (tel. 04236 - 220).
Št. Rupert pri Velikovcu
SKRINJE ZA GLOBOKO HLAJENJE (Tiefkuhltruhen) od 160 do 500 litrov
V trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku Tel. 0 42 35 — 34 1 97
Ni navada redovnice slaviti po časopisju. Življenjski in poklicni jubilej, kot ga te dni slavi sestra G o n z a g a Kobentar, naj bo izjema.
Slavljenka je bila rojena 5. februarja 1922 na Hrušici na Gorenjskem pri Rogarju. Bila je 16. otrok in je po materi dobila ime Jerica. Že zgodaj jo je veselilo kmečko delo. Bila je pristen gorenjski deklič in je znala ravnati s konji kot z rožami. Po meščanski šoli se je odločila za kmetijsko-go-spodinjsko šolo na Bokalcah pri Ljubljani. Postala je gospodinjska učiteljica.
Ko je leta 1945 odšla iz domovine in prišla v taborišče Vetrinj, Lienz, Spittal in Leo-ben, je povsod delala z mladino in za mladino. Tako je v Lienzu podnevi vodila otroški vrtec, zvečer pa gospodinjsko šolo. Njene energije so bile neizčrpne.
Že leta 1947 je prišla v št. Rupert v Narodno šolo. Torej slavi s. Gonzaga tudi 25-
letnico delovanja kot učiteljica gospodinjske šole in vzgojiteljica internatov. Pred 25 leti se je tudi odločila vstopiti v red šolskih sester. Njeno delovanje v št. Rupertu, Celovcu in spet v Št. Rupertu je povezano z velikim zagonom, z lepimi uspehi, a tudi težkimi žrtvami. Huda bolezen jo je pred leti telesno skoraj strla, a njena močna volja jo je dvignila in spet privedla med mladino.
Sestri Gonzagi iz srca želimo še mnogo zdravih let med koroškimi Slovenci. Bog ji povrni ves trud, Bog blagoslavljaj njeno delo in delo vseh šolskih sester!
Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik.
Hvaležna Korošica
POPIS V VESOLJU
Po zadnjih podatkih vesoljskega „popisa" je 30. septembra 1971 krožilo okrog zemlje 2540 vesoljskih predmetov. Od tega jih je bilo 1800 ameriških in 668 sovjetskih. Ostanek odpade na deset drugih držav in mednarodnih organizacij Francijo, Zahodno Nemčijo, Japonsko, Kitajsko, Kanado, Avstralijo, Veliko Britanijo, Italijo, NATO in evropsko organizacijo za vesoljske raziskave.
Popis je zajel umetne satelite in zadnjo stopnjo nosilnih raket. NASA je tudi izračunala, da je do prej omenjenega datuma 2959 objektov nehalo krožiti okrog Zemlje in so zgoreli, ko so prišli v gostejše plasti atmosfere.
SKORAJ STO LET V ZAKONU
Edd in Margareth Hollen sta poročena 82 let, sedem mesecev in nekaj dni. Poročila sta se 7. maja 1889. leta v Kentuckyju. Edd je star 105, njegova žena pa 99 let.
Po Guinnessovi knjigi rekordov sta bila pred Eddom in Margareth na prvem mestu po zakonskem „stažu" Frederick Burgess in Sarah Ann Gregory iz Londona. Sarah Ann pa je medtem umrla; njun zakon je trajal 82 let in en dan.
Sedanja absolutna svetovna rekorderja sta imela devet otrok, od katerih jih šest še živi. Hollenova pa imata še 38 vnukov in 60 pravnukov.
nrartraurlg«
trccksn*
undnichtfroh.
STIHL 050AV
elne Universalsage fiir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg ielcht,auBerdem hatsie den vihrati* onsdampfen-| den STIHL-AV-Griff.
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2
9141 Eberndorf — Dobrla vas
Telefon 0 42 37 — 246

Oglejte sl
zaloge
In Kupite ugodno I

inkl.aller Steuem
Renč Wtinbrand
mild und aromareich 0,71
Seletti Familienpackung
immer dabei
FeSiz Sandwichgurken
fiir kalte Platten und Brotchen Fam. Glas
Felix Paprikasalat
hervorragend zum Garnieren Fam. Glas
Themy Mayonnaise 2 IA.90
machts feiner	Tuben
Trocadero Sekt 4180
fiir beschwingte Stunden 1/1 Fl.	■ ^■Jinki.aiier stene
unverbindlicher, nicht karlellierter Richtprels.
Verlangen Sie bei Ihrem A&O-Kaufmann die
A&O-Kunden-lllustnerte
mm

Zimske olimpijske igre v Sapporu-odprte
Na današnji dan, to je 3. februarja, zgodaj zjutraj je v japonskem mestu Sapporu zagorel olimpijski ogenj v stadionu Mako-manuiu. S tem aktom so bile svečano odprte XI. zimske olimpijske igre.
Kot je znano, o tem smo že poročali, so ogenj prižgali lani 28. decembra v stari grški Olimpiji in so ga z letalom prepeljali do Tokia, kamor je prispel 1. januarja. Po Japonski je potem nadaljeval pot v rokah tekačev, z ladjo in z letalom, v skupni razdalji 4763,6 kilometra.
29-letni japonski hitrostni drsalec Suzuki je v imenu vseh udeležencev iger podal olimpijsko prisego med otvoritveno svečanostjo. Uradni govor je v japonščini podal mednarodni sodnik za skoke Fumio Asai.
Igre je odprl sam japonski cesar Hirohi-to. Od cesarske družine, ki se po japonski navadi redkokdaj prikaže v javnosti, bosta igre obiskala še najmlajša predstavnika, cesarjeva vnuka Hiro (11 let) in Ayanomiya (6 let). Sapporo bosta v spremstvu dvorskih dostojanstvenikov obiskala 10. in 11. februarja. Ogledala si bosta eno tekmo hokeja na ledu, skoke na 90-metrski skakalnici in nekaj voženj bobov. Glede na starost „ce-sarčkov" bo prav bob verjetno najbolj zani-jniv trenutek njihove radovednosti.
SAPPORO LEŽI NA OTOKU HOKAIDO
Sapporo je glavno mesto otoka Hokaido, najbolj severnega v tem vencu dežele vzhajajočega sonca, in otoka, ki je najbližji sibirskemu mrazu.
Od Tokia se razlikuje po tem, da je desetkrat manjši, ima pa stokrat boljši zrak.
Hokaido, to so japonske Alpe.
Med Tokijem in Sapporom je v zadnjih mesecih organiziran zračni most. Glavno mesto Japonske ni s središčem zimske olim-piade povezano večkrat na dan samo z rednimi letalskimi zvezami, temveč vozijo številna letala skoraj vsako uro, kaj, to pa moremo samo ugibati. Na tokijskem letališču je posebna vzletna steza za Sapporo in tudi letala, ki so tukaj, imajo poseben emblem in prednost v vsakem primeru.
Sapporo je sedaj senzacija.
Podnebje in okolje sta to japonsko mesto nekolikanj drugače oživila, ljudje bi rekli, da ima to mesto nekolikanj drugačno dušo, kot druga japonska mesta. Sapporo ni tako mehko in nežno. Saj ne more biti že zaradi vetrov, ki sikajo z gora v okolici.
Ozrimo se nekoliko po mestu, ki je za velik del športne javnosti prestolnica sveta.
Meščani so najbolj ponosni na toplarno, ki so jo sezidali v okviru priprav za olim-piado. Tu z novim sistemom ogrevanja preskrbuje s toploto vse mesto. Sapporo šteje okrog milijon prebivalcev.
Druga posebnost, ki vam jo povedo v sleherni informacijski pisarni, so ceste. Zgradili so takšne, na katerih sneg ne ostane niti petnajst sekund, pa čeprav bi bili zameti. Ceste, ki vodijo na prizorišča tekmovanj, in tiste najbolj prometne v mestu ter vse vpadnice, na poseben način ogrevajo.
Organizatorji olimpiade in mestni očetje iz Sappora so se dogovorili tudi o tem, da v več kot 3.000 barih in nočnih klubih, kolikor jih je v Sapporu, med olimpiado ne bo nobenega strip teasa. Sleherno javno slačenje žensk v mestu je ta čas prepovedano.
To je izraz dostojanstva prebivalcev Sappora do gostov, ki naj bi jih prišlo semkaj na sever Japonske več kot milijon.
Mesto je kakor velik vrtiljak. Radi bi poznali tistega, ki bi nam znal natanko povedati, koliko tisoč lampiončkov zagori s prvim mrakom na ulicah Sappora. Olimpijski krogi, ki so najbolj pogost rekvizit na cestah, v izložbah, tonejo v dobrodošlicah, izpisanih v japonskem in angleškem jeziku.
Predvsem pa je v Sapporu dober zrak.
Organizacija olimpiade, to ni tako preprosta stvar, bo, kot zatrjujejo tisti, ki so se jih nekaj že udeležili, doslej najboljša, in
»Veseli študentje
Vsi dobro poznate ..VESELE ŠTUDENTE", ki hodijo okrog in razveseljujejo ljudi. To so dijaki 7. a razreda Slovenske gimnazije. Da pa ne bi bilo preveč monotono, imajo zraven tudi deklice, ki skrbijo za lepšo sliko, vrhu tega pa je za gledalce bolj privlačno.
Dolgo časa so pripravljali burko TRIJE TIČKI z godbo, petjem in šalami. Vaje so bile težke, kajti zahtevajo veliko truda in žrtev, zlasti pa dobro voljo. In vse to poleg študija v prostem času.
Prvo prireditev so imeli že oktobra lanskega leta v Marijanišču v Celovcu, kjer so želi zelo velik uspeh v nabito polni dvorani.
KAC — AVSTRIJSKI PRVAK V HOKEJU NA LEDU
V avstrijski zvezni hokejski ligi so bile ob koncu tedna tri tekme, izmed katerih je KAC v eni slavil proti Kitzbiihlu visoko zmago 7 : 3 in si s tem pridobil že štirinaj-stič za povrstjo avstrijsko prvenstvo v hokeju na ledu.
Katero moštvo bo zasedlo drugo mesto, je še odprto, kajti klubi morajo igrati še štiri kola. KAC je zbral doslej že 40 točk in ima pred drugimi 10 točk prednosti, kar je dovolj (tudi če bi vse igre izgubil) za prvo mesto.
Nogometni klub Hajduk kaznovan
Disciplinska komisija evropske nogometne federacije je obvestila Nogometno zvezo Jugoslavije, da je zaradi neredov po tekmi Hajduk-Valencia (29. sept. lani v Splitu), ko je skupina huliganov s kamenjem napadla avtobus, s katerim so španski nogometaši zapuščali igrišče, kaznovala upravo Hajduka s strogim opominom in denarno globo 3000 švicarskah frankov.
bodo Japonci prav gotovo prekosili sami sebe.
Na startih in ciljih tokrat ne bo videti ur Longines ali Omega, temveč Seiko ure, za katere poznavalci ur trdijo, da so boljše od švicarskih.
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE SO BILE DOSLEJ DESETKRAT:
1.	leta 1924 v Chamonixu v Franciji;
2.	leta 1928 v Sl. Moritzu v Švici;
3.	leta 1932 v Lake Placidu v Združenih državah Amerike;
4.	leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu v Zvezni republiki Nemčiji;
5.	po drugi svetovni vojni šele leta 1948, in to ponovno v švicarskem zimskem letovišču St. Moritzu v Švici;
6.	leta 1952 v Oslu na Norveškem;
7.	leta 1956 v Cortini D'Ampezzo v Italiji;
8.	leta 1960 v Squaw Valleyu v Združenih državah Amerike;
9.	leta 1964 v Innsbrucku v Avstriji in
10.	leta 1968 v Grenoblu v Franciji.
" v Železni Kapli
Drugo prireditev so imeli v Železni Kapli v nedeljo, dne 23. januarja. Gospod župnik in kaplan Zunder sta jih prisrčno sprejela. Kmalu po sprejemu so imeli mašo s petjem v Železni Kapli. Maševal je g. prof. dr. Če-govnik, njihov razrednik in svetovalec.
Takoj po maši je bila prireditev v farni dvorani. Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža in navdušeni gledalci so nestrpno čakali začetek prireditve. Najprej je nastopil ansambel „Veseli študentje" s svojimi poskočnimi vižami, nakar je sledil pozdravni govor. Ob spremljavi gitare so nato nastopla dekleta 7. a razreda z izbranimi pesmimi. Veliko smeha je žela naslednja točka, burka TRIJE TIČKI. Sledil je spet nastop deklet. Za slovo pa je še enkrat zaigral ansambel „Veseli študentje" s svojimi vižami, ki so jih prekinjale izborne šale.
Po priredivi so se še študentje okrepčali z obilno malico, ki jo je pripravil kaplan Zunder, ki se mu po tej poti prav prisrčno zahvaljujemo. Naša zahvala velja tudi preč. g. župniku Mesnerju, ki nam je dal na razpolago dvorano. Prav tako tudi našemu vozniku Štefanu Sienčniku mlajšemu, ki nas je varno pripeljal iz Celovca v Železno Kaplo in nazaj. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem gledalcem, ki so se odzvali povabilu, in s tem podprli „Vesele študente", ki se že veselijo ponovnega srečanja v Železni Kapli.
41. Rally Monfecarlo
Italija je dosegla na letošnjem 41. avtomobilskem rallyu izreden uspeh. Sandro Munari je kot prvi Italijan v zgodovini tega tekmovanja osvojil prvo mesto, poleg tega pa je to dosegel z italijanskim avtom lancia fulvia HF. Italijanski avtomobili niso na tem tekmovanju zmagovali že 17 let. K temu pa je treba prišteti še odlično 4. in 6. mesto
AKTUALNOSTI PO SVETU
KAVBOJSKA KRIZA
Minili so časi pogumnih in postavnih junakov kavbojskih filmov, kot so bili John Wayne, Rock Hudson, Lee Marvin in drugi. Izpodrinile so jih njihove prikupnej-še kolegice. Z enakim ali celo večjim uspehom so zaigrale junakinje divjega Zahoda Jane Fonda, Claudia Cardinale, Brigitte Bardot, Raquel Welch in Faye Dunaway. Filmski producenti so spoznali, da ženske-kavboji bolj polnijo kino dvorane in zato je moškim za nekaj časa verjetno odklenkalo.
ŠTUDENTKA
Pamela Tippin je ena izmed mnogih igralk, ki jim je lepota odprla vrata filmskih studiov. Dosegla je popularnost s poziranjem za vse mogoče revije in z vlogami, ki niso zahtevale drugega kot njeno zunanjost. Toda lepa Pamela se je naveličala vlog lepih lutk in napoveduje preobrat v svoji karieri:
»Nočem biti zvezda, ki razmetava denar za krzno in dragulje. Vpisala sem se na univerzo, kjer študiram politične vede in književnost.« Vse kaže, da je vzela študij resno in ga namerava končati, saj ves svoj prosti čas preživi v šolskih klopeh.
OH, Tl JEZIKI
Ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji je bil Richard Burton z družino v središču pozornosti. Tam so ga ocenili kot zelo dobrega igralca, a izredno nedostopnega človeka. Kaj pa Richard meni o jugoslovanskih igralcih:
»Med svojim obiskom v Jugoslaviji le ' ’ nisem utegnil dosti spoznati. Podobno r ■ velja tudi za jugoslovanske igralce, ki ne znajo nobenega tujega jezika. Prevajalci pa za pogovore med nami igralci niso primerni.«
ŠKOTSKI
Mac Liston je na cesti našel škatlo obližev za žulje. Takoj je stopil v trgovino s čevlji in si kupil par, ki je bil za dve številki manjši od tistih, ki jih je nosil.
*
V juvelirsko delavnico v Glasgovvu je bilo vlomljeno. Lopov je vrgel v izložbeno okno opeko in odnesel razstavljeni nakit. Prijeli so ga čez eno uro, ko se je vrnil po opeko.
lancie ter 8. mesto fiata med prvimi dese- ' timi.
1.	Sandro Munari - Mario Manucci (It.)
lancia fulvia HF 5.57’55”	.
2.	Gerard Larrousse - Jean Claude PeriV-mendz (Fr.) porsche 911 S 6.08’45”
3.	Rauno Aaltonen (Fin.) - Jean Todt (Fr.) datsun 240 Z 6.12’35” itd.
Tekmovanje je bilo v celoti izredno naporno in težko. Od 270 posadk, ki so štar-tale, jih je prispelo do cilja le 24.
limmiiimiiiiMiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiij!
I Otrokova, daritev |
| Priredil Franc Kolenc	§
............................
„Gospa, otrok je rešen."
Nato je pokazal na Mihaela in nadaljeval:
„To je njegov rešitelj. Duša tega otroka je močnejša od telesa. Tisti, ki je vrnil njegovi duši svetlobo, je tudi njegovemu telesu dal življenje."
Mihael je jokal od veselja ko otrok. Ozrl se je na križ in Marijino podobo ... Potem je sklonil glavo: plamenček, ki je za trenutek vzplapolal, je že tudi ugasnil.
KRSTNI BOTER IN KRŠČENEC
Marija ni ostala v stanovanju. Zbrisati je hotela vse spomine na zadnjih deset let. To se ji ni posrečilo, ker jo je Janez spominjal na preteklost. Zapustila je prestolico in se preselila v Verdan. Tam je najela stanovanje blizu stolnice.
Mihael je pregovoril Marijo, da je raztrgala zakonsko listino, ki jo je vezala na Rajmonda. Marija se je dolgo upirala. Naposled pa se je udala, ker je uvidela, da bi listina mogla priti danes — jutri v otrokove roke in otrok bi tako doznal, da med očetom in materjo ni bilo krščanske zakonske zveze. Tega pa zaenkrat še ni hotela izdati. Šele pozneje, ko bo otrok v primernih letih in bo mogel vse doumeti, mu bo opisala svojo življenjsko zgodbo. Se-
daj bi ga žalostna novica preveč pretresla. Ko se je rešila zakonske vezi, mu je le to rekla:
„Ljubi otrok, uvidela sem, da bo boljše, če bom od sedaj naprej spet nosila svoje dekliško ime. Ti pa boš pred zakonom ostal Janez Depart. Drugače pa boš Janez Daniel."
Nekaj mesecev pozneje je izbruhnila vojna. Evropa je pet let plavala v krvi. Vojna je bila razpršila, okrnila družine. Osebne nesreče je zasenčila bol narodov. Marija in Janez sta pozabila na svoje bolečine. Vse njune misli so bile pri tistih, ki so jokali.
Janez je rasteI, njegova duša se je razcvetela. Ker je bil bistroumen, je hitro napredoval v učenju. Mihael, ki je od časa do časa le za nekaj dni prihajal z bojišča na dopust, je bil ponosen na svojega prijatelja. Samo njegova predčasna zrelost ga je vznemirjala.
Janez je že bil zrel mož v dobi, ko so njegovi tovariši še bili na pol otroci. Bol, ki jo je čutil zaradi očetovega bega, je od leta do leta naraščala. To bol je skrival, niti materi je ni razodel. Samo Bogu je potožil, ki se mu je od dne do dne bolj bližal. V njegovi duši je polagoma dozorela misel: popraviti očetove grehe. V svoji zamišljenosti ni opazil, s kako radostjo in obenem skrbjo ga je mati spremljala na poti, ki ga je peljala k Bogu.
Marija bi rada govorila z župnikom Renalom in ga vprašala za svet. A ni mogla do njega, ker je bil vojaški duhovnik. Po vojni pa je odpotoval v Italijo in sporočil, da bo v Rimu preživel nekaj let. Čakati je torej morala.
•
Po končani svetovni vojni se je življenje polagoma vrnilo v prejšnji tek.
Janez je sijajno napredoval v učenju, a njegovo slabotno telo je včasih opešalo. Vojna mu je bila prinesla novo trpljenje: dolgo je upal, da se bo v očetu vzbudila domovinska ljubezen in se bo vrnil, da bi mogel s krvjo izmiti svoj zločin. Zastonj. Rajmond se ni oglasil in je prišel v seznam vojnih beguncev. Otrokovo trpljenje je dopolnila zavest, da je sin izdajalca.
Janez se je često zatekal v stolnico. Toda tu so ga čakale nove muke. Ob petju in molitvi bogoslovcev ga je prevzemalo veliko hrepenenje. Rad bi stopil v njihove vrste, a vedno nanovo se je pojavila pred njim slika nevrednega očeta.
Ob neki priliki se ni več mogel premagati in je s tresočim glasom vprašal spovednika:
..Duhovni oče, ali more postati duhovnik mladenič, ki je... ki je sin nevrednega očeta?"
„Zakaj ne bi mogel postati, ljubi otrok?" je ljubeznivo vprašal spovednik. „Lepšega daru za očeta ne bi mogel dati Bogu. To je tako zadoščenje, da zaradi njega Bog nazaj pripelje v čredo izgubljeno ovco."
..Duhovni oče, ta ovca ni poznala dobrega Pastirja."
„Morda v zadnjem času, toda Bog jo bo tudi med trnjem našel. Ko sin kaže take plemenite nagibe, oče ne more umreti brez spokornosti."
Janez je vzdrhtel. Star spomin mu je prišel na misel: nekoč je očetu rekel, da pride dan, ko bo sin stopil med Boga in njega.
Janez po tem razgovoru vso noč ni spal. Izgled, ki mu ga je odprl spovednik, ga je tako razburil, da naslednjega jutra ni mogel iz postelje. Tri dni ga je mučila visoka vročina.
V Jurkovcu, majhnem podeželskem kolodvoru, ki ni bil posebno daleč od reke Dnester, je stal dolg sanitetni vlak, v katerega so z vseh strani fronte, ki je bila tam v bližini, dovažali in donašali ranjence. Ruski general Brusilov je napadal Avstrijce na 80 km dolgi bojni črti in jih potiskal nazaj. Ker so hudi boji trajali že ves
teden, je bilo veliko ranjencev in je bil vlak kar hitro prenapolnjen z njimi.
Tudi mene so prinesli tja in me z nosili vred potisnili v enega izmed vagonov, v katerem je bilo le nekaj prostora.
Hoteli so nas prepeljati v bukovinsko glavno mesto Črnovice. A temu smo se ranjenci upirali in nismo hoteli v Črnovice, ker smo vedeli, da bo to mesto v kratkem spet v rokah Rusov, zato so nas po dveur-nem čakanju na kolodvoru le odpeljali mimo Črnovic in usmerili naš vlak proti karpatskemu prelazu Kereszmezo, t. j. proti Madžarski.
Ko smo se ustavili na prvi večji postaji na Madžarskem, so nam tamkajšnji prebivalci prinesli peciva, čokolade in cigaret ln nas s temi dobrotami obdarovali. Sko-r° na vsaki postaji, na kateri smo stali, smo MU obdarovani.
(o smo spet tako stali na neki manjši postaji, je stopilo v naš vagon mlado, morda kakih šestnajst let staro dekle. Bila je belo oblečena in v naročju je nosila veliko Mpih, nežno rumenih vrtnic. Tako lepega prizora, kot je bil pogled na mlado in lepo madžarsko dekle s polnim naročjem prekrasnega cvetja, nisem videl potem nikdar več
•Z ljubkim nasmeškom na ustnicah je stopila k prvemu ranjencu in mu podarila eno izmed vrtnic, ki jih je imela v naročju ln ki so bile lepe kot ona sama. Potem pa ]e stopala od postelje do postelje, od nosilnice do nosilnice in s prijaznim nasmehom na ustnicah in besedico »Tešek« (t. j. prosim) poklanjala cvetje iz svojega naroč-]a. Njena bela obleka se je tako lepo skladala z njenim cvetjem in njo samo, da je hil pogled nanjo res lep in očarljiv. Vsak llrned nas je dobil po en cvet in vsi smo
9 veseli, da nas je to dekle obiskalo.
čisto nazadnje je stopila k nosilnici, ki ]e stala v kotu vagona in na kateri je ležal prestreljenim trebuhom. Njemu je smrt že rnlad, morebiti osemnajstleten mladenič s vtisnila svoj pečat. Na njegovem obrazu in čelu so stale kaplje mrzlega potu, ki so mu ga povzročale silne bolečine. Ona je to
videla, in mu, kot nam vsem podarila vrtnico — zanj še posebno lepo, ki jo je nalašč izbrala iz šopka, ki ga je še imela v naročju. Mladenič jo je gledal kot prikazen z neba in njegove oči so se upirale vanjo, kot da bi prosile, naj ne hodi proč in naj še ostane pri njem. Kot da ga je razumela, je položila preostalo cvetje k njegovim no-
gam in sedla k njemu na posteljo, mu z robcem obrisala pot z obraza in čela in ga pogladila po laseh.
Dolgo je osatla ob njem in se pogovarjala z njim. Ko pa je vstala, da bi šla, mu je podarila še eno vrtnico in potem počasi odšla proti vratom vagona. Na smrt ranjeni mladenič pa se je z neskončnim trudom toliko dvignil, da se je oprl na komolec in gledal za njo, kot da gleda za izgubljeno srečo, ki odhaja in se ne vrne ni-
Moja gospodinja je dobra kristjanka, le to vedno pravi, da je krivično od Boga, da gre dobrim ljudem slabo, slabim pa dobro. Zato sem ji pravil, da je šel v naši vasi nekoč poglavar k belemu očetu-misijonarju in mu rekel:
»Poslušaj, beli oče! Bog, ki si nam ga prinesel, vse premalo stori za nas. Bili smo krščeni, pa vseeno smo pridelali malo krompirja in krokodili so nam požrli štiri krave."
Beli oče pa je dejal:
„Saj sem vam povedal, da bomo šele po smrti prišli v kraljestvo večnega Kralja, kjer bo veselje in sreča in ne bo krokodilov. Po smrti bomo želi, kar smo sejali. Kdor je sejal z dobrimi deli veselje, bo užival veselje; kdor pa s slabimi deli žalost, bo tudi žalost žel.
Kdaj pa sta še bili setev in žetev istočasno? Sadili ste krompir: mnogokrat se je bilo treba skloniti in kopati ste morali, tudi niste smeli jesti krompirja, ampak ste ga morali zasuti z zemljo in potem čakati, da je dozorel. Vaši trebuhi so bili čisto majhni in cvilili ste od lakote. Čez nekaj mesecev pa ste izkopali krompir z mnogimi gomolji in veselje je bilo veliko in imeli ste trebuhe kakor velika kača, kadar požre morskega prašička. Nekaj drugega je setev in nekaj drugega je žetev. Ali ni bedak, kdor hoče imeti že ob setvi tudi žetev? Tako moramo tudi skozi vse življenje sejati, žetev pa pride po smrti.
če hočeš že sedaj vedno žeti veselje, če-
koli več. Ona pa je medtem že stala v odprtih vratih vagona in držala za kljuko, da jih zapre za seboj. Še enkrat se je ozrla v kot tja k nesrečnemu fantu in za hip obstala, potem pa je spet zaprla vrata in šla nazaj k njemu. Kot prej, je tudi sedaj položila preostalo cvetje k njegovim nogam, sama pa se je sklonila k njemu, mu z obema rokama objela glavo, jo nekoliko povzdignila in ga poljubila. Z veliko nežnostjo mu je potem položila glavo nazaj na blazino, ga še enkrat rahlo in ljubko pogladila po laseh in naglo odšla, kot da bi se bala, da bi se še tretjič vrnila k njemu. Nesrečni fant je še dolgo potem strmel v vrata, za katerimi je bila izginila, kot da bi čakal, če bi se le še vrnila.
Veliko gorja sem videl v vojni, zato se mi je ta ljubki dogodek tembolj vtisnil v spomin: pogled na ono mlado, lepo madžarsko dekle z njenimi vrtnicami. Toda ona ni bila samo lepa, bila je tudi plemenita. Kljub njeni mladosti je videla, da za ubogega fanta ni več pomoči. S cvetjem, izredno nežnostjo in nazadnje s poljubom mu je hotela olajšati zadnje trenutke, ki jih je še imel preživeti na zemlji. Misli nas vseh so bile z njo in ji za njeno plemenitost želele srečo. Nesrečni mladenič pa je bil prej kot v dveh urah mrtev in so ga izložili na eni izmed postaj, kjer smo spet stali. Tam so ga položili v tujo zemljo — verjetno daleč proč od njegovih najdražjih.
prav si vsejal komaj nekaj dobrih del, potem poskusi najprej pri krompirju, če ga boš mogel obenem saditi in pobirati. Če se ti bo to posrečilo, potem pojdi k Bogu in mu očitaj!"
Tedaj je poglavar dejal:
»Beli oče, vidim, da so moji možgani tako majhni, kakor so moja usta velika. Imaš prav, setev je žalostni čas. In ker je naše življenje čas setve, se morejo dogajati žalostne reči, čeprav delamo zelo dobra dela. Ta še niso pognala, saj so šele vsejana. Zdaj razumem, zakaj so nam krokodili kljub krstu raztrgali štiri krave in zakaj jim Bog, čeprav nas ima rad, ne zašije gobca."
To sem ji pravil. Gospodinja pa je rekla, da je to neumnost. Zanimivo: pogani so razumeli, kristjani pa ne razumejo. Sedaj jim bom poskusil to stvar razložiti. Zelo sem ponosen, da lahko zamorec opravlja misijonsko delo med belimi.
Lonček z denarjem
(Ljudska pravljica)
Neki reven kmet je delal metle in jih vozil na prodaj na vsak semenj. Tako je bil vesel, ko se je usedel na voz na metle, da je zmeraj pel in vriskal.
Neki gospod ga je vselej videl in si je mislil:
»Moj Bog, ta revni kmet, ki metlice vozi na prodaj, je tako vesel, jaz pa ne, ko imam vendar vsega dovolj in toliko denarja.«
JOŽE NOVINC:
(V Sanitetnem
ataka
Iz mojih spominov
Zamorec uči
ČRTOMIR:
Tri prošnje
Imam tri prošnje, dekle nocoj, tri prošnje lepe, če smem s teboj?
Je prva prošnja za zvesto srce, za močno srce, kot so moje roke.
Je druga prošnja za čiste oči, za take oči, da otrok se rodi.
Je tretja prošnja za mir srca, za mir srca v objemu sveta.
Imam tri prošnje, dekle, nocoj, tri prošnje lepe, če smem s teboj,
če smem s teboj pod soj zvezda, na toplo dlan zemlje v naročje polja.
Nekoč pa pokliče kmeta k sebi in ga vpraša:
»No, kmet, kako je to, da ste zmeraj tako veseli? Kadar vas vidim, zmeraj tako lepo prepevate.«
»No, vidite, gospod, jaz se veselim, da bom imel nekaj denarja, ko bom to svojo robo prodal.«
Nato reče gospod kmetu:
»Na, tu imate ta lonček in notri je denar.«
In kmet je še vozil metle na prodaj, toda popeval ni več.
Zdaj ga gospod spet opazuje in si misli:
»Kako je to, da zdaj noče peti in je tako tiho?«
Gospod pokliče kmeta k sebi in ga vpraša:
»Kako je to, da niste več tako veseli, kot ste bili prej?«
»No, vidite, gospod, ravno zato, ker mi manjka še nekaj denarja do vrha v lončku, ki ste mi ga dali. Pa premišljam noč in dan, kako bi si .ga pridobil, da bi bil lonček poln.«
Gospod pa reče kmetu:
»Prinesite lonček meni!«
Kmet prinese lonček in misli, da mu ga bo gospod napolnil.
Gospod mu lonček vzame in reče:
»Imejte rajši svoje veselje kot moj denar.«
Na kmetih
Slikar čopič pride na kmete, da bi slikal kravo. Pred neko hišo ustavi kmetiškega sina in ga vpraša:
»Ali bi lahko slikal vašo kravo?"
Fant odide v hišo, da bi povprašal mater in očeta. Čez nekaj časa se vrne in de:
»Oče je rekel, da lahko, mati pa pravijo, da je krava že pet let rjava in naj rajši kar takšna ostane."
Res nevarno
Raziskovalec pragozda se vrne domov. Vsi ga obsujejo z vprašanji. Neka dama ga radovedno vpraša:
»Ali je zelo nevarno živeti med ljudožerci?"
»Seveda," pravi raziskovalec, »človek je zmerom z eno nogo na jedilniku."
Ko je spet vstal, je takoj hitel v cerkev. Njegova duša sedaj ni blodila med strahom in upanjem, marveč je veselo Pela. Bogoslovcem, ljubljencem božjim bi rad zaklical: kmalu bom tudi jaz med vami. Premagal se je. Svoje skrivnosti tudi materi ni izdal, šele čez nekaj mesecev, na obletnico krsta jo je hotel razveseliti.
Toda otrok je bil tako vesel, da je mati začutila, da se v njegovi duši pripravlja nekaj velikega. Z dušnimi očmi 9a je že videla v bogoslovju. Ko je vedela, da sina ne bo našla v cerkvi, se je tudi sama zatekla v njo in je goreče Prosila Boga, naj blagoslovi sina, da bo dosegel svoj cilj.
Uboga mati se še ni upala obračati na Boga s popolnim zaupanjem. Često se je pomešala med one, ki so čakali na spoved, a ko je prišla na njo vrsta, jo je zapustila srčnost. Ni vedela, da bi jo vsak spovednik zagotovil, da je Bo9 neskončno vesel njenega povratka k veri, ker je bila Vez z Rajmondom pretrgana. Marija se je bala, da bi ji spovednik dal odvezo le pod pogojem, da se bo vrnila k Jakobu, kakor hitro se bo nudila za to prilika. Kako bi mogla to obljubiti? Kadar je na to mislila, se je vedno pojavil pred njo Janezov obraz ... Janez — v Jakobovi hiši?! Nemogoče. Jakob tega vkljub svoji duhovni veličini ne bi mogel prenesti. Sicer pa ali bi mogla zahtevati od njega, naj pozabi na preteklost? In ali more upati, da bi jo sin Franc, ki ga je bila zapustila, še mogel ljubiti?... Ne, nemogoče!
pri teh in podobnih mislih je skrita želja kipela iz njenega srca proti Bogu, želja in upanje, da je morda Bog 1 dve bitji, ki ji je ona tako brezobzirno zapustila, k sebi Vzel in oni sedaj iz nebes opazujeta njeno dušno prero-Jenje- To je zelo mogoče... Vojna je na vsakih vratih
potrkala. Marija je poznala Jakobovo vestnost in je slutila, da se je povsod izpostavljal nevarnosti. Franc pa je gotovo moral zadnja leta vojne k vojakom in smrt je med vojaki, ki so bili na hitro roko poslani na fronto, bogato kosila. Mihael je poizvedoval pri vojaških oblasteh in vojaških duhovnikih, predvsem pri bivšem župniku Sorelu, ki je bil vojaški dekan. Vesti, ki jih je dobil, so vzbujale verjetnost, da je Franc že v začetku svetovne vojne umrl. G. župnik Sorel je namreč pokazal Mihaelu Jakobovo dopisnico iz I. 1914., s tole vsebino:
S tem sva se poslovila, da več ne boste slišali o meni... A danes se vendar obračam na Vas kot duhovnika in prijatelja ter Vas prosim, molite za našo domovino! Zdi se mi, da jo Bog hoče kaznovati. Molite tudi za mojega sina Franca, ki sem ga moral zapustiti v trenutku, ko bi najbolj potreboval mojo postrežbo. Nekoliko molite tudi zame. Če dovolite, se bom od časa do časa oglasil.
Jakob Vermont
Od tistega časa ni bilo niti o očetu, niti o sinu kakega glasu. Iz molka se je dalo sklepati na to, da sta oba preminula. Marija je nekega dne prišla do prepričanja: ni dvoma, da sta Jakob in Franc že pri Bogu.
V Marijino srce se je naselil blažen mir. Tako je ni nič oviralo, da svojih misli ne bi obračala k njima. Če bi Jakob živel, si ne bi upala potrkati na njegova vrata s prošnjo: .Odpusti mil’ Toda izvoljeni, ki so slekli s sebe zemeljske malenkosti, vidijo v globino preganjane duše. Ob-
žalovanje v njihovih očeh za vedno izbriše greh, in je nova duša, ki se je okopala v solzah, lepša kakor je bila po krstu. Jakob in Franc že v nebeški slavi gledata bridkost osamljene žene in matere ter jo spet ljubita.
V	Marijinih mislih se je tako zrušila tudi telesna ograja, ki se je bila na zemlji dvigala med Francetom in Janezom. Marija je lahko prosila: .Usmili se mojega sina Janeza, ljubi ga, nedolžnega, ker se zdi, da ga tudi Bog ljubi.’ Lahko je prosila tudi Franca: ,Čuj nad svojim bratom in prosi Boga, naj ga blagoslovil’
V	zadobljenem dušnem miru je sklenila, da se bo popolnoma vrnila k Bogu. Zdelo se je, da jo je v tem oziru sama božja previdnost podpirala. Župnik Renal je namreč sporočil iz Rima, da se bo kmalu vrnil in bo postal bogoslovni profesor v domačem mestu Verdan.
Marijo je napolnilo veliko veselje. Samo nekaj tednov bo še moral čakati, potem pa bo konec njenih muk. Rešena bo.
Mihael je bil ganjen zaradi Marijine vere, da je Bog poklical k sebi tista dva človeka, ki ju je ona zapustila. Pri-kimavaje je poslušal Marijo in si mislil: ,Da, da, vse to je lepo in je lahko tudi mogoče, toda ali je tudi resnično, je drugo vprašanje.'
Za svojo osebo je dvomil o tem, a je molčal o svojem dvomu. Zdelo se mu je, da nima pravice do tega, da bi s svojim dvomom razpršil Marijine lepe sanje. Marija je tako lepo, nežno iskala zvezo s prvim možem in otrokom, ki ju je bila zapustila, da jo je Mihael utrjeval v prepričanju, ki ga je sam imel za zmotno.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 6. 2.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 7. 2.: 14.00 Informacije — Otroci, poslušajte! — TOREK, 8. 2.: 9.30 Za našo vas. — 13.45 Informacije — Prešernov praznik. — SREDA, 9. 2.: 13.45 Informacije
—	Iz koroške literarne delavnice: (V. Polanšek: Matjuška) — Naša pesem (zbori). — ČETRTEK, 10. 2.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
—	PETEK, 11. 2.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — SOBOTA, 12. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 6. februarja: 8.00 do 10.00 Sapporo: Smučarski skoki s 70-metrske skakalnice —
10.00	do 10.25 Tek na 10 km za ženske — 10.25 do 11.35 Hitrostno drsanje na 1500 m za moške
—	15.00 do 16.00 Hokej na ledu — Umetnostno drsanje — 16.00 Povzetek z olimpiade — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Mašenka in medved — 16.50 Kenguru Skippy — 17.15 Čarobni vrtiljak —17.20 Za družino — 18.05 Martin in ovce, lahko noč za najmlajše — 18.00 Skrivnosti morja —
19.00	Čas v sliki — Vprašanje tedna — 19.30 Šport: Olimpijski studio — 20.10 Pridiga v nedeljo — 20.15 „Elektra“; tragedija v enem dejanju Huga von Hofmansthala; glasba Richarda Straufia — 22.05 Čas v sliki — Šport — 22.25 Sapporo danes.
PONEDELJEK, 7. februarja: 5.30 do 6.15 Sapporo: Smuk za moške — 6.15 do 7.00 Tek na 15
kilometrov za moške — 7.00 do 8.15 Hitrostno drsanje na 10.000 m za moške — 14.00 Hokej na ledu — Umetnostno drsanje za ženske — Sankanje — 16.00 Olimpijski studio — 18.00 Preizkus — 18.25 Martin in ovce, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Dick — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 19.55 Olimpijski studio
—	20.15 Bonanza — 21.10 Sola za starše — 21.20 Sapporo danes — 22.50 Čas v sliki.
TOREK, 8. februarja: 5.30 do 6.30 Sapporo: Veleslalom za ženske — 14.00 do 15.30 Umetnostno drsanje dvojice — Biatlon — 16.00 do
17.00	Olimpijski studio — 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.25 Martin in ovce, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Raji živali — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Vaš nastop, prosim
—	21.05 Sapporo danes — 22.35 Čas v sliki — 22.45 Hokej na ledu: WAT Stadlau — KAČ.
SREDA, 9. februarja: 5.30 do 6.15 Sapporo: veleslalom za moške — 1. spust — 6.15 do 7.00 Hitrostno drsanje na 1500 metrov za ženske —
7.00	do 7.30 Tek na 5 kilometrov za ženske —
10.00	Televizija v šoli: Zlato — 10.30 Od celine do celine — 11.00 Program za delavce: Pustolovščina Nicka Knattertinsa — 14.00 do 15.30 Sapporo: Hokej na ledu — Umetnostno drsanje za moške — 15.30 Olimpijski povzetek — 17.15 Za otroke od 5. leta dalje: Pustni ples — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Martin in ovce, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija —
slika — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Panorama — 21.20 Sapporo danes — 22.50 Čas v sliki.
ČETRTEK, 10. februarja: 5.30 do 6.15 Sapporo: Veleslalom za moške: 2. spust — 6.15 do 6.45 Hitrostno drsanje na 500 metrov za ženske — 6.45 do 7.30 Tek na 50 kilometrov za moške —
10.00	Televizija v šoli: Kaj je čas? — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.30 Ameriško življenje in literatura — 12.00 Naša božja služba — 14.00 do 16.00 Sapporo: Hokej na ledu — Sankanje —
18.00	Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Martin in ovce, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Šport — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Sappioro danes — 22.35 Čas v sliki.
PETEK, 11. februarja: 5.30 do 6.00 Sapporo: Biatlon — 6.00 do 6.30 Hitrostno drsanje na 1000 m za ženske — 6.30 do 7.30 Smučarski skoki z 90-metrske skakalnice — 7.30 do 8.30 Slalom za ženske: 1. in 2. spust — 10.00 TV v šoli: Salzburg — 10.30 Več kot zlato in dragulji —
11.00	Program za delavce: Tl moraš biti moja srečna zvezda — 15.00 do 16.00 Sapporo: Umetnostno drsanje za moške — štirisedežni bob —
■ , . ...	-le ‘	■ - f. ' ' <*
16.00	do 18.00 Olimpijski povzetek — 18.00 Zeleni svet: Števila, dejstva, perspektive — 18.25 Martin In ovce, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Deklice v oblakih — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Sapporo danes.
SOBOTA, 12. februarja: 5.30 do 6.00 Sapporo: Štafeta za ženske 3 krat 5 km — 6.00 do 7.00 Hitrostno drsanje na 3000 metrov za ženske —
14.00	do 16.00 Hokej na ledu — bob (štirisedežni) in kvalifikacija za moške v slalomu — 16.00 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.25 František — 16.40 Za mladino od 11. leta dalje: Skrivnostni grad — 17.10 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem — 17.40 Za družino: Delamo fotografski aparat — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto zvečer reče Heinz Conrads
—	19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Olimpijski studio — 20.15 Obisk na malem planetu — komedija — 21.50 Sapporo danes — 22.40 Čas v sliki — 22.50 Rdeči hudiči Iz Arizone.
IMPERIAL TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
Frauen-Pullover Acryl, in Modefarben
Damen-Sexy-Pulll
Ripp-eaalitSt
Damen-Jersey-BIusen Baumvrolle, modische Dessins
Damen-Mode-Rocke Noppentvreed, gefuttert
Damen-Mode-Pullun-
der
Hakelmuster
Damen-Set Weste und Pullover
Modische Damen-
Hosenanzuge
WoIl-Qualitat
1 Damen-Perlon-I Stepp-Morgenrocke
49.80
79.80
89.—
99-
89-
114.80
399.-89.801
Herren-Maco-Unter-
hosen
iang
Herren-Strickflausch-
Leibchen
Langarm
29.80
35.90
Herren-Flanell- Sporthemden	59.80
Herren-Flanell-Modehemden mit Reservekragen	99-
Herren-Mode- Jersey-Hemden Markenvrare	99-
I Herren-Trikot-| Pyjama	79.-|
Hcrren-Flanell- Pyjama Modestreif	99-
Herren-Socken prima Str&paz-Qualit5t	9.80
Herren-Frottee- Socken	13.90
Herren-SportstrUmpfe reine Woile	22.90
Herren-Rollkragen- Pulli Wolle mit Vestan	79.-, aus Helanca-Krausel	59-
Herren-Mode- Pullover	99-
Herren-Weste mit Zippvers*IuB, MarkenqualitSt		149.-
Madchen-Schlupfhosen Baumwoll-RippqualitSt		6.90
Madčhen-Strick- flausch-Achsel-Hem-		11.90
den	ab	
Madchen-VVasche- Garnitur Hemd und Hose	ab	29.80
Madchen-Unterkleidcr ab		19.80
Knaben-Maco-		
Unterleibchen oder -Unterhose, innen gerauht	ab	24.90
Kinder-Mode-PullI	ab	59-
Madchen-Mode- Rockerl	ab	59.80
Knaben-Trikot- Pyjama	49.80|	
Baby-Frottee-Pyjama Madchen-Flanell-Nachthemden herzige Muster	ab
49.80
45.90
Damen-Maco-Hose Langbein	16.90
mit Kurzbein
Damen-Strickflausch-
Hose
innen gerauht
Damen-Pelzhose
Damen-Wollhose
Markenqualitat
Damen-Krausel-Kniehosen geblumt, einfarbig	19.80
Damen-Achselhemd innen gerauht
13.90
22.90
19.80
49.80
14.90
27.90
Damen-Maco-
Leibchen
Langarm, innen gerauht
mit Ornamentmuster, Kurzarm
39.80
34.90
Damen-Perlon-		Damen-Hakellook-		12.90
Unterkleider	ifi		Striimpfe		
einfarbig oder gemustert				29.80
Damen-Flanell- Nachthemden	59.80		Daraen-Wollstrumpfe	
Damen-VVaschegar- nitur Hemd und Hose, Feinripp Damen-Frottee-	49.80		BH ab	19.80
			Damen-Mieder-	
Pyjama Markenvrare, s*one Muster	149.80		hosen Slipfasson	19.80
I Damen-Perlon-| Strumpfhose	7.901	Damen-Lycra- Schiiipfer		35.90
Damen-Mode-Hakel- look-Strumpfhosen Krausel	29.80	Damen-Perlon- Kasack		29.80
Damen-Dralon- Strumpfhosen	49.80	Damen-Hauskieider Baumvrolle		69.80
Damen-Wollhand- schuhe	29.80	Mode-Georgette- Tiicher		5.90
Damen-Perlon-	3.90		n allen Farben	
striimpfe		Modische Seiden-		16.90
Damen-Krausel- striimpfe	7.90	tuchcr in neuesten Dessins		
Kuchen-Hangerl Baumwolie, gesaumt mit Schlinge Halbieinen-Geschirrtucher extra stark, gut saugend, . 50X70 groB VVaffel-Handtiicher Rochecht, reine Baumwolle
I Schlosser-Handtuch,
I gesaumt, m. Aufhanger
Arbeits-Frottee-Handtuch i farbecht, Strapaz-l : Oualitat
Jacquard-Frottee-
Handtuch
wei*e, gut saugende Baumwollqualitat, 50X100 Tischtiicher gewebtes Baumwoll-Karo, 80X90
4.65	Halbleinen-Tischtuch gevrebt, farbe*t, 120X120	39.80
	Damast-Speise-	99.80
9.90	Gedecke filr 6 Personen	
4.95	Alpen-Bettzeug reine Baumvrolle, farbe*t, 130 cm breit	19.80
MOj		
	j Baumwoll-Bettzeug, 1 gevrebt, koc^edit, | 130 cm breit	17.90
		
11.55	Schlupfer-Webe reine Baumvrolle, Markenvrare, 130 cm breit	18.90
15.90	Leintuch-Molllno beste Strapaz-Qualit5t, 156 cm breit	19.80
17.90	Buntdamast, farbecht 130 cm breit	26.90
Gebirgs-Leintuch beste Qualitat, 150X240 Strapaz-Leintuch, 140X220
69.80
39.80
Seiden-Brokat-
Steppdecke
mit Vlies-Fullung und Trikot-Abdeekung 149.30
Chintz-Steppdecke prima Halbvroll-Fullung, 130X190
Rheuma-Kur-Brokat-
Gesundheits-Stepp-
decke
reine Sdiunvollfaiiung, 130X190
Leintuch-Unterlage aus Schaumstoff
Alpenbettzeug-
Beziige
farbecht, 130X190
199.80
399.80 16.80
89.80
Polsterbeziige
dazupassend, 60X80
26.90
Jacquard-Schliipfer oder -Tuchentbezug, ge-webe- u. kochfest, 130X190
Polsterbeziige
dazupassend, 60X80
99.80
28.90
Schliipfer oder
Tuchentbezug
aus guter Baumwollwebe,
130X190
Polsterbezug
dazupassend, 60X80
89.80
25.90
Buntdamast-Bett-
beziige
Schliipfer oder Tuchent, 130X190
Polsterbeziige
dazupassend, 60X80
119.80
29.80
Fertige Polster gefulit, mit 1 kg Hiihner-rupf, 60X80	69.80
gefulit mit IV. kg Hiih-nerrupf, 60X80	69.80
39.80
Fertige Tuchent
gefulit mit 3 kg Kiihnerfedern
149.80
Halbdaunen-Tuchent
gefulit mit 2‘/. kg. aus daunendichtem Maco-Inlet
399.80
39.80
Flanell-Leintucher Baumvrolle, Markenware,
130X220 cm Kunstfaser-Allzweck-Decke
dunkle Karos,	__ — _
pflegeleicht	79.80 hQ Kij
BaumwollquaIltSt	VV.Vv
Flanell-Schiiipfer	_
reine Baumvrolle, warm,	lyQ Bil
weich, mollig. 130X190	IA3.UV
Satin-Vorhange modische Dessins, schwere Oualitat, 120 cm breit 49.80
S*aft-Qualit$t Acryl-Vorhange gewebt, pflegeleicht,
120 cm breit
25.90
39.80
Diolen-Vorhange mit Bleiband
in verschiedenen s*č-nen Mustem ab 150 cm ho*
ab 180 cm ho*
ab 200 cm ho*
ab 250 cm ho*
29.80
39.80
49.80
59.80
Terylen-V orhange
gemustert, 300 cm breit
39.80
...am bestengleithzu SAMONIG
■•■■■ V,a . •; .. ■
Haš tednik
VILLACH, AM SAMONIG-ECK
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radlše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	t	„ , '	: : .