Leto XX.	iyf	1^1	■	Številka	31.
Naročnina za Jugoslavijo:	K	*WB	HL	JH	H	H	Bj	Uredništvo in upravnlAtvo
celoletno 180 din, za >/t leta H	OmH$11	H	|HL__	HH	B|	je v Ljubljani v Gregorčl-
90 din, za »/«	45	din,	BmB/	BHP	BP	BB^^	BB	~	Rok°PISOV
mesečno 15 din; za ino-	ne vračamo. -* Račun prt
zemstvo: 210 din. — Pia- *	m	.	.	,	.	.,	.	_	.	.	■»»-	PoSt- hranilnici v Ljubljani
ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino.	maustruo. oorf in St.	11553. — Tel. št. 25-52.
Izhaja SL"S?gi	Ljubljana. ponedeljek 15. marca 1937__________________Cena	f'50
Vež iasnosti v predpisih
Zadnji »Službeni lisd< objavlja za naše razmere nad vse značilni popravek. V »Službenih novinah« z dne 5. marca 1937 se namreč popravlja neka napaka v besedilu uredbe o ustanovitvi občine Crni vrh, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« z dne 7. marca 1936. Torej skoraj natančno po enem celem letu se popravlja na-paka iz neke uredbe. Celo leto je bilo torej treba, da smo dobili v 'resnici pravilno besedilo uredbe, ki pa je bila med tem že celo leto v veljavi. Če izhajajo popravki tako kasno, kdaj pa naj človek ve, da ima pred seboj res pravilno besedilo kakšne uredbe.
Ta zakasneli popravek nujno opozarja tudi na druge nejasnosti, ki vladajo v naših predpisih in katere so vsak dan večje in ne-znosnejše, zlasti zaradi prakse amandmanov, ki se vedno bolj uporablja. Tako smo dobili letos okoli 400 amandmanov, ki posegajo v razne zakone. Nekateri od teh so bili pripravljeni v takšni naglici, da so imeli še polno tiskov nih napak. Najhrže so se vse te kasneje odpravile, toda verjetno je, da je katera tudi ostala in med njimi tudi takšne, ki jih je zelo težko spoznati za napake. Pri nas je namreč navada ta, da se samo reče, da se ta in ta odstavek tega in tega člena izpremeni, ne navaja pa se potem tudi v celoti besedilo, ki je odslej v veljavi. Tako ni mogoče vedno že iz besedila spoznati, da je bila napaka storjena.
. Zaradi sedanjega načina izpre-minjanja zakonskih predpisov pa nastajajo še druge velike težave. Novi predpisi bodo n. pr. dne 1. aprila v veljavi. Le prav redki pa bodo ljudje, ki bodo takrat tudi imeli besedilo novih predpisov v roki. Čakati bodo morali dneve in dneve, da pridejo do teh predpisov in potem bodo morali v lanski, za drag denar kupljeni knjigi vpisovati vse izpremembe, ali pa je vsa njih knjiga neuporabna. Nato bodo morali čakati še navodila, ki jih bo izdal finančni minister glede izvajanja novih predpisov, nato pa še na avtentična tolmačenja, ki bodo potrebna, ker so se pač novi predpisi sestavljali v preveliki naglici. Tako se bo zgodilo, da bodo novi predpisi že mesece dolgo v veljavi, davčni zavezanec pa še ne bo natančno vedel, kakšna je njegova dolžnost zaradi teh predpisov.
To mora nujno roditi v davkoplačevalcu nerazpoložen je ne le proti takšni metodi izdajanja predpisov, temveč tudi proti davčni upravi sami. Iz tega nerazpolože-nja pa se nujno rodi v davčnem zavezancu prepričanje, da mora svoje interese braniti z vsemi sredstvi. Keir zaradi nejasnosti predpisov ne ve natančno, kakšne so njegove dolžnosti in pravice, bo za vsak primer v svojih napovedih do skrajnosti previden. Tako nastaja neprijateljska fronta med davčno upravo in davčnim zavezancem, a krivda za nastanek te fronte je le v nejasnosti predpisov.
Davčna uprava pa je zato prisiljena, da poveča svojo kontrolo, da poveča svoj kontrolni aparat, kar pa je zvezano s povečanjem režijskih stroškov. Velik dol finančnega efekta novih predpisov je dostikrat že zaradi večjih režijskih izdatkov ubit Take se nejas-
nost v predpisih kaznuje na vse strani.
Nujno je zato potrebno, da se pri nas zakonski predpisi poenostavijo, da bodo v vsakem primeru razumljivi in jasni tudi davčnim
zavezancem brez juridične nao-brazbe. Posebno nujno pa je nadalje, da se čim prej sestavi komisija, ki bo poskrbela, da se zlasti vsi davčni zakoni izdajo v novi in prečiščeni izdaji, da bodo davko-
plačevalci že enkrat vedeli, pri čem da so. Seveda pa je tudi ne-obhodno potrebno, da zopet zavlada načelo, da se smejo zakoni spreminjati samo tako, kakor so bili sprejeti.
Or. Janko Kosti:
Proti centralizaciji službe v soc. lavarovaniu
»Službene novinec z dne 10. marca t. 1., štev. 54—XVII, objavljajo uredbo z dne 1. marca t. 1., II P štev. 951, s katero odreja minister za šume in rude vsem petim glavnim bratovskim skladnicam v naši državi nove predpise o nalaganju imovine pri denarnih zavodih. Po tej uredbi se mora odslej »radi večje varnosti za bratovske sklad-nice kot socialne ustanove rudarskega zavarovanja in zlasti radi zaščite njihovih zavarovanih rudarjev in nameščencev« ves denar, namenjen za vloge, naložiti izključno pri Državni hipotekarni banki v Beogradu ali pri njenih podružnicah v državi. Nadalje so bratovske skladnice dolžno ves že naloženi denar pri zasebnih, banovinskih, okrajnih, občinskih in mestnih denarnih zavodih prenesti v najkrajšem možnem času na Državno hipotekarno banko..
Ta uredba je prvi primer take ureditve v naši zakonodaji o socialnem zavarovanju. Je daleko-sežna radi dosedanjih pravic teritorialne samouprave v našem rudarskem zavarovanju in radi svojih gospodarskih posledic na območju vsake gl. brat skladnice, zlasti ljubljanske, ki obsega našo banovino.
Ta ukrep po svojem obsegu ni tako malenkosten, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Vsak nosilec soc. zavarovanja je dolžan paziti na to, da ima na razpolago potrebno in zadostno likvidnost denarnih sredstev za tekoče potrebe (za upravne stroške, za vzdrževanje ustanov, za zavarovalne dajatve, kakor za rente, hranarine, podpore itd.) kakor tudi za izplačevanje dovoljenih posojil, za nakupe vrednostnih papirjev in za investicije. Številke nam dovolj jasno povedo, koliko so ustanove socialnega zavarovanja (ljubljanski OUZD, bolniška blagajna TBPD, Pokojninski zavod, bratovske skladnice) izplačale v 1. 1935 samo za upravne in zavarovalne dajatve. V tem letu so te ustanove na teh izdatkih izdale okrog 96 milijonov din, torej okrog 8 milijonov din mesečno! Od te vsote je ena tretjina odpadla samo na rudarsko zavarovanje. Ti tekoči izdatki pa stalno in znatno rastejo iz leta v leto.
Vsakomur je jasno, da naše ustanove ne morejo imeti toliko denarja v svojih blagajnah, kjer bi ležal brez vsakega gospodarskega donosa. Zato se mora ta likvidna iimovina nalagati le kratkoročno (torej kratkoročna ali prehodna naložba). Pri taki naložbi je paziti predvsem na likvidnost in donosnost.
Nekatere zavarovalne ustanove pa nalagajo na vloge v denarnih zavodih tudi del one imovine, namenjene za dolgotrajno naložbo. V tem primeru pa jo zavod dolžan gledati prvenstveno na varnost in donosnost naložbe.
V vsakem primeru pa mora biti naložbena politika
litika izven Slovenije se nahajajoče samouprave.
Tudi iz teh ugotovitev prakse je nujno zaključiti, da mora biti finančna samouprava v socialnem zavarovanju povšem samostojna, la produktivnost pa se izvaja po vezana le na okvir načel varnosti, naložbah pri denarnih zavodih, in-1 likvidnosti in donosnosti; biti pa
produktivna za narodno gospodarstvo onih območij, iz katerih je bila imovina zbrana.
vesticijah, posojEih itd.
V Sloveniji sta mogla ljubljanska Glavna bratovska skladnica in Pokojninski zavod izvajati te naloge naložbene politike povsem samostojno, po željah zavarovancev in njihovih delodajalcev, torej v interesu slovenskega narodnega gospodarstva. To finančno samoupravo pa opazimo v poslovanju
mora tudi v pomoč narodnemu go spodarstvu posameznih pokrajin, zato dccentralistično organizirana.
Nova uredba pa je smrten udarec tem zahtevam; bo dalekosežna po posledicah za naše socialno zavarovanje, pa tudi za slovensko narodno gospodarstvo, ker v njej moramo videti enega stebrov centralistično usmerjene gospodarske
spkšnega bolniškega in zlasti ne-| ^ y na§, državi in contrali zgodnega zavarovanja (ljubljanski . denarnega gospodarstva v OUZD, bolniška blagajna ZBPD, (,ržaJvnih iv„fe	dcnarnih
SUZOR) že znatno omejeno radi navodil nadzorstvenih oblastov in zagrebške centrale kakor tudi radi manjše avtoritete od ministra imenovanih, a ne neodvisno voljenih samouprav.
Po stanj« koncem 1. 1935 je bilo v slovenskih denarnih zavodih (bankah, hranilnicah, samoupravnih denarnih zavodih) naložene din 54,193.533 imovine socialnega zavarovanja, razen tega se din 10,278.391 na čekovnih računih v Poštni hranilnici. Vloge pri DHB pa so bile prav malenkostne.
Naložba v denarnih zavodih je bila torej naslednja: bratovske skladnice din 26,147.030
1,859.254
587.221
4,828.115
20,771.913
ljubljanski OUZD bol. blagajna TBPD zagrebški SUZOR Pokojninski zavod
skupaj	din	54,193.533
Iz tega pregleda vidimo, da so lokalne samouprave v Sloveniji dokaj dosledno izvajale načelo, da se mora imovina socialnega zavarovanja vračati nazaj v narodno gospodarstvo, v katerem je bila pobrana, in da so pokazale polno razumevanja za potrebe slovenskega narodnega gospodarstva, zlasti za težak položaj našega denarnega trga. Saj je bilo od vseh hranilnih naložb naloženih 84% pri domačih denarnih zavodih, ostalo pri Poštni hranilnici, malenkost pri DHB.
Nasprotno pa vidimo pri onih samoupravah našega socialnega zavarovanja, ki sedijo v centrih izven naše banovine, da tem nalogam niso kos ali nočejo biti. Poglejmo zagrebški SUZOR, ki upravlja ismovino nezgodnega zavarovanja za vso državo, torej tudi za našo banovino. Iz te imovine je bilo koncem 1, 1935 pri denarnih zavodih v Sloveniji din 13,147.608, od tega 2,577.964 din ali 19'6% pri Poštni hranilnici-, 5,741.529 din ali 43'7% pri ljubljanski podružnici DHB in le 4,828.115 din ali 36'7% pri slovenskih denarnih zavodih. Komaj ena tretjina teh hranilnih naložb pri domačih denarnih zavodih! Torej povsem obratno usmerjena finančna naložbena po-
zavodih. Prve so bile bratovske skladnice, jutri lahko sledijo njim okrožni uradi itd.
Z novo uredbo bo
odvedenih iz Slovenije 26 milijonov din.
Saj so koncem 1. 1935 znašale hranilne vloge vseh 14 bolniških bla-gajen, nezgodne in pokojninske blagajne ter ostalih skladov rudarskega zavarovanja 27,093.723 din, od tega pri samoupravnih hranilnicah 26,147.030 din, na čekovnih računih Poštne hranilnice pa 946.693 din. To bo težak udarec za banovinski hranilnici v Ljubljani in Mariboru, za mestne hranilnice v Ljubljani, Celju in Kočevju ter za Okrajno hranilnico v Slovenjem Gradcu, kjer je bil ta denar naložen. Vsak odtok denarnih sredstev pomeni za slovensko denarno gospodarstvo občutno
oslabitev, povzroča pa v sedanjih težkih razmerah tudi trajno škodo. Ako se bo ta tendenca uveljavila še pri ostalih nosilcih socialnega zavarovanja, bodo posledice za naše narodno gospodarstvo vprav katastrofalne.
Novi ukrep prav nič ne povečuje »varnosti bratovskih skladnic in zaščite njenih zavarovancev«. Nasprotno prinaša, ker je gospodarsko nesmotren, škodo onemu gospodarskemu sestavu, od čigar prosperitete zavisi razvoj socialnega zavarovanja njegovih delojemalcev. Ukrep tudi ni upravičen iz teh razlogov, -ker so bile vse hranilne naložbe bratovskih skladnic v Sloveniji samo v samoupravnih hranilnicah, ki so po pupilar-ni varnosti svojih vlog enake DHB. Pri tem je treba še podčrtati, da so bili dosedanji predpisi pravil o bratovskih skladnicah (§ 23, t. 12) glede hranilnih naložb imovine celo strožji od predpisov glede prehodne naložbe v denarnih zavodih v splošnem delavskem zavarovanju (statut SUZOR ja ex 1933, § 244, t. 6), v na-maščenskem pokojninskem zavarovanju (§ 80 pok. zakona v prečiščenem besedilu) ali v češkem rudarskem zavarovanju (§ 83 zakona o zavarovanju pri bratovskih: skladnicah ex 1922).
Z novo uredbo bo prizadeto tudi administrativno-finaučno poslovanje v krajevnih bratovskih skladnicah, ki se bodo morale odslej obračati le na filijalo DHB v Ljubljano, dočiin so ji bili dosedaj denarni zavodi krajevno znatno bolj pri roki.
N a dlani je, da nova uredba okr-njuje v znatni meri finančno samoupravo v rudarskem zavarovanju. Kar se drugod po svetu in na ženevskih konferencah Mednarodnega urada dela vedno bolj priznava kot življenjsko vprašanje prosperitete socialnega zavarovanja, to se pri nas v temeljih izpodkopava.
Z novo uredbo se rudarsko zavarovanje oddaljuje od nalog, služiti s pravično in smotreno naložbeno politiko potrebam narodnega gospodarstva svojega območja, torej koristim svojih zavarovancev in njihovih delodajalcev.
Okrožnica protikrošniarstvu
Proti krošnlarjem moralo oblastva postopati strogol
Že večkrat smo na tem mestu poudarili, da se krošnjarstvo nikdar ne bi tako razpaslo, če ne bi nekatera oblastva krošnjarjenje tolerirala ali ga celo s svojo pasivnostjo podpirala. Tako se je neštetokrat dogodilo, da so bili krošnjarji od raznih organov zaradi nelegalne trgovine naznanjeni, nato pa od oblastev kaznovani tako milo, da je bila kazen krošnjarjem le v potuho ali pa so bili sploh oproščeni vsake kazni.
Pogosto se je tudi dogajalo, da so mogli krošnjarji tudi po uradih nemoteno prodajati, da so imeli v nekaterih uradih celo zveste stalne odjemalce. Pri takšnih razmerah se je seveda moralo kroš-njaretvo le še bolj razviti. S takšno potuho se pač nelegalno krošnjarstvo nikdar in nikoli ne more zatreti.
Ponovno pa so morali tudi trgovci konstatirati, da so izdajala nekatera oblastva krošnjarska do-
voljenja kar na debelo in tudi za takšne krošnjarske posle, ki po zakonu nikakor niso bili dovoljeni. Prav tako se je več ko enkrat ugotovilo, da so se nekateri krošnjarji pri svojem poslu posluževali falzificiranih dovolil, da so tudi na drug način kršili zakonske predpise. Kljub temu pa so bile dostikrat tudi ovadbe o tem nezakonitem delovanju krošnjarjev brezuspešne.
Višje oblasti so sicer ponovno s posebnimi okrožnicami opozorile svoje organe, da so dolžni nedopustno krošnjarjenje pobijati. Tako je takšno okrožnico izdala banska uprava v Ljubljani že leta 1935, podobno okrožnico je izdala tudi komanda orožniškega polka, toda šele v zadnjem času se opaža, da se je začelo krošnjarjenje le bolj odločno pobijati. Upamo, da se bo sedaj akcija proti nelegalnemu krošnjarstvu nadaljevala, še z večjo odločnostjo, zlasti pa. to
upamo po zadnji okrožnici, ki jo I je izdal ban dravske banovine dr. Natlačen dne 9. marca 1937. V tej okrožnici ban dr. Natlačen opo-l zarja, da so oblastva zavezana, daj nelegalno krošnjarstvo pobijajo. Ban dr. Natlačen opozarja nadalje, da je banska uprava predlagala ministrstvu za trgovino, da se j krošnjarjenje z manufakturo sploh
Predavanje	mi
o sodobni Bolgarski
V četrtek zvečer je predaval minister Dirno Kazasov v Trgovskem domu o sodobni Bolgarski. Predavatelja je pozdravil v imenu
prepove. Dokler pa ta prepoved bolgarsko-jugoslovanske lige njen
ne izide, so vsa oblastva dolžna, da se strogo ravnajo po doscdaj izdanih navodilih.
Zahvaljujemo se g. banu dr. Natlačenu za njegovo energično I okrožnico in upamo tudi, da bo imela popoln uspeh. Vse trgovce pa pozivamo, da brezobzirno prijavijo vsakogar, ki bi tudi po tej okrožnici sabotiral akcijo proti ne-| legalnemu krošnjarjenju.
Ker je v svrho uspešnega pobi-| janja nelegalnega krošnjarstva nujno potrebno, da vsa združenja dobro poznajo okrožnico bana, jo objavljamo v naslednjem v celoti:
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VIII. No. 1894/1.
Ljubljana, dne 9. marca 1937.
Predmet:	Pobijanje
neupravičenega kros-njarjenja.
Okrožnica vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom
Kraljevska banska uprava je že -večkrat, zlasti pa z okrožnico z dne 23. III. 1935, VIII. No. 505/2 in z mnogimi konkretnimi odredbami naročila, da se pobija nedopustno krošnjarjenje in nedopustno ponujanje blaga po agentih. ■Glede obeh vrst nezakonitega delovanja je hkratu izdajala tudi tolmačenja veljavnih predpisov in navodila.
Vendar se opaža, da praksa pr vostopnih oblastcv ne zadovoljuje in povzroča še vedno pritožbe trgovskih krogov, ki jim krošnjarjenje in obhodna trgovina ogra-žata eksistenco
predsednik Rasto Pustoslemšek ter poudaril njegove velike zasluge za zboljšanje bolgarsko-jugo-slovanskih odnošajev.
Nato je viharno pozdravljen od zelo številne in odlične publike govoril minister Kazasov. Predaval je silno živahno in temperamentno, njegova izreka je bila jasna in uporabljal je čim več internacionalnih izrazov, da je bilo njegovo predavanje razumljivo tudi ljudem, ki so prvič slišali bolgarščino.
Uvodoma je govoril najprej o Ljubljani in o njeni težki borbi za ohranitev slovenskega naroda. Nato je govoril o težkih časih borbe med Bolgari in Srbi ter o velikem delu zbližanja, ki sta ga izvedla kralj Aleksander in car Boris. Šele pred tremi leti je bil led prebit in vendaT je danes že čisto druga situacija in pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko je že dejstvo.
Kaj je bil glavni vzrok, da je tako pozno prišlo do zbližanja? Predvsem treba omeniti to, da se medsebojno nismo poznali, ker ni bilo nobenih stikov. Sedaj je ta napaka odpravljena, ker je v teh 3 zadnjih letih bilo navezanih toliko stikov, da raste medsebojno spoznavanje. To pa jb tudi najmočnejša in najsilnejša propaganda za zbližanje.
Nato je govoril o Bolgarih. Če pogledamo, kako živi srbski in kako živi bolgarski kmet, potem se more reči,	da živita oba popolnoma enako.	Isto je ozračje na srbski, ko na	bolgarski vasi, isto je
tudi mišljenje srbskega in bolgarskega kmeta. Ni pa isti njun zna-
-......-	| čaj. Sirb je bolj temperamenten,
Največ pritožb prihaja na kralj. 0(jicri^ega značaja, ima v sebi več bansko upravo zoper	krošnjarjenje I san]-avost;	dočim je Bolgar miren,
z manufakturo.	V	tem	pogledu	je le zaprt	in velik realist. Ze kot
kraljevska banska uprava večkra otro^ -e Bolgar vzgojen v tem, da intervenirala, zlasti proti tujim nikdar ne sme kazati svojih ču-
prodajalcem manufakture, pa tudi glede domačih interesentov, ki prihajajo največ iz bivšega metliškega okraja, je bilo danih že precej izčrpnih navodil
Ker dosedanji ukrepi glede prodaje manufakture niso mogli pokazati zaželjenega uspeha, je kralj, banska uprava predlagala pod VIII. No. 3359/2 z dne 28. decembra 1936 ministrstvu za trgovino in industrijo, da se krošnjarjenje z manufakturo sploh prepove
Dotlej, dokler ne izide predlagana ministrska odredba, pa se
stev. Niti otrok ne sme jokati pred ljudmi, ker je to za Bolgara nedostojno. In velik realist je Bolgar, ki vedno realno pretehta vsako stvar. Pa še eno treba poudariti, to je velikanska ljubezen Bolgara do rodne zemlje. Zemlja je Bolgaru vse. Poleg tega pa je Bolgar tudi silno varčen in zato njegovo gospodarstvo vstaja.
Bolgarska meri 103.000 km1' in ima 6,250.000 ljudi. Plodnost prebivalstva je zelo velika in vsako leto se poveča število prebivalstva za 80.000. Bolgarska tudi slovi kot
vnovič opozarjate na strogo UP°" 1 dežela ljudi zelo visoke starosti „„.1,1 r»a m» ^ Idriji, statistiki je na Bolgarskem nad 2000 ljudi, ki so stari nad 100 let.
Od vsega prebivalstva je 85% bolgarske narodnosti, 12% je Turkov, drugo odpada na Grke, Romune in druge narodnosti.
Nepismenost pada, ker so mlajši ljudje skoraj vsi pismeni. Povprečno je na Bolgarskem 60% ljudi pismenih, med mlajšimi ljudmi pa celo 90%. Za šolstvo je na Bolgarskem zelo dobro preskrbljeno. Bolgarska ima dve univerzi, okoli 100 srednjih šol, vsaka večja vas pa svojo šolo. Tudi kmetje skrbe, da so njih šole lepe. Zelo dobro je poskrbljeno za strokovni pouk.
Sofija ima operno gledališče, dvoje dramskih in dvoje operetnih gledališč. Obisk teh gledališč je zelo dober in obišče vsako operno predstavo povprečno 1000 ljudi Stalna gledališča so v Plovdivu, Vami, Burgasu in v Ruseh, poleg njih pa je še več potujočih gledališč, ki jih vzdržujejo manjša me sta, a tudi kmetsko prebivalstvo.
Zanimivo je, kar je pripovedoval minister Kazasov o treznostnem gibanju na Bolgarskem. Organizacija bolgarske »svete vojske« šteje
rabo doslej danih navodil. Da ne bi opešala nadzorovalna služba, izdajte takojšen nalog na vse podrejene organe, da se poostri kontrola nad krošnjarji in trgovskimi agenti. Izvede naj se intenzivne) še pregledovanje izkazil, po vloženih kazenskih prijavah pa naj se kakor doslej hitro in strogo po stopa.
O izdanih odredbah poročajte do 20. t. m.
dr. Natlačen
Združenje pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani
ima svoj ohčni zbor v ponedeljek dne 22. marca ob 2. uri popoldne v sejni dvorani Društva industrij-cev in veletrgovcev, Ljubljana Tyrševa cesta 1 b, II. nadstr. (pa lača Ljubljanske kreditne banke) Dnevni red občnega zbora je: Nagovor in poročilo predsednika. — Poročilo tajnika. — Poročilo blagajnika. — Poročilo nadzor stva. — Določitev prispevkov za leto 1937. — Proračun za 1. 1937. — Volitve delegatov za okrožni odbor. — Samostojni predlogi. — Slučajnosti.
okoli 15.000 članov. Bolgarski kmet je zelo trezen in malo pije. Polno vasi je, kjer ni niti ena krčma. Ce se prebivalstvo s plebiscitom iz-ireče proti novi krčmi, potem se ta tudi ne sme ustanoviti.
Nato je govoril minister Kazasov o gospodarstvu Bolgarske. Izvoz Bolgarske znaša okoli 3 in pol milijarde levov. Glavni izvozni predmet je tobak, katerega je Bolgarska lani izvozila za 1,3 milijarde levov. Drugi največji izvozni predmet Bolgarske so jajca, ki jih izvaža za približno 400 milijonov levov. V znatni množini izvaža Bolgarska še sadje, grozdje, pšenico, žita in oljnate rastline ter perutnino in živino. Kmetijstvo je posebno v zadnjih letih zelo napredovalo ter je zato tudi izvoz močno napredoval. Tako je Bolgarska izvozila sadja 1. 1931 komaj za 90 milijonov, sedaj že za več ko 200 milijonov. Kakor vsi kmetovalci, tako je bil tudi bolgarski kmet nezaupljiv do raznih novotarij, ki so se mu predlagale za boljše obdelovanje zemlje, šele praktične izkušnje, da so te novosti dobre, so ga mogle prepričati.
Posebno pa je na Bolgarskem napredovala produkcija industrijskih rastlin. Vrednost te proizvodnje znaša že okoli 1,3 milijarde levov ter je še v dvigu. Glede bombaža je dosegla Bolgarska že popolno avtarkijo in močna bolgarska tekstilna industrija more dobiti potrebne surovine doma.
Kapitalno ni Bolgarska močna, vendar se tudi v tem pogledu njeno stanje vztrajno boljša Na vsem Bolgarskem je okoli 900 delniških družb, ki imajo nekaj nad 5 milijard kapitala, od katerega pripadajo domačim družbam 3 milijarde, tujim pa 2 milijardi.
Zadrug ima Bolgarska okoli 5000, ki imajo skupno nad 900.000 članov. Posebno močne so produktivne zadruge, katerih je nad 2000. Bolgarski kmet ima za zadružništvo posebno razvit smisel.
Časopisje je na Bolgarskem zelo razvito. Napaka pa je, da je časopisje preveč razdrobljeno. Nad 30 dnevnikov ima Bolgarska, od katerih pa imajo večjo tiražo samo 3 jutranjiki in okoli 5 večernikov. Najbolj razširjen list je »Utro«, ki ima okoli 80.000 tiraže. Veliko naklado imata še lista »Zarja« in »Dnevnik«. Večerniki nimajo čez 10.000 izvodov naklade. Vsi iso-fijski dnevniki pa izhajajo v približno četrt milijona izvodih. Vseh drugih periodičnih listov je okoli 500. V zadnjem času se opaža tendenca, da se ta drobitev listov neha in da večji listi zavladajo mesto številnejših manjših.
Dobro je preskrbljena Bolgarska tudi s knjižnicami. Podlago tvorita za vse knjižnice v deželi dve veliki narodni knjižnici.
V javnem življenju Bolgarske se je zelo težko občutilo, da je vladalo do zadnjega časa zelo močno nasprotje med mestom in deželo, med delavstvom in podjetniki. To nasprotje je tudi škodovalo dobremu razvoju političnega življenja. Mnogo je do tega nasprotja prišlo zaradi mladosti bolgarskega političnega življenja. Posledica tega je bila, da so vsa tuja gesla zanimala bolgarsko inteligenco bolj ko pa najbolj važna bolgarska vprašanja Toda sedaj se tudi v tem oziru kaže zboljšanje in nasprotja izginevajo, ker skupna gospodarska in politična vprašanja vedno bolj vežejo bolgarske javne dela-* skupnemu delu.
Podrobno je razložil minister Kazasov tudi bolgarsko delovno dolžnost. Ta je dvojna: prostovoljna in pa obvezna, ki jo je vpeljal Aleksander Stambolijski. Če hoče Irak okraj novo železnico, potem sklenejo prizadete občine, da mora vse prebivalstvo pomagati pri železnici in železnica se zgiradi
Vlada da samo tračnice in pa j mostni ter tehnični material.
Poleg tega pa je uvedena tudi obvezna delovna dolžnost za mlade fante. Teh rekrutov je vsako leto okoli 20.000. Ti »trudoviki« grade predvsem ceste.
Minister Kazasov je navedel še nekatere druge posebnosti iz bolgarskega življenja, nato pa zaključil svoje predavanje s temi pomembnimi besedami:
Med Jugoslavijo in Bolgarsko je bil sklenjen pakt večnega prijateljstva in ne samo navadnega prijateljstva. Velika beseda je večno prijateljstvo in težko je takšno prijateljstvo ohraniti, kajti vedno prinaša življenje dogodke, ki morejo zlomiti prijateljstvo.
Toda moremo ohraniti večno prijateljstvo, če mu damo veliko in močno idejno podlago. To, kar je bilo od nekdaj- najmočnejše gibalo našega in jugoslovanskega naroda, ideje, ki so dvigale k novim ciljem bolgarski in jugoslovanski narod, te morajo biti tudi podlaga našega večnega prijateljstva.
In te ideje so:
Človečanstvo, pravičnost in svo boda!
Te ideje morajo biti podlaga našega prijateljstva.
Z velikanskim navdušenjem so sprejeli zborovalci te besede ministra Kazasova, katerim se je krajšim govorom še posebej zahvalil predsednik zbornice Ivan Jelačin.
Narodna banka je omejila izvoz v Nemčijo
Naš aktivni saldo proti Nemčiji je narastel dne 10. t. m. že na 33,8 milijona mark ter se je v treh mesecih več ko podvojil. V treh
mesecih smo izvozili v Nemčijo blaga za 459 milijonov din, dočim smo ga v istem času lani izvozili le za 305 milijonov. Ker so naše terjatve že preveč narasle, je sedaj izdala Narodna banka nove predpise glede izdajanja potrdil za zavarovanje valute za izvoz v Nemčijo. Ti novi predpisi (določajo:
1. Potrdila o zavarovanju valute smejo izdajati pooblaščeni zavodi samo onim komitentom, katerim so jih izdali za meseca januar in februar.
2. Za marec se sme tem tvrdkam izdati samo ena četrtina onih potrdil, ki so jim bila izdana v januarju in februarju. Če je torej neka tvrdka izvozila v januarju in februarja skupno blaga za 240.000 din, potem sme v marcu izvoziti le za 60.000 din.
3. Potrdila, ki so bila strankam že izdana v marcu, se vračunajo v skupni za marec dovoljeni kontin geni.
4. Ista količina, ki se dovoli izvoznikom za marec, se more dovoliti tudi za april.
5. Posebna navodila za maj in naslednje mesece bodo pravočasno izdana.
6. Vsak denarni zavod sestavi do 15. marca seznam izdanih potrdil ter vrsto in količino blaga, za katero so bila ta potrdila izdana letos. Te sezname je treba sestaviti posebno za posamezne vrste blaga.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. marca objavlja: Odločbi kr. namestnikov o ustanovitvi nove občine Sv. Vid nad Cerknico in o preimenovanju občine Tabor v Sv. Jurij ob Taboru — Naredbo o prepovedi nabiranja prostovoljcev in prostovoljnih prispevkov za Španijo Pravilnik o umetnih vžigalnikih in kre-silnikih — Avtentično tolmačenje 3. odst. 36. in 55. člena uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Mene vesti
Gentlemen agreement se bo sklenil med Italijo in Jugoslavijo, kakor pišejo pariški listi. Z novim sporazumom bi si obe državi zajamčili svoje meje na Jadranu. Na drugi strani pa se te vesti od drugih listov demantirajo, ker da gre le za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
V čsl. parlamentu je odgovarjal zunanji minister dr. Krofta na
poljske očitke, da je napisana knjiga poslanika dr. Sebe v protipolj-skem duhu. To ni res, ker v vsej knjigi ni niti enega stavka, ki bi se mogel tolmačiti kot protipoljski.
Na drugi strani pa je res, da so mnogi poljski pisatelji, ki nikakor niso daleč od sedanje poljske vlade, napisali, da je treba češkoslovaško razdrobiti.
Glede habsburškega vprašanja je ostalo stališče češkoslovaške neiz-premenjeno, kakor je izjavil minister dr. Krofta. češkoslovaška še nadalje odklanja vsako obnovo habsburške monarhije.
Nemčija je končno vendarle odgovorila na angleški noti glede sklenitve^ novega locamskega pakta. Nemčija je z odgovorom tako dolgo odlašala, ker je bila prepričana, da bo imela vsaj ena njenih diplomatičnih akcij uspeh. Kakor pa se je sedaj izkazalo, so vse te njene akcije propadle. Ataka proti francosko-ruskemu paktu je bila brezuspešna. Odnošaji se z Anglijo niso niti najmanj zboljšali, temveč je angleško oboroževanje dokazalo, da Anglija ne bo niti najmanj popustila. Tudi računi na posledice nove belgijske politike se niso obnesli. Velika večina, ki jo je dobila Blumova vlada pri izglasovanju oborožitvenega posojila, je nadalje dokazala, da je Francija enotna. Končno pa tudi atake proti češkoslovaški in spletke na Dunaju niso prinesle Nemčiji pričakovanih uspehov.
Nemčija je odgovorila na angleški noti šele potem, ko sč je sporazumela glede vsebine odgovora z Italijo. Pričakujejo, da bo sedaj tudi Italija odgovorila na angleško noto.
Guverner Libije maršal Balbo je izdal ob prihodu Mussolinija v Libijo proglas na vse prebivalstvo, v katerem označuje Mussolinija kot zaščitnika islama. Naravnost sistematično uničevanje senusijev v Afriki govori pač čisto drugo pesem.
Pertinax komentira v »Echo de Pariš« Mussolinijev prihod v Afriko ter pravi, da pomeni ta prihod italijanski odgovor na angleške oboroževalne načrte. Italija hoče pokazati svojo moč v Sredozemskem morju. Dejansko je tudi dosegla Italija zaradi španske državljanske vojne nove postojanke v zapadnem delu Sredozemskega morja, toda na drugi strani je gospodarska in finančna moč Italije tako slabotna, da ne more vzbujati italijansko ponašanje prevelikega vznemirjenja.
Uporniki so prodrli do 5 km do mesta Guadalahara. Njih artilerija je že začela mesto obstreljevati. Vendar pa je njih ofenziva deloma zaradi velikih izgub, deloma pa zaradi močnega odpora republikancev vsaj trenutno ustavljena.
Čas, ko so se morale uporniške čete generala Franca zaradi velikih izgub v ofenzivi proti Madridu pregrupirati, so dobro izrabili republikanci ter z nenadno, od letalstva močno podprto ofenzivo vrgli upornike nazaj, da so ti danes oddaljeni od mesta Guadalahare okoli 28 km, dočim so se pred dnevi približali mestu že na 18 km, za nekaj časa celo za 5 km.
Poraz frankistov pred Guadala-haro je večji, kakor se je prvotno mislilo. Tako pravi neko vladno poročilo, da so se italijanski oddelki v začetku umikali v redu. Ko pa so jih začela vladna letala obstreljevati s strojnicami in bombami, je nastal splošen nered in italijanske čete so začele bežati v paničnem strahu. Vodja letalske divizije, ki je Izvršila ta napad, je izjavil, da je bila po njegovem mnenju uničena cela divizija. Dejansko je tudi vojni plen republikancev zelo velik.
Vseh italijanskih vojakov je po izjavah italijanskih ujetnikov v Španiji 80.000, nemških vojakov pa 40.000. Vsi se bore v svojih uniformah in pod poveljstvom svojih oficirjev. Kakor so izjavili oficirji iz nevtralnih držav, ki so bili poslani na špansko bojišče kot opazovalci, preizkušajo Italijani in Nemci na španskem bojišču svoje novo orožje.
Madjarska vlada namerava takoj po velikonočnih praznikih predložiti parlamentu zakonski načrt, s katerim se znatno povečujejo pravice državnega upravitelja Horthy-ja. Po tem načrtu bi imel upravitelj Horthy pravico, da v soglasju z vlado izdaja zakone. S tem bi bil dejansko na Madjarskem uveden avtoritativni režim.
Denarstvo
Stanje Narodna banke
Po izkazu Narodne banke z dne 8. marca se je njeno stanje izpre menilo takole (vse številke v mi lijonih dinarjev):
Podloga se je povečala za 6,! na 1648,7.
Devize, ki ne spadajo v podlo go, so se znižale za 36,7 na 656,6,
Vsota kovanega denarja se je znižala za 5 na 378.
Posojila so se skupno povišala za 1,5 na 1697'07.
Razna aktiva so se povišala za 30,5 na 888,2.
Obtok bankovcev se je povečal za 12,8 na 5359'4.
Obveze na pokaz so se povečale pa za 34,7 na 1944,07.
Razna pasiva so se zmanjšala za 51,3 na 243,6.
Celotno kritje se je znižalo na 29%, samo zlato pa na 28'42%.
*
Razpoložljiva sredstva Drž. hipotekarne banke so v januarju narasla za skoraj 100 milijonov na 574 milijonov din. Hranilne vloge na knjižice so se povečale v januarju za 21,2 na 1221 milijonov din vloge po tekočih računih pa za 18,5 na 477,4 milijona din.
Francosko oborožitveno posojilo je doseglo velikanski uspeh, že takoj prvi dan je bila podpisana prva transa posojila v višini 5 milijard frankov v dvojnem znesku. Finančno ministrstvo je zato objavilo, da je prisiljeno zaradi velikega uspeha posojila podpisovanje posojila usta viti.
Dobave - licitacije
Gradbeni oddelek direkcije drž, železnic v Ljubljani sprejema do dne 16. marca ponudbe za dobavo raznih kljunačev (Sperrklinken).
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. marca ponudbe za dobavo smrekovih desk in izolimih spojk za tračnice; prometni oddelek pa do 20. marca za dobavo pernatih pod-glavnikov, prevlek k blazinam iz belega gradla in volnenih odej.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 18. marca ponudbe za dobavo kuvert in tiskovin; do dne 22. marca za dobavo vijakov in zakovic.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 25. marca ponudbe za dobavo raznih svetilnih teles in do 1. aprila za dobavo elektromotorja.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 1. aprila ponudbe za dobavo porcelanskih kap za krovne nosače in cevi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 1. aprila ponudbe za dobavo brusilnih plošč.
LICITACIJE
Nabava 20.000 kg bencina. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo ofertno licitacijo za dobavo 20.000 kg mešanega bencina na dan 8. aprila. Pogoji po din 20'— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg.
Nabava 4700 kg bencina. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo ofertno licitacijo za dobavo 4700 kg mešanega bencina na dan 12. aprila 1937. Pogoji po din 10'— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg št. 2, I. nadstr., soba št. 41.
Komanda pomorskega arzenala v ^,i7tu sPrejema do 24. marca ponudbe za dobavo 5.500 kg železne pločevine.
80 °,ertne licitacije za
dobavljanje mesa za potrebe voja-
t ia b? ippr^rila d?„30- Septembra t. 1., m sicer. dno 16. marca v Ce-
lju in Škofji Loki; dne 18. marca v Ljubljani in Slov. Bistrici; dne 20. marca v Dolnji Lendavi, Mariboru in Bohinjski Bell; 22. marca Pa v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
Dne 24. marca bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za napravo dimnika iz °peke pri električni centrali na drž. rudniku v Banjaluki.
Dne 29. marca bo pri Upravi skladišča 1. oddelka Vojno-tehnič-Jcga zavoda v Sarajevu licitacija dobavo 6.500 kg železne ploče-vihe in dne 10. aprila za dobavo stroja za rezanje.
.Dne 19. marca bo pri štabu ip. armijske oblasti v Skoplju dcltacija za dobavo 6 novih pisalnih strojev.
Dne 22. marca bo pri Direkciji Pomorskega saobračaja v Splitu “citacija za dobavo motorja za motorni čoln.
(Predmetni oglasi so v pisarni ^Porniče za TOI v Ljubljani na
vpogled.)
TEDEN NA UUBUANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet din 4,129.583’68.
Tudi v prejšnjem borz. tednu je bila devizna kupčija še dokaj živahna ter dosežen še razmeroma zadovoljiv skupni promet, ki je proti predzadnjemu tednu le za 272 tisoč din manjši.
Promet v poedinih devizah je bil naslednji:
pred-
Devize:	zadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	6	16
Berlin	1970	1330	priv.	klir.
296	—
160 353
Bruselj
Curih
Dunaj
London
Montreal
New York
Pariz
Din-deviza
Solun
Praga
Tret
386
493
125
551
52
9
204
487 inkl. pr. ki. 1220 inkl. pr. ki. 1
497
81
266 avstr. pr. ki. 19 boni 5
4 priv. klir.
Največji porast deviznih zaključkov pokazuje London, in sicer za skoro 850 tisoč dinarjev, medtem ko izkazujejo ostale devize razen Dunaja in Curiha padec prometa, tako n. pr. Berlin za celih 640 tisoč dinarjev, dinarska deviza pa za približno 300 tisoč dinarjev.
Narodna banka je posredovala še nadalje v Curihu, Parizu in Londonu, seveda le v višini dnevnega deviznega kontingenta. V privatnem kliringu je beležil angleški funt:
8. marca din 238'—
9. marca din 237'20—238-80
10. marca din 238'—
11. marca din 238'—
12. marca din 238'— avstrijski šiling:
8. marca din 7'75—7'85
9. marca din 7-80—7'90
10. marca d,in 7'93—8-03
11. marca din 8'01—8'11
12. marca din 7'95—8'05 nemška marka:
8. marca din 11'80—12'—
9. marca din 11'83—12'03
10. marca din 11-95—12-15
11. marca din 12T0—12'30
12. marca din 12'80—13'— Nadvse zanimiv je nenaden
dvig nemške marke od četrtka na petek prejšnjega tedna, saj znaša 90 par pri 1 Rmk, dočim doseže tečajni porast od 8. do 12. t. m. cel dinar pri 1 nem. marki, kar je pripisati predvsem dejstvu, da so dinarske terjatve večjidel že krite in se čimdalje bolj iščejo kompenzacijske marke s strani naših uvoznikov za uvoženo nemško blago.
(din 295'—) tečaj ter popustila na petkovem borznem sestanku za deset poenov v ponudbi in povpraševanju.
Prometa ni bilo nobenega. Notice državnih efektov so bile na prvi in zadnji borzni dan minulega tedna naslednje:
1937
7% inv. pos.	8. III.
12. III.
8% Blair	8. III.
12. III.
7% Blair	8. III.
12. III.
7% Seligm.	8. III.
12. III.
4% agr. obv.	8. III.
12. III.
6% begi. obv.	8. III.
12. III.
2'5% voj. škoda 8. III. 406'— 408'— 12. III. 407'— 409'— Od 11. t. m.	dalje	notirajo	na
tukajšnji borzi	tudi	4%	garant,
agrarne obveznice iz leta 1934., in sicer na bazi dinarjev 50'50 za denar, din 51'50 pa za blago.
din 87'-89'-92'25 92--82'-82'— 96'-97'-52'-52--72'-74'-
din
88'-
91’—
93'25
93’-
83-—
83'-
98'—
99'-
53'—
52-50
73'-
76'-
84'-
87'-
85'-
90 —
Devize	1937	Povpr. din	Pon. din
Amsterdam	8. III.	2390'66	2405‘26
	12. III.	238976	2403'75
Berlin	8. III.	1754'03	1767-91
	12. III.	1756-02	1769'90
Bruselj	8. III.	737'20	742'26
	12. III.	736'44	741'50
Curih	8. III.	996'45	1003'52
	12. III.	996'45	1003-52
London	8. III.	212‘86	214'91
	12. III.	213-16	215'22
New York	8. III.	4338'50	4374'82
	12. III.	4338'50	4374'82
Pariz	8. III.	19751	198-95
	12. III.	200'37	201'80
Praga	8. III.	152'33	153'44
	12. III.	152-33	153'44
Tret	8. III.	22975	232'23
	12. III.	22975	232-23
V zadnjem tednu dosežena tečajna razlika znaša (izražena v poenih): pri Amsterdamu — 1'50, Berlinu + 1’99, Bruslju - 0'76, Londonu -f 0'30, Parizu + 2'86, medtem ko so ostale devize noti-rale v petek 12. t. m. na bazi tečajev od 8. marca 1937.
Efektno tržišče.
Tendenca za državne papirje še čvrsta.
Bančni in industrijski efekti niso beležili razen Trboveljske premogokopne družbe, ki je no-tirala le v povpraševanju od 8. do 10. t. m. na bazi din 260'—, dosegla 11. t. m. svoj najvišji denarni (din 275’—) in blagovni
Žitno tržišče
Tendenca za koruzo stalna, za pšenico mirna.
Promet je bil tudi tokrat malenkosten v koruzi in pšenici.
Cene so popustile za 3 din pri slavonskem ovsu in za 5 din pri moki vseh vrst, sicer pa ostale nespremenjene.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din	din
Koruza:
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja 82-50	83-50
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v aprilu 1937 času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937 prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 115'— 116'— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja.................154'—	155-—
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . .	155'—	156'—
prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . .	174-—	175'—
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja	138'—	140'—
Ječmen : spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja .	137'—	140'—
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu	115'—	117*—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125'— 130'— Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 245'— 250'— pšenična Og. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 225'— 230'—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
205'— 210-
101'— 103'-
90'—	92'—
v	barva,	plesira	In
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon št. 22-72.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno stalna.
Pretekli teden je bil za naš izvoz lesa zelo kritičen. Stavka pristaniških delavcev na Sušaku je prizadela naše izvoznike in povzročila našim lesnim trgovcem občutno škodo. Blago, ki je bilo baš na potu, stoji na raznih postajah, se mora razkladati in je izpostavljeno raznim vremenskim neprilikam. Tudi na drugih slovenskih postajah čaka veliko blaga na odpremo za Sušak, toda ni železniških voz na razpolago. Tako ni mogoče naprej z blagom, ki leži in se kvari. A ne glede na to povzročajo našim lesnim izvoznikom novo škodo tudi še razne druge neprilike. Blago namenjeno v Nemčijo je možno izvažati le ob določenem času, ker je vezano na določene termine. Devizna dovoljenja potečejo navadno koncem vsakega meseca. Da se dobi novo dovoljenje traja delj časa in je poleg tega zvezano z raznimi stroški in sitnostmi. Isto velja za blago, ki sc izvaža v Anglijo-
Omenjena stavka doslej še ni končana; potrebni bi bili strogi ukrepi, da se čimprej konča in ne ponovi več ravno v času, ko se pričenja živahnejši izvoz naše ga lesa. (Med tem se je že končala.
V kratkem pride do sklenitve nove trgovinske pogodbe z Italijo, ki bo nam dala — po italijanskih vesteh sodeč — razne ugodnosti Slovenija, ki je v lesni trgovini najbolj vezana na italijansko sosedo, pričakuje to pogodbo z največjim zanimanjem in zaupanjem
Nove cene lesa:
Smreka, jelka:	din
Hlodi I., II., monte .	90’—
Brzojavni drogovi . . 130'— Bordonali inerkantilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . .
Skorete, paralelne, od 16 cm rfaprej . .
Skorete, podmerne, do
15 cm.................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg .
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 230'— 250'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II., .
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, oetrorobi, I., II.
Hrast:
Hlodi I., II............
Bordonali...............
Deske-plohi, neobrobljeni boules . . .
Deske-plohi, neobrobljeni, L, II. . . .
Deeke-plohi, oetrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm..................
Frizi I., širine od 8 om
naprej................ 805'— 895'—
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II,
Plohi, parjeni, I., II.
Parketi: hrastovi, za m1 .	.	.
bukovi, za m’ . . .
Železo, pragi 2 60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad .
Drva: bukova, za 100 kg
125-
120'—
130'—
din 120'-140'— 135 130'-140'
290'— 310'— 330'— 360'— 220'— 250'-
240'— 260 —
265'-
25-
305'-
30'
320'— 340'-
260'-
290'-
470'— 520'-
200'—
800'—
890'-
230-— 900'—
910'—
710'— 810'— 805’— 895-—
730'-
20-
870'-
45'—
34'-
32'-
22-
790'—
900-
960'—
58’-
40'-
34'-
24 —
hrastova, za 100 kg Oglje:. bukovo, za 100 kg »canellac. za 100 kg
12'-
11-
32’-
38’-
13'-
12'-
38'-
42-
Povpraševanja.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
I-, II. hrastove frize: v debelini mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 om in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (sevrone). v raznih dimenzijah, vl	teresentoin naknadno sporoča.
izlil	i 86 1-ahko b,ag°. ki bi se
izdelovalo v prihodnjih mesecih.
I arjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. m II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II
Hrastovi boulsi.
Predavanje o »Prodajni umetnosti v praksi« v Celju
Trgovsko društvo v Celju je priredilo v četrtek, dne 25. februarja 1937 v veliki dvorani Obrtnega doma predavanje o »Prodajni umetnosti v praksic. Predaval j® trK- sotrudnik in izložbeni aranžer Stane Megušar iz Ljubljane.
Predavanje s skioptičnimi slikami je bilo vseskozi zanimivo in poučno, ker je imelo namen, da nam predstavi trgovca-prodajalca kot takega, ki si je izbral ta poklic, katerega življenjski obstoj je odvisen le od dohodkov, ki izvirajo iz te naše najvažnejše gospodarske panoge.
Dolžnost prodajalca ni samo, da pokaže svoje teoretično znanje, ki si ga je pridobil bodisi v šoli ali pa v trgovini kot opazovalec preprodaji blaga, temveč njegova dolžnost je tudi, da s svojo prirojeno oz. pridobljeno sposobnostjo ustreže želji kupca, mu obrazloži kakovost in vrsto blaga, katero je kupcu všeč in ga s tem nekako naveže na trgovino, da postane njen stalen odjemalec. Pozornost pa mora tudi obračati na kupčevega spremljevalca, čeprav je le njegov otrok, a je ljubljenec staršev in se čestokrat ustreže tudi njegovi želji in njegovim zahtevam; saj tudi on že zna upoštevati dobre in slabe strani, prijaznost in nevljudnost prodajalca.
Poklic trgovca-prodajalca se prišteva med najlažje, češ »za pultom stati in ponuditi kupcu naročeno blago ni nobena umetnostc Ni to umetnost za onega, ki nima smisla in veselja za trgovski stan, ki se ne zna vživeti v ta poklic, kateri dela, ker je prisiljen, da si zasluži vsakdanji kruh. Teh je 15 odstotkov. 30 odstotkov pa je brez-obzirnežev, ki se ne zavedajo, kaj zahteva takt in naloga trgovskega nameščenca, in ne obračajo primerne pozornosti na kupca, ki to takoj opazi in v bodoče obišče raje drugo trgovino, kjer je postrežba večja in točnejša.
Skioptične slike so nam natanko očrtale gibanje nameščenstva v trgovini, iz česar razvidimo, da je trgovski stan težak im je treba zanj mnogo usposobljenosti.
Po predavanju se je predsednik Trgovskega društva g. Fazarinc zahvalil predavatelju za njegov veliki trud, ki bo gotovo rodil veliko uspehov. Saj je nabito polna dvorana pokazala, da vlada veliko zanimanje med prodajalci, kakor tudi med trgovci za taka poučna predavanja in bi bilo le želeti, da bi se tudi po drugih manjših kra-: ih prirejala slična predavanja, da bi se vsi prodajalci seznanili s to prodajno umetnostjo.
Kanlmrzi - purmave
Končano je poravnalno postopanje trgovca Franceta Koniga v Celju.
Potrja se prisilna poravnava,
ki jo je sklenil krojaški mojster Franc Merjasec na Viču pri Ljubljani. Končano je poravnalno postopanje trgovke Marije Groznik v Višnji gori.
Občni zbori Elektrarna za Škofjo Loko in okolico, d. d. v Škofji Loki ima 17. redni občni zbor v sredo, dne 31. marca ob 11. uri dop. v sejni dvorani mestne hiše v škof ji Loki.
železniški dohodki naraščajo
Državne železnice so objavile podatke o železniških dohodkih v prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta. V milijonih din so znašali ti čisti dohodki iz:
18,9	13,2	13,0
967,8	936,7	952,8
174,3	246,3	197,2
Gospodarska hrvatskega vprašanja
potniškega 1934	1935	1936
prometa 425,1 398,2 447,6 prtljažnega prometa lokalnega blagovnega inozemskega blagovnega
Skupno	1581,3 1594,5 1610,9
Železniški dohodki so torej lepo napredovali, a bi najbrže še bolj, če bi se tudi blagovne tarife prilagodile potrebam gospodarstva. Čas pa bi tudi že bil, da bi železniška uprava zboljšala plače železniških nameščencev, ki imajo glavno zaslugo, da so železniški dohodki narasli.
Zunanja trgovina
Češkoslovaški listi pišejo z ozirom na velike privilegije, ki jih imata borska družba in pa družba »La Dalmatienne«, da je francoski kapital v Jugoslaviji mnogo bolj privilegiran ko pa češkoslovaški.
Avstrija je uvozila iz Jugoslavije v januarju 1936 koruze za 4,9 milijona šilingov, letos pa za 8,4 milijona šilingov. Poleg tega j« Avstrija tudi povečala svoj uvoz prešičev iz Jugoslavije.
Štiriletko za povečanje turškega kmetijstva bodo uvedli v Turčiji.
Pet največjih ameriških družb jekla je znižalo delovno dobo od 48 na 40 ur, določilo minimalne mezde na 5 dolarjev ter dovolilo delavcem še nekatere druge ugodnosti. 550.000 delavcev je deležnih teh pridobitev ter bodo te veljale vseh pet družb na leto okoli 100 milijonov dolarjev. Družbe so dovolile te ugodnosti delavcem same od sebe, ker se je pripravljal proti njim generalni štrajk, ki naj bi izsilil od: njih to, kar so sedaj same dale.,
trna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 28. februarja:
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Eisner Željko, Bjelovar.
Drinska banovina: Cvetič Slavko, čačak.
Donavska banovina: Iliča Dimitrije Desanka, Požarevac.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Primorska banovina: Vilogorac Mustafa umrl. Omera, Mostar; Maler Georg, Petrovo polje.
Donavska banovina: Gergeč Aleksander A., Vršac.
KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Privredna banka d. d., Pregrada.
Drinska banovina:	Blagojevlč
Ljubomir, Brezjak; Djakovič Mi-loje iz Lojaniča; Salom Tilda, Sa-
0VO
Donavska banovina: Atanačkovič života, zapuščina, Smederevo.
Moravska banovina: AckovioSto-iljko, Pepeljevac; Mijajlovič Rado-jlca, Pepeljevac. ;
Vardarska banovina: Mandli Av-ram, Priština.
Beograd, Zemun, Pančevo: Bu-nuševlč Jusuf, Beograd; Luko vit Luka P., Beograd.
POTRJENE PRISILNE
; rauviunt'.!
Savska banovina: Jedjud Ivan, Zagreb.
Beograd, Zemun, Pančevo: Ada-nja Navila 6. »Jeftinočac, Beo-grad.
USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Donavska banovina: Iliča Dimitrije Desanka, Požarevac
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki ko o rokih, kvotah itd- v tajništvu društva.
»Nova Evropa« se imenuje odlična hrvatska revija, ki zaradi svoje objektivnosti zasluži vso pažnjo, zlasti ker daje prostora strokovnim opazovalcem domačih in evropskih razmer, že januarska številka te revije vsebuje nekatere članke in glose, s katerimi želimo seznaniti bralce »Trgovskega lista«.
Takšen članek se mi zdi Kus-Nikolajeva razprava »Hrvatsko vprašanje in delavski razred«, kjer v zvezi z nacionalizmom označuje pomen delavstva. Nacionalizem — pravi pisec — je nadstavba meščanskega razreda. Nova oblika kapitalističnega gospodarstva tvori nove politične okvire, oblikuje nove državne tvorbe, ki morajo odgovarjati novim produkcijskim razmeram. Ta razred pa ni enovit (homogen) in nima enotnih političnih teženj. Velika buržuazija se loči od drobnega gospodarstva tudi po političnih smotrih: želi širokih ozemelj, je ekspanzivna, zato je njen nacionalizem napadalen; malomeščanstvo pa se zadovoljuje z ožjim terenom, je konzervativno in miroljubno. Prvi ugaja centralizem v vsem, drugemu je škodljiv. Ker je struktura Hrvatske še deloma predkapitalistična, so v tem boju končno prevladali srednji sloji tudi politično. Opozarja, da so sociologi srednje sloje očitno podcenjevali. Na Hrvatskerp da je pred vojno bila odločno za Jugoslavijo buržuazija z intelektualci in mladino, dočim je večina srednjih slojev sprejela ideologijo »pravaštva«. Ne sme se pozabiti, da ta porazdelitev še velja tudi za splošno družbeno polarizacijo v Hrvatski. Ne-dograjepost družbene strukture je povzročila trajno merjenje moči v medrazredni borbi in politično labilnost. V rokah liberalne buržuazije je postalo ju-goslovenstvo instrument moči, oblasti, dočim so mnoge razlike proti mehaničnemu unitarizmu. Pri zgradnji hrvatskega vprašanja igrajo dejansko odločilno vlogo konzervativni srednji sloji, ki se upirajo razširitvi nacionalnega okvira na eni ter inter-nacionalizmu delavskega gibanja na drugi strani.
Liberalni meščanski razred pa je po Kusovem mnenju prevrnil smisel jugosl. ideje, da bi zavaroval najprej svoje materialne koristi. Enako je bilo tudi v Nemčiji in Italiji. Kruti centralizem ne ustreza hrvatski gospodarski sestavi, ublažiti bi ga mogla le prožna uprava. Zato je bil odpor neizbežen. Močni srednji sloji so se borili za svoj obstanek in v tem je dober del hrvatskega vprašanja, tem bolj ker pokriva to vprašanje boj vseh prečan-skih krajin za njihov gospodarski obstanek; rešitev vidijo v dosegi političnega ravnotežja. Srednji sloji skupaj s kmett-posestniki so najmočnejša skupina v Hrvatski in v Vojvodini ter imajo vso pravico iskati boljše oblike za svoj gospodarski in politični obstanek, v političnem boju proti meščanstvu pa so zmagali še odločneje, ko je bila buržuazija oslabljena po svetovni sestavni križi kapitalizma
Avtor se nadalje vprašuje o stališču hrvatskega delavstva, ki ni Številčno močno, a bi po gospodarskem pomenu lahko imelo večji vpliv tudi na hrvatski raz-
s katerim je hotelo hrvatsko gibanje obseči še te sloje in kar se je tudi posrečilo. Zaradi nedelavnosti ostalega delavskega gibanja pa se je delavstvo izgubilo in pokazalo se je, da ne more dalje brez svoje vzgoje. Pokazalo pa se je tudi, da vsaka stranka, ki zbira kar povprek vse sloje — v današnjih razmerah izgubi bitko. HRS je slojna organizacija in zato solidne j ša od delavske sekcije JRZ. Hrvatska delavska zveza je borbena in vodi tudi stavke, česar druga kot čista politična tvorba ne more in ji zato ni namenjen dolg obstoj. Vendar pa je zmotno verjeti, da bo delavstvo v hrvatskem HRS razredno dozorevalo. V mnogih državah imamo proti temu jasnih dokazov. Narodni socialisti v Berlinu so vodili n. pr. prometno stavko, pa so vseeno ostali fašisti.
če hoče delavstvo pri nas doseči svoje pravo mesto — zaključuje Kus-Nikolajev svoj članek — mora izdelati in zaposliti najkoristnejše prednosti socializma kot pravega naslednika humanistične kulture. En del pa
smatra, da more brez škode
likvidirati svojo ideologijo, da bi zajelo široke mase, kar utegne postati uspdno, kajti delavsko gibanje mora ohraniti svojo samostojnost. V hrvatskem HRS položaj delavcev ni zaviden. Našli so v doslej protikapitali-stičnem gibanju pomoč, zdaj pa se v hrvatskem gibanju že kažejo pod vplivom posvetnega in cerkvenega veleposestništva nove črte. Velika buržuazija je jasno spoznala zlom svoje prejšnje intransigentnosti ter naglo presedlava v hrvatsko narodno gibanje in ima že velik vpliv tudi na vodstvo HRS. Delavstvo' bi se utegnilo uveljaviti tu kot obramba tudi v širših slojih. Obstoji pa tudi možnost fašistiza-cije vsega — če ne bodo demokratski elementi v gibanju dovolj močni. Za delavstvo je rešitev hrvatskega vprašanja v okviru Jugoslavije nujna. Inter-nacionalizem ni antinacionalen, kakor je že povedal Masaryk ob ruskem primeru. Dobra stran delavskega gibanja je njegova požrtvovalnost v boju za boljše odnose med ljudmi.
Povpraševanje po našem blagu
v	tuii
Les in lesni izdelki:
288 — Nantes: brzojavni drogi, borovi surovi brez grč in borovi železniški pragi, neimpregnirani, dolgi 2‘60m in široki 0’26m,
Deželni pridelki:
289 — Hamburg: odpadki od predelave in čiščenja rastlinskih olj ter živalskih masti;
290 — Houdeng-Goegnies (Belgija): povrtnina;
291 — London: pšenična in ržena moka, zmlete lupine graha, pšenični otrobi, grah, fižol, sočivje ter njih odpadki, ki nastajajo pri čiščenju;
292 — Newyork: rezanci sladkorne repe;
298 — Praga: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline, zlasti za kamilice;
294 — Brno: rumeno seme gorčice;
295 — Tonsberg (Norveška): ponuja se zastopnik za žitarice;
296 — Lausanne: koruza (5000 ton);
297 — Praga: bob.
Proizvodi sadjarstva:
298 — Chicago: žganje od bre skev, marelic, hrušk ter maraskino-višenj, ki so najmanj 5 let stare
299 — Pariz: sveže višnje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
300 — Praga: ponuja se zastopnik za kože zn izdelovanje rokavic;
301 — Tourcoing (Francija): odpadki od strojene ovčje kože;
302 — London: ovčja in svinjska čreva;
303 — Hamburg: kozja dlaka, črna in siva, konjska žima, kravja dlaka iz repa, ščetine;
304 — Rotterdam:	nizozemska tvrdka išče strokovnjaka, ki bi na njen račun kupoval v Jugoslaviji svinjska in ovčja čreva;
305 — TSnsberg (Norveška): po-
bombažnega, umetno svilenega ter konopljinega prediva ter prediva iz jute, bombažnih tkanin ter tkanin iz jute za izdelovanje vreč;
313 -r Newyork:	raznovrstne cunje in odpadki;
314 — Bremen: verige za živino ter podobne verige za izvoz v čezmorske dežele;
315 — Capetown (Južna Afrika): tekstilno blago, umetno cvetje, proizvodi domače industrije, kož-nato blago kakor torbice, jermena, koža za čevlje, hišne potrebščine, krtače, steklo in jeklo.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 8. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
i Doma in po svetu
SIS
večinoma s kmetov in iz mestnih pavperiziranih slojev, ostaja v prinesenih tradicijah, se celo d& voditi po propagandi konzervativnih krogov in ne dobi razredno zavesti. Kakor je omenil že Valeriu Marcu, pa velja, da je tudi marksizem, zlasti v agrarnih deželah državotvoren, česar mnogi socialisti kot predhodniki buržuazije niso razumeli. Vodje sindikatov so mislili, da mora delavec nujno sam postati v razredni borbi razredno zaveden, škodljivost tega avtomatizma se je pokazala tudi pri novem »Hrvatskem fadničkem savezu« pri »Hrvatski seljački stranki«
Vsak trgovec mora biti
naroinik ..Trgovskega H$ta‘	,
Udajatelj" »konzorcij Trgovskega llata«, njegov predstavnik dr. Ivan M«», urednik Aleksander Želez
Praga ne namene.
Proizvodi rudarstva:
307 — Praga: zastopniška tvrdka se zanima za rude;
308 — Bratislava: surov barit ter pečen magnezit;
309 — London: barij, železni oksiil, mavec.
Razno:
310 — Praga: ponuja se zastopnik za razne surovine;
311 — Tbnsberg (Norveška): zastopnik za platno;
812 — Carigrad: neka tvrdka Jšče [zastopstvo naših izvoznikov
Nj. Vel. kralj Peter II. je popol noma ozdravel.
Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala v Bukarešto. Na kolodvoru jo je čakal tudi kralj Karol ter se je z njim odpeljala v Cotrocenski dvorec.
Novi bolgarski poslanik Popov v Beogradu Je bil sprejet v svečani nastopni avdienci od kneza namestnika Pavla. V svojem nastopnem govoru je dejal, da, bo delal z vsemi silami za poglobitev bolgarsko-jugoslovanskega Prijateljstva.
Sokoli beograjske sokolske zupe so priredili izlet v Sofijo, kjer so bili od bolgarskih junakov zelo prisrčno sprejeti.
Finančni odbor senata je z8 proti sedmim glasovom sprejel v načelu predlog proračuna.
Dr Krnjevlo je po sestanku z dr. Mačkom v Gradcu odpotoval v Ženevo, ker je dr. Maček izjavil, da je bolje, če on v tujini zastopa interese hrvatskega naroda. Doktor ^injevič sam pa ni hotel dati novinarjem nobenih jasnejših izjav glede svojega dela v Ženevi. Dejal je samo, da bi neke sile na vsak način hotele preprečiti sporazum s Hrvati.
češkosL vojni minister Machnik
je dal novinarjem daljšo izjavo o vojaški moči češkoslovaške in držav Male antante. Dejal je, da Češkoslovaška ni prezrla niti enei prilike, da Je svojo armado tehnično čim najbolj izpopolnila Zlastl veliko pozornost pa posveča Češkoslovaška motorizaciji svoje armade, izpopolnitvi letalstva ter graditvi
močnih utrdb na vseh ogroženih krajih. Enako krepko pa napredujeta tudi jugoslovanska in romunska armada. Vojske držav Male antante pomenijo zato močan steber miru v Evropi ter morejo tudi računati na podporo vseh drugih držav, ki so za ohranitev miru.
Finančni minister Letica je dal skupščinskemu odboru za prošnje in pritožbe na razpolago 2 milijona dinarjev, da more rešiti najbolj nujne prošnje.
Finančno ministrstvo je zavrnilo proračun donavske banovine, češ da je za 30 milijonov din previsok.
Srbski, hrvatski in slovenski upodabljajoči umetniki so na skupnem zborovanju sklenili, da se ne udeleže letošnje razstave v jugoslovanskem paviljonu na pariški svetovni razstavi.
Za predsednika Slov. planinskega društva, ki šteje 3059 rednih, 775 akademikov, 1475 srednješolskih članov, je bil znova izvoljen tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani dr. Pretnar.
V spomenici jugoslovanskega profesorskega društva se navaja, da je 1200 suplentov v državi, ki so izpolnili že vse po zakonu predpisane pogoje za imenovanje za profesorje, ki pa tega imenovanja le ne morejo doseči. V spomenici se pritožujejo tudi profesorji, da se brez stvarne potrebe premeščajo profesorji brzojavno v druga mesta, ne da bi se jim plačali selitveni in prevozni stroški.
Stavka pristaniških delavcev na Sušaku se je končala. Mezde se povišajo za 25 °/o, uvede se osemurni delavnik, nadurno delo se plača za 50 °/o, nedeljsko delo pa za 100 Vo draže.
Dolgovi beograjske občine so se
znižali od 889 milijonov din v letu
1935. na 621 milijonov din v letu
1936. Dolgovi so se znižali predvsem zaradi devalvacije švicarskega franka ter zaradi konverzije nekaterih posojil beograjske občine.
Prvi lord angleške admiralitete
je navedel v parlamentu, da bo Anglija imela letos v gradnji 148 bojnih ladij, med temi 5 velikih bojnih ladij, štiri matične ladje za letala, 17 manjših križark ter večje število podmornic. Posebno pozornost pa bo Anglija posvetila tudi izpopolnitvi svojega letalstva ter bo imela še sredi letošnjega leta okoli 20.000 letal.
Predsednik vlade v Valenciji je izjavil, da je vsak sporazum med uporniki ter vladnimi silami nemogoč.
V belgijskem senatu je prišlo do
hudega pretepa med reksisti in liberalnimi poslanci, ker je bil sprejet vladni predlog, s katerim se onemogočajo nadomestne volitve, ki so jih hoteli izsiliti reksisti.
Francoska vlada je izdala dekret, s katerim se podržavlja velika tvor-nica orožja Schneider-Creuzot.
Ameriški veleposlanik v Berlinu je ostro protestiral proti pisavi nemških listov zaradi govora nju-jorškega župana.
Neki vlomilci so navrtali veliko blagajno zagrebške tvorniceTekstil-Mautner ter odnesli iz. nje okrog pol milijona dinarjev v bankovcih. 30.000 denarja v srebru so pustili v blagajni.
V bližini Bolcana je plaz zasul pet italijanskih vojakov. Dva vojaka sta se mogla še pravočasno rešiti.
Preiskava je ugotovila, da so bile bombe, ki so jih vrgli Etiopci na maršala Grazianija, domač etiopski izdelek. Zato so tudi slabo učin-j kovale, kar je rešilo Grazianiju ‘ življenje.
Radio Ljubljana
Torek, dne 16. marca. 11.00: šolska ura: Z našimi splavarji do Beograda (Rudolf Bratok) —12.00: Zvezde in zvezdniki pojo (plošče)
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Narodna kultura in židovstvo (profesor E. Bojc) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Mesečni kulturni pregled — 19.50: Zabavni kotiček
— 30.00: II ura slovenske orgelske glasbe. Sodelujeta:	prof.	Pavel
Rančigaj (orgle) in gdč, Štefka Korenčanova (samospevi) — 21.15: Pevski zbor akademikov »Slovenski fantje« — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 17. marca. 12.00: Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (dr. A. Dolinar) — 18.20: Terarij II. (Miroslav Zor) — 18.40: Gorenjska Sava (dr. Valter Bohinec) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Preteklost dubrovniške republike (dr. Josip Nač) — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani V I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko ukmar)._________________
tiska
»taerkur«. d. d., njen" predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.
raa