Jurij Rojs
Pedagoska fakulteta v Mariboru
UDK 882.09:882.081:929 Solohov M. A.
FRAZEOLOGIJA ZORANE LEDINE M. A. SOLOHOVA V IZVIRNIKU IN SLOVENSKEM PREVODU
Pri analizi frazeoloskih enot sem imel raski izvirnik Zorane Ledine M. A. Solohova' in slovenski prevod prof. Janka Modra.^ Osnovna frazeoloska enota mi pomeni foneticno besedo, kot jo razlaga zagrebska frazeoloska sola.^ V zvezi s tem, katere besedne enote j sodijo v okvir frazeologije, je veliko mnenj. V ruski frazeologiji sta najbolj razsirjeni poj- ¦ movanji: frazeologija v ozkem smislu in frazeologija v sirsem pogledu. Najizrazitejsa sta i frazeologa N. M. Sanskij'' in A. I. Molotkov.' Prvi pojmuje frazeoloske enote v sirsem po- ; gledu, drugi pa v ozjem. V okvir frazeologije pristevamo, poleg ze omenjenih foneticnih besed, se ponavljajoce se veznike, dvojno zlozene veznike z distantnimi deli, sestavljene ; predloge, sestavljene clenke, perifrazne frazeologeme, citate iz knjizevnih del, porogljive 1 izraze, besedne formule za izrazanje vljudnosti, besedne kliseje, formule nagovora, frazne j
" Prim. R. D. Kluge: Fruhe Tubinger Beitrage zum Verlauf und zur Erforschung der slowenischen Reformation, 1986 (nasa op. 13). - Tudi Kluge ne omenja Reussa v tej zvezL
I Mihail Solohov, Podnjataja celina, Moskva 1963. ^ Mihail Solohov, Zorana ledina, Ljubljana 1961.
' Med osrednjimi predstavniki te sole je dr. .4ntica Menac. Glej studijo: Neka pitanja u vezi s klasifikacijom frazeologije. Filologija, st. 8, str. 219-226, Zagreb 1978.
N. M. Sanskij, Frazeologija sovremennogo russkogo jazyka, Moskva 1985. ' A. 1. Molotkov, Frazeologiceskij slovar' russkogo jazyka, Moskva 1978; A. I. Molotkov, Osnovy frazeologii russkogo jazyka, Leiungrad 1977.
230
sablone, nomenklature, medmetne frazeoloske enote, domislice, sale, opisne in analiticne »obrate« govora, adverbialne frazeologeme, kalambume in folklorne frazeoloske enote, zlozene sestavne besede, kot so reduplikacije, sinonimna zblizanja, parna zblizanja sumarne semantike, apozitive, anekdotski tip frazeologemov, otroska ponavljanja, nekro-tizme, frazeoloske somatizme, pregovore in reke, aforizme, krilate izraze, glagolsko-imen-ske zveze idr.
Glede na strukturo in obliko so lahko frazeologemi celi stavki: prosti in zlozeni, lahko so priredno in podredno organizirani.
Pri analizi FE^ (frazeoloskih enot) v obeh jezikih mi ne gre toliko za stilisticni pretres, bolj me zanima vprasanje, kako je prevajalec zacutil ruske FE in jih presadil v slovenski jezik. Kolikor bi bilo mogoce, bi ruske frazeologeme lahko bolj ali manj dobro ovrednotili, ker ruski slovarji dajejo stilnozvrstne kvalifikatorje, npr.: Tolkovyj slovar' russkogo jazyka pod redakciej D. N. Usakova, Moskva 1935-1940, enako velja za slovar ME,' medtem ko tega ne moremo napraviti pri slovenskem frazeoloskem tekstu. Nimamo se frazeoloskega slovarja, prav tako SSKJ* ni dosleden pri razvrscanju frazeologemov, mestoma jih tudi ne vkljucuje, ni pa tudi narejen do konca. Zaradi tega smo uporabljali pri slovenskem tekstu deloma SSKJ, SP,' Glonarjev slovar slovenskega jezika'" in Pletersnikov slovar."
Prebirajoc slovenski tekst in primerjajoc izvirnik, lahko recemo, da je prof. Janko Moder ruske frazeoloske enote odhcno prepoznal in jih ob izvrstnem poznavanju slovenskega in ruskega jezika tudi primemo prevedel. V tekstu izvirnika je prepoznal TBZ (trdne besedne zveze) in jih prestavil na raven frazeologije slovenskega jezika. Prevajalec je opazil strnjenost besed tako v avtorskem jeziku kot tudi v jeziku posameznih nastopajocih oseb. Ker pa slovenski slovarji nedosledno citirajo FE ah pa jih sploh ne, vecinoma ni jasno, katere besedne zveze sodijo v okvir frazeologije, zato jih tudi ne bomo navajali s sklicevanjem na slovarje. Prav tako ne bomo upostevali razvrstitve na skupine zraslek, sklop, skup in sestava, kot jih razvrscata N. M. Sanskij in Joze Toporisic.'^ Vse ruske FE, ki jih navajamo, so potrjene v razhcnih ruskih slovarjih - vecinoma v slovarjih ME, OZ in TSU." Vse slovenske FE pa so le v neznatni meri registrirane v razlicnih slovenskih slovarjih, ki jih citiram zgoraj, vecinoma pa sem jih vzel iz pomnilnika - iz lastnega poznavanja slovenske frazeologije.
Najprej analiziramo frazeologeme v izvirniku (a) in mu vzporejamo slovenske ustrezne besedne zveze, nato pretresamo FE, ki nastopajo v ruskem jeziku, v slovenscini pa ne (b), prav na koncu pa citiramo FE, ki jih ni v jeziku izvirnika, v slovenscini pa so (c). Ne navajamo pa paremioloskih TBZ, krilatic, citatov idr.
Pri analizi ruskih FE podstavo dvakrat podcrtujemo, ker je pac navedena v slovarjih, medtem ko slovenske FE le podcrtujemo. Poleg ruske FE je posevna crta /, za njo navajamo nosilca frazeologema in stran, slovensko vzporednico oznacujemo z dvopicjem, posevna crta / in za njo stojeca stevilka pa kaze na stran prevoda.
' Za frazeologem uporabljamo tudi kratico FE (frazeoloska enota), za trdno besedno zvezo TBZ, za prosto besedno zvezo PBZ, za izhodiscni jezik IJ, za jezik prevoda JP, za Zorano ledino ZL, za besedno zvezo BZ.
' Rusko-hrvatski ili srpski frazeoloski rjecnik u redakciji Antice Menac, Zagreb 1979-1980. Zanj uporabljamo kratico ME.
' Slovar slovenskega knjiznega jezika od I.-IV. dela, Ljubljana 1970-1985. Zanj uporabljamo kratico SSKJ.
' Slovenski pravopis, Ljubljana 1962.
"Joza Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936.
'' Maks Pletersnik, Slovensko-nemski slovar, reproducirani ponatis, Ljubljana 1974.
" Joze Toporisic, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, JiS 1973/74, st. 8, str. 273-279.
" S. I. Ozegov, Slovar' russkogo jazyka, Moskva 1973. Zanj velja kratica OZ. - Tolkovyj slovar' russkogo jazyka
pod redakciej D. N. Usakova, Moskva 1935-1940. Zanj je ustaljena kratica TSU.
231
a) Ruska FE ustreza slovenski
Tu gre za rabo TBZ razlicne stopnje »blizine« - sorodnosti med enoto izvirnika (izhodiscnega jezika) in ustrezno enoto jezika prevoda - od popolnega (absolutnega) ekvivalenta do priblizne frazeoloske ustreznosti. FE, ki jih citiramo spodaj, so frazeoloski ekvivalenti. To pomeni, da so prevodi enakovredni izvirniku. Neodvisno do konteksta imajo te TBZ vse ustrezne denotativne in konotativne pomene, tj. med soodnosnostjo FE ni razlik v smiselni vsebini, stilisticni soodnosnosti, metaforicnosti in emocionalni - ekspresivni barvi. Te FE imajo priblizno enak komponentni sestav, imajo vrsto enakih leksikalno-gra-maticnih znacilnosti: ujemanje, kategorijo zivosti/nezivosti, pripadnost k eni gramaticni kategoriji in odsotnost (z redkimi izjemami) nacionalnega kolorita. Tu gre za popolno in absolutno ekvivalentnost, kar prica, da prevajalec dobro pozna jezik prevoda.
Ze na 8. strani ZL izhodiscnega jezika (IJ) srecamo krilatico kogo nelegkaja pri nesla?/J Sikov Lukic - v JP pa se glasi: Koga pa je prinesla kuga?/8. Tu gre za dobeseden prevod posameznih komponent. V slovenscini imamo le kletvico: da bi te kuga in kuga te poberi.
Navedli bomo nekaj FE, ki sodijo v ta razdelek, npr. Drov s takimi vozzrenijami ty mozes nalomat' skol'ko hoces7sekretar/13 : Hrusk s takimile pogledi si lahko natreses, koHkor hoces/15. /Davydov/ vzjal sebja v ruki/avtorski jezik/14 : /Davidov/ se je vzel na vajeti/\5. Priznat'sja, my s etim delom mahu dayi/Razmjotnov/19 : Moram priznati, da smo ga s to stvarjo polomilil2\. Isci takih, kakie imeli by zub na Sovetskuju vlast' /Polovcev/26 : Poisci take, ki kuhajo jezo na sovjetsko oblast/29. Bednjaku i serednjaku - odinocke kupit' traktor slabo: kiska (onAa.'/Davidov/28: Bajtar in srednji kmet ga sam zase kajpak ne more kupiti: ima le premalo pod palcem!/32. Pod koren' ih!/Arkaska Menok/32 : Iztrebimo jih do talim. Marina - budto dvadcat' let s plec skinula /avtorski jezik/45 : Marina pa je bila, ko da je vrgla dvajset let s plec/52. Sluhom zemlja polnaja/Titok/53 : O tem ze vrabci civkajo/62. .. ./doc'/revela belugoj /avtorski jezik/57 :.. ./hci/ je tulila kot soja/67. Hot' ty i starik, a breses'kak sivyj merin! /Davidov/130 : Star si ze, dedek, palazesko pes tece/\60. ... kurjam nasmeh/neki kozak/146 : Se/crave se nam bodo sme/a/e/179. Tudi rusko don-sko (narecno) FE je prevajalec primemo prevedel:.. ./on/ vrode meskom iz-pod ugla vda-rennyj /Scukar/149 : ... kakor bi imel kaksno kolesce premalo v glavi /183.
Ruska podstava haran (kostrun) ustreza slovenski telicek, npr.: Nu, a on tolecko sopit i glaza lupit, kak baran na novye vorota /Scukar/149 : No, ta pa ti samo sopiha in izpahuje oci kakor telicek v nova vrata/\83 - v navedenem primeru imamo kar dve FE. Tridelna - trikomponentna ruska FE ustreza stiridelni slovenski: Vezi bez razgovoru, a to iz kolhoza vysebem v dva sceta! /Naguljnov/173: Pripelji ga brez pregovarjanja, drugace te vrzemo iz kolhoza, kakor bi kvisku pogledal!/2\3. Enako velja za naslednjo: Uma ne prilo-zu/Naguljnov/179 : To mine gre vg/avo/219. V FE sot iz kurenja necego tasAaJ'/stari kozak/204 je ze avtor substituiral komponento izba s Auren'. Po nasem mnenju bi tej ruski FE ustrezala slovenska prati umazano perilo. Prevajalec pa je to prevedel takole: Umazanega perila pa ne bomo obesali pred vsem sve(om/249. Zdi se, da gre v tem primeru za avtorsko (prevajalcevo) FE, kajti taksne, kot je prevedena, nisem nasel v nobenem slovarju. Podstavo rak v naslednji FE prevede prevajalec z riba, npr.: ... ostanusja, kak rak na me/e/Jakov Lukic/204 :... jaz pa ostanem kakor riba na su/iem/249. Podstava dveh razlicnih zivali je tudi v tej FE. Ih, durakov, bol'soj politiki radi vodjat, kak somka ne udoc-ke.. ./Polovcev/205/206/ : Te bedake zaradi visje politike vodijo kakor medveda na verigi/250. V celoti se pokrivata nikalni Fe v ruscini in slovenscini, kot npr.: Eto tak, ni ryha ni m7aso/Naguljnov/214 : To niso ne krop ne vodal/261. Razlicni podstavi sta tudi v tej FE: Na gorlo ved' ljudi nastupajutl/Davidov/2l8 : Ljudje vendar zenejo na ostrino!/265 - ruska FE pomeni prisiliti koga na kaj, slovenska pa otaravnavati s prepirom. Podstavi dusa v ruscini ustreza v slovenscini srce, npr.: Spasibo, cygan okazalsja celovekom dobroj dusi /av-
232
torski jezik/227: Se sreca, pokazalo se je, da cigan ni trdega srca .. ./276. Dvokomponent-na ruska foneticna beseda ustreza slov. trikomponentni, npr.: Zaraz rasskazu vse do nit-ki/Scukar/235 : Ti bom precej povedal do zadnje trohice /285. Ruska prostorecna FE ima lepo paralelo v slovenscini, npr.: Beri, rebjata, kapitalistov i generalov k nogtju! /Nagulj-nov/243 : Dajte fantje, pograbite kapitaliste in generale za gollanec/295. V duhu slovenskega jezika je prevedena tudi naslednja FE, npr.: ... rabotajut spustja rukava/refe-rent/244 :... delajo, kakor bi se jim sanjalo/297. Tipicno donska je FE: Solnce v dub, a on uz i nogi podnjat' ne moget/neki kozak/253 : Kaj pa je bilo tako veselega, da si se ga ze navsezgodaj na/oi;7?/307 - temu ruskemu frazeologemu ustreza le slovenski prislov »navsezgodaj«. Ruska prostorecna FE ustreza slovenski:... navedut nam trubu/Scukar/270: ... naju spravi v krtovo dezelo/327. Pomensko se tudi pokrivata naslednji FE: U tebja guba ne dura .. ./Kuzenkov/296 : Dobro imas namazan jezik 358. Normirana ruska FE do grabovoj doski se glasi pri Solohovu: do grobovoj pokryski... /Naguljnov/306 - prevajalec jo je dobro prevedel ne glede na substitucijo podstave doska s pokryska. Omenjena ruska TBZ se glasi v slovenscini: do smrtne postelje/369. Naguljnov je tudi nosilec FE: Posli nabirat' v kolhoz i s boru i s sosenki!/307 : Zaceli so pobirati v kolhoz kar vse od kraja, smeti in usi/371. V jeziku Naguljnova je prislo do spremembe frazeologema, slovarji navajajo FE: s boru da s sosenki ali pa s boru po sosenke. Slovar ME daje razlago: zbrda-zdola, s коса <i> s konopca. Navezanost na privatno lastnino izraza naslednja FE:... po svoim by-kam hvoraju dusoj.. ./Kondrat/308 : Srce mi krvavi po mojih volih .. ./372. Kot vidimo, je komponenta bolet' nadomescena s pogovornim glagolom hvorat'.
V naslednjem stavku imamo dve FE v ruskem in slovenskem jeziku, obe imata tudi enako podstavo in enake komponente: I staruhu stali den' i noc'derzat'pod lamkom/avtorski jezik/314 : In tako so imeli po tistem mater noc in dan pod kljucem/379. Ruska primerjalna FE se v slovenscini skrci glede na komponentno sestavo: Davydov sidel kak na gorjacih ugol'jah/avtorski jezik/319 : Davidov je sedel ko na zerjavici/ЗАй - slovenska FE torej nima v svoji sestavi prilastka oziroma pridevnika. Naslednja FE je kontaminirana iz dveh: Staren'kij separatorisko, kotoromu/оталу/gros cena/Davidov/321: Starinski separator-cek, ki ni vreden pocenega grosa/387 - po slovarju ME je omenjena ruska FE sestavljena iz: gros села v bazarnyj den' cemu in grosa mednoga (lomanogo) ne stoit.
b) V ruskem jeziku nastopajo FE, v slovenscini pa ne
Prevajalec podaja FE v jeziku prevoda s pomocjo leksikalnih, a ne frazeoloskih sredstev. K temu se zatece navadno tedaj, ko je ocitno, da z nikakrsnim frazeoloskim ekvivalentom ali analogizmom prevoda ne moremo podati. To ni enakovreden prevod: vedno so neke izgube {prenesenost, ekspresivnost, konotacija, aforisticnost, odtenki pomenov). Tu gre za strogo leksikalni prevod, na eni strani imamo frazeologem, na drugi pa besedo. Teh FE je v romanu najmanj.
Navedimo nekaj najznacilnejsih, npr.: Spasibo za hleb-soi'/Polovcev/lO : Hvala za postrezbo/10. Donski FE ustreza v slovenscini prosta besedna zveza (PBZ), npr.: Ona /hsa/ sfanoviias' vdybki /avtorski jezik/15 : Postavila se je na zadnje noge/17. Donska je tudi frazeoloska enota v naslednjem stavku: Ego i tam ne vosstanovili, i on do se v takom vide.. ./Titok/35 : Tudi tam mu niso pomagali nazaj, tako da je se danes brez volilne pravice/40. Sploh je znacilno, da je precej neprevedenih TBZ foneticnih besed, npr.: ... ser'ezno, v ton hozjainu, sprasival Demka/avtorski jezik/78:... je resno vprasal Djom-ka in pri tem oponasal gospodarja /94 .. ./pravlenie kolhoza/, v sostav kotorogo vosli Jakov Lukic Ostrovnov.. ./avtorski jezik/98 :/... kolhozno upravo/sestavljali so jo Jakov Lukic Ostrovnov.. ./118. Pokrajinski je tudi frazeologem v stavku: Obmarala tebja baba v dosku!/Davidov/l 13 : Zenska te je umazala, da je joj!/138 (menimo, da sta slovenski besedi »biti joj« medmetni frazeologem). Narecna je tudi FE: Nocami on do kocetov prosi-
233
zival.. ./avtorski jezik/158 : Ponoci je do petelinjega petja sedel.. ./195. Foneticni besedi sta tudi FE v naslednjih dveh stavkih: Mne veleno na slovah .. ./Polovcev/165 : Meni je osebno naroceno.. ./203 - ...na glazah vsego Sovetskogo Sojuza.. ./Davidov/192 : ... vprico vse Sovjetske zveze .. ./235. Naguljnov je tudi nosilec naslednje narecne FE: Tvoe delo - tol'ko jazykom balabonit'/310 : Ti nisi za nobeno drugo rabo ko za jezika-nje.. ./374. Opisno je prevedena tudi FE: Za babkoj gljadite vo vse glaza!/Jakov Lukic/314: Na mater mi glejte, kolikor morete!/379.
cj V ruskem jeziku ni FE, v slovenscini pa je
Teh FE je v prevedenem romanu zelo veliko, kar prica, da je prevajalec velik poznavalec tako ruske kot slovenske frazeologije. PBZ je prevedel na frazeolosko raven. Velika ovira je percepcija BZ. Frazeologem ima znacilno neizpeljavo pomena celote iz pomenov komponent. Dobeseden prevod je redkokdaj pravilen. Ce prevajalec besede ne sprejme, jo nepravilno prevede, lahko popaci cel kontekst. Za prva dva prijema (a in b) velja, da se FE prevaja s frazeolosko, tj. frazeoloski prevod, v obravnavani tocki (c) pa gre za prevod PBZ s frazeolosko strukturo.
Navedimo nekaj primerov: Odno delo uscemljat', a drugoe .. ./Davidov/14 : Stiskati jih v klesce je eno .../15./Davidov/vskocil v sani i, pritaivsis', zadremal/avtorski jezik/15: /Davidov/ je skocu na sani, se zvil v dve gube in zaspal/17. Breses' kak element!/Arkaska/28: Lazes ko pes tece! /33. Cto mozno sdelat', raz celovek osatanel? /Naguljnov/34 ; Kaj pa se da napraviti, ce je cloveka obsedel vrag?/40 - menimo, da je pogostejsa FE: hudic ga je obsedel.
Nemogoce je prevesti rusko besedo »tysjacnik« s podobnim leksemom v slovenscini. Prevajalec je vsebino tega pojma izrazil frazeolosko: A v plecah prostomyj, tysjacnik-to /ko-zakinja/64 : Pa cez pleca, koliko ga je, prava gora/78.
V naslednjem kontekstu imamo sicer FE v izvirniku, ki je dobro prevedena, v prevodu pa imamo poleg nje se dve novi:... koe-gde kommunistov uze ucat umu-razumu, po ka-zac'emu.. ./Jakov Lukic/85 :. ..tupa tam (so) ze zaceU komuniste trdo prijemati in jih po kozasko spravljati k pameti/\03.
Ekspresivni odtenek je v prevodu vcasih bolj izrazit kot pri besedi jezika izvirnika, npr.: ... ty s vragami tut neznicaes' /Naguljnov/116 :... ti pa hoces delati s sovraznikom lepo, v ro/cavicah/142. Enako velja za naslednjo FE: Sluzba pri kurjah iskorenjaet! /Akim Bes-hlebnov/136 : Sluzba pri kurah me spravi pod zemljo!/\%7. Se in se bi lahko nastevali podobne prijeme v jeziku prevoda. Treba pa je reci, da je frazeoloski prevod nefrazeoloskih struktur jezik prevoda precej obogatil - »olikal«, kar se posebej velja za prevod kletvic (ki jih ne navajamo), le-te so v jeziku izvirnika precej bolj vulgarne kot v jeziku prevoda.
Tu in tam je prevajalec ruske FE spregledal, zato jih tudi ni ustrezno prevedel, kot npr.: Znacitsja, celovek do togo oblenilsja, cto s pecki i po nadobnosti do vetru vstat' ne mo-get/Ahvatkin/ 68 : Se pravi, da se je tako polenil, da se se takrat ni vzdignil s peci, ko bi moral malo na vreme pogledat/82 - v ruskem jeziku obstaja FE pojti do vetru (obl. prosto-recno), ki pomeni iti na stranisce. To se pravi, da je bil kozak Koliba tako len, da ni sel ven na stranisce, ne pa na vreme pogledat. Tudi naslednja FE je deloma nepravilno prevedena: Vdrug, kak sneg na golovu .. ./Davidov/144 : Na vsem lepem, kakor bi se sprozil snezni plaz s strehe/\77. Prva FE sama po sebi izraza smisel ruskega frazeologema, ki bi lahko stal sam, brez primerjabega dela. Primerjalni del pa v bistvu pomeni isto. Ruski slovarji pojasnjujejo zgoraj omenjeno FE: ko strela z jasnega, iznenada. Seveda pa se to ne govori, da gre za vecji spodrsljaj, opozarja pa nas na to, kako je treba biti previden pri frazeoloskih enotah, katerih komponentna sestava ustreza v obeh jezikih.
234
Prevajalec je ruske in slovenske frazeoloske strukture dobro zadel in jih v slovenskem prevodu izvrstno izrazil. Ta bezni pregled rusko-slovenske frazeoloske primerjave dokazuje med drugim tudi to, da je potrebno za snujoci se slovenski frazeoloski slovar pregledati tudi prevodna dela vidnejsih slovenskih prevajalcev.
РЕЗЮМЕ
ФРАЗЕОЛОГИЯ "ПОДНЯТОЙ и,ЕЛИНЫ" в ПОДЛИННИКЕ и СЛОВЕНСКОМ ПЕРЕВОДЕ
В статье речь идет о том, какие фразеологизмы бывают в подлиннике "Поднятой целины" М. А. Шолохова и в словенском переводе Янко Модра.Здесь имеются в виду три приема: а/ анализ фразеологических словосочетаний - аналогов /эквивалентов/ в обоих языках, б/ анализ фразеологических словосочетаний в русском языке и в словенском языке: в русском языке фразеологизмы выступают, т. е. они присутствуют только в подлиннике, и они не переводятся - переводятся только с помощью лексических средств - преимущественно они фонетические слова, и в/ анализ фразеологических словосочетаний, которые присутствуют в языке перевода и каких нет в исходном языке, т. е. свободные словосочетания передаются на фразеологическом уровне. Сравнивая оба языка, можно сказать, что переводчик отлично владеет словенским и русским языками, т. е. словенской и русской фразеологией. Русские УСК было бы возможно и стилистически охарактеризовать, потому что существуют фразеологические словари русского языка - между тем как это почти невозможно сделать для словенского языка, ведь фразеологического словаря пока еще нет. Автор этой статьи почти сам установил, какие словенские словосочетания бывают фразеологизмами.