GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ST. 70 - CENA 10 DIN PONEDELJEK, 13. JUNIJA 1960 NAGRAJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV ^Pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra, močna fluktuacija to pomanjkanje delavcev na kmetijskih posestvih, uvajanje stimu-lativnejšega sistema nagrajevanja P° učinku in vzgoja sodobnega kmetijskega proizvajalca, to so st'rje, med seboj zelo ozko pove-2ani problemi, ki v interesu hitrejšega porasta kmetijske proizvodnje terjajo nujno rešitev in o katerih so precej govorili na letošnjem občnem zboru Okrajne zadružne zveze Kranj. Najprej fluktuacija in sploh težave z delavci na kmetijskih posestvih. Ta problem je znan in ne n°v. Z boljšo mehanizacijo je He-Vllo delavcev na posestvih precej Padlo. Proizvodnja je bolj ali "J?"; odvisna od stalne delovne ,,'e- Težki delovni pogoji, nestalnost in pomanjkanje prostega ča-Sa> nizki mesečni prejemki in iz-razito slabe stanovanjske razmere t0 vzrok močni fluktuaciji. Poseda zaposlujejo skupno 192 ljudi, Povprečna letna fluktuacija pa ie '6 oseb ali 40 odstotkov. Na ene-la zaposlenega odpade 2,9 ha obdelovalnih površin oziroma 4,5 ha ^etijskih površin, kar je še ved-n° preveč. f*f to se da močno izboljšati s stjmulativnejšim sistemom na-frajevanja. Nagrajevanje delavcev H sicer na posestvih uvedeno po er>oti proizvoda, ki dobi odraz še-,f Po spravilu kmetijskih pridelkov oziroma v živinorejski proizvodnji četrtletno, vendar to za de-čVce še ni dovolj vzpodbudno. Freba je poiskati nove oblike, ki 0<*o vsak dan stimulativno vplj-ale na večjo proizvodnjo in večji iaslnžek delavca. Pri tem pa se treba boriti proti birokratskim Pojavom oziroma nespoštovanju n°rm. Dokler bodo delavcem od-r%ovali prejemke, do katerih bi večjo prizadevnostjo in prid-n°stJo lahko prišli, to pa z bojaz-n}jo, da bodo preveč zasluzili, tO-\*° časa fluktuacija, ki je pošlega slabih življenjskih pogojev in anovanjskih razmer, ne bomo ^dPravilit pa tudi ne bistveno po- ecal: proizvodnje. v f tem problemom je ozko po-£Z?na tudi vzgoja kmetijskih ."arov, Pa ne le vzgoja inženir-^ v~agronomov in tehnikov, pač C VHoja sodobnega kmetijskega irn°rVa,alca na5f>loh- Će bomo ?eil strokovnjake, pa ne le v r,s*rnab, paČ pa na posestvih in Zadrugah, bomo vrsto sedanjih Pomanjkljivosti precej laže odpra-p l.,ln s tem povečali proizvodnjo. i>L tn'1e let0 se bo stanje precej tel 'lalo> ko bo 71 kmctlisklh tad V konČal° "s°l° in b° vsaka J;,- 8" dobila po dva. Nerazum-h'l le' ^a imo v 2adn)ih dveh v th'močno opustili izobraževanje ie netijsko-goipodarskih šolah. j 01 so delovale le še v treh za-na7\ (Besn>™> Poljane in Pod-r »vi skupno pa jih je obiskovalo J0jie *2 mladincev in mladink. Te Ija 1° Se Pre(* 'ef' *c m°Zn0 uve~ ko e m " pokazale kot zelo nJtStn,c: rudi razprava o tem, ali le1 n'*ia kmetijska šola v Poljčah ital'*ta,a "e> >e Prav * te^a mQjCa °dveč. Pogosto tožimo, da v0jrnih oblik kmetijske proiz-tajn]e' Predvsem sodelovanja z jalc**0' na'si kmetijski proizvodilo n°- sPrc'nri-"<> !->kn> kot b'1 list(.Pr!fkovati. Toda kaj več, kot od^'r '*« moremo pričakovati mal j' za katere storimo kaj n°.' <*<* bi lih poučili o korist-jf modernih proizvodnih pć-tik ,V' 0 »ovih kulturah, o stro- 'b H. -t Nagrajevanje po učinku v škofjeloških podjetjih PORAST PROIZVODNJE IN DOHODKA V gospodarskih organizacijah stemom nagrajevanja po fiksnih ljejo tarifnih postavk kot edine- v škofjeloški občini se je sistem tarifnih postavkah delavcev na- ga načina nagrajevanja. Prav nagrajevanja po učinku že moč- mreč ne stimuliramo, pa tudi v kmetijstvu pa so največje po- no uveljavil. Medtem ko je bilo proizvodnja ne kaže takega po- trebe, da sistem nagrajevanja v letu 1958 nagrajenih po učin- rasta, kot v podjetjih s stimula- po učinku čimprej uveljavimo, ku le 1.132 delavcev, je to šte- tivnejšim sistemom nagrajeva- da bo hitreje porasla proizvod- vilo poraslo lani že na 2.168. Naj- nja. nja. bolje imajo nagrajevanje po V večini podjetij škofjeloške Koristnost nagrajevanja po učinku vpeljano v Gorenjski občine sistem nagrajevanja še učinku se kaže tudi v povečanju predilnici, kjer je osnova tona vedno bazira na normah, akor- osebnega dohodka na posamez- proizvedene preje. Na ta način dih in premijah. Vendar je tak nika. Na področju škofjeloške je proizvodnja že znatno pora- sistem še vedno boljši kot sistem občine je osebni dohodek lani v sla. Tudi v lesnem kombinatu nagrajevanja po tarifnih postav- primerjavi z letom 1958 pora- Jelovica je proizvodnja lani v kah. Kljub temu pa bo treba stel na prebivalca za 3.000 di- primerjavi z letom 1958 porasla najti nove oblike nagrajevanja, narjev. V. R. za 21 %. Tu je že 72 % vseh za- ki bodo za proizvajalca stimu-poslenih plačanih po delovnem lativnejše. učinku. V tovarni klobokov Še- Ko na eni strani ugotavljamo šir pa je proizvodnja lani pora- napredek in uspehe nagrajeva-sla za 28 %. nja po učinku v industriji, pa Tudi v ostali industriji je lani na drugi strani vidimo, da je v znatno poraslo število zaposle- obrti zajetih v sistem nagrajenih, ki jih nagrajujejo po delov- vanja po učinku le 59% zapo-nom učinku. Na nagrajevanje po slenih. Posebno slabo je ta si-učinku vezanih delavcev je škof- stem vpeljan še v kmetijskih jeloških industrijskih podjetjeh zadrugah in v gostinskih pod- že 71,5 %. Stališče nekaterih pod- jetjih in prav zato v teh pano- upravne prostore. Doslej je bilo jetij, ki še vedno težijo le po gah tudi v proizvodnji ni opaziti delo na tem terenu precj te- povečanju tarifnih postavk in se večjih uspehov. V kmetijstvu je žavno prav zaradi pomanjkanja izogibajo sistema nagrajevanja sistem nagrajevanja vpeljan le poslovnih prostorov, ker so se po učinku, je zato prav spričo na Kmetijskem posestvu na Su- morale vse organizacije sesta- uspehov drugje nepravilno in tu- hi, medtem ko se kmetijske za- jati kar v javnih lokalih, di nerazumljivo. S prejšnjim si- druge še vedno močno oprijem- Stanovanjska skupnost na Res preveč pogojnih obsodb? NA BLEJSKEM GRADU Foto: TRILER Novi prostori stanovanjske skupnosti Gorenja Sava Sodelovanje vseh bo rodilo uspehe Ena izmed najbolj delavnih stanovanj, skupnosti v kranjski občini — Gorenja Sava — je dobila pretekli petek svoje Gorenji Savi si je postavila z ostalimi množičnimi organi- precej nalog. Tako nameravajo zacijami. Na tem terenu je urediti prodajalno za kruh in 640 članov Socialistične zveze, mleko v Savski loki, nadalje Tudi ti so na razširjenih se- bodo uredili servisno pralnico, Stankih razpravljali o komu- kanalizacijo, otroška in šport- nalni dejavnosti, o novih na- na igrišča, zgradili bodo tudi nov vodovod na gornjem delu Gorenj esavske ceste itd. Prav v zvezi z gradnjo vodovoda je stanovanjska skupnost tega terena napravila anketo, v kateri je 8 odstotkov jemninah, o izdajanju novih članskih izkaznic, o razdelitvi hrane socialno ogroženim itd. V teku imajo tudi popis prebivalcev. Razveseljivo je tudi to, da je bila prav na pobudo SZDL Okrajno sodišče v Kranju je v letu 1959 od skupno 554 obsojenih oseb pogojno obsodilo 259 oseb ali 46,7 odstotka. Tudi pri drugih okrajnih sodiščih na Gorenjskem, pa tudi drugje po Sloveniji, so pogojne obsodbe precej pogoste. Nekateri zato kritizirajo sodišča, češ da izrekajo preveč pogojnih sodb. — Vendar so na sodiščih mnenja, da pogojnega kaznovanja v primerih, ko je sodišče prepričano, da bo tudi taksna sodba dovolj učinkovito vplivala na storilca, ne bi kazalo utesnjevati. Seveda pa je pri tem treba presoditi vse objektivne in subjektivne elemente kaznivega dejanja, zlasti še skrbno pretehtati storilčevo osebnost. Na ta način se lahko pokaže umestnost pogojnega kaznovanja celo pri dejanjih, ki sicer predstavljajo večjo družbeno nevarnost. Odstotek pogojnih obsodb je zlasti visok pri kaznivih dejanjih zoper splošno varnost (prometne nesreče), kar zlasti močno dvigne povpreček pogojnih obsodb v celoti. Pri prometnih nesrečah namreč ne gre za storilce, ki bi jih bilo mogoče označiti kot kriminalce v klasičnem pomenu besede, pač pa so to v glavnem slučaj-nostni spodrsljaji sicer neoporečnih ljudi. Težko in nepravilno bi bilo izreči ostro In nepogojno kazen človeku, ki je zaradi trenutne nepazljivosti povzročil ali sopovzročil morda sicer težko prometno nesrečo, če mu ni v nobenem drugem pogledu mogoče ničesar očitati in če je očitno, da ga je že dogodek sam prizadel ter obsto-jijo razlogi za domnevo, da se bo v prihodnje skrbno izogibal vsake priložnosti za kršitev zakonitih predpisov. Drugačna pa Je stvar, če gre za osebe, ki z vožnjo v vinjenem stanju ali z brezobzirno kršitvijo prometnih predpisov ogrožajo javni promet. V takih primerih so sodišča izrekala ostrejše nepogojne kazni, pa čeprav so bile posledice enake ali celo milejše kot v zgoraj navedenih primerih. Da ni zgrešeno pri obravnavanju prometnih nesreč izrekati pogojne kazni, se vidi tudi Iz tega, da so zelo redki primeri, da obsojenec v preizkusnem roku ponovno zaradi istega dejanja pride pred sodišče. O tem in še o številnih drugih problemih v zvezi s kaznovalno politiko in delom sodišč nasploh bo v torek, dne 14. junija, razpravljal na svoji seji Okrajni ljudski odbor Kranj. -t prebivalcev izrazilo željo, da so ustanovljena na Gorenji Savi pripravljeni graditi vodovod s osnovna organizacija LMS. Nje- prostovoljnim delom. ni člani so že sodelovali na Iz sredstev, ki jih je dobila raznih športnih tekmovanjih in stanovanjska skupnost od ObLO dosegli kar dobre rezultate. Kranj, so že kupili opremo za Mladina na Gorenji Savi ima Z občnega zbora Lovske zveze Kranj Uspehi, pa tudi pomanjkljivosti Kranj, 12. junija — V prosto- zahtevali od novega upravnega rih Okrajnega ljudskega odbora odbora, ki so ga danes izvolili, nove poslovne prostore. Občinski ljudski odbor pa je dal v upravljanje stanovanjski skupnosti tudi servisno pralnico, v kateri znašajo povprečni mesečni dohodki 79.988 dinarjev. V okviru stanovanjske skupnosti na Gorenji Savi dela tudi poravnalni svet, ki je imel doslej sicer le eno razpravo, ki pa je bila uspešna Za še boljše delo stanovanjske skupnosti so ustanovili tudi nekatere komisije, in sicer komisijo za zbi- sploh precej volje do dela, saj so obljubili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji novega vodovoda. Kar sami si bodo še v tem mesecu uredili tudi igrišče za odbojko, kd bo hkrati služilo še za tenis, badmdngton in kasneje morda tudi za rokomet. Seveda tu ne smemo pozabiti tesnega medsebojnega sodelovanja z ostalimi organizacijami, kot so rdeči križ, Zveza borcev, Zveza komunistov, Rezervni oficirji itd. je bil danes dopoldne občni zbor Lovske zveze Kranj, ki se ga je kot gost udeležil tudi predsednik republiške Lovske zveze dr. Jože Beniger. Iz razprave in poročila o delu lovskih družin je bilo zlasti razvidno, da so Lovske organizacije na Gorenjskem napravile viden napredek tako na strokovnem področju kot tudi na področju uveljavljanja družbene vloge teh organizacij. Prav zavoljo teh uspehov bodo nekateri negativni pojavi birokratizma v lovskih vrstah v prihodnosti še več prizadevanj. Zelo živahna razprava je natančno obdelala tudi priprave na nov zakon o lovu in v zvezi s tem decentralizacijo lovstva, nadalje sprejemanje novih članov, vzrejo fazanov itd. ranje prostovoljnih prispevkov, Prav sodelovanje vseh na mor-nadalje komisijo za zbiranje da najbolj težavnem terenu v ljudi za udarniška dela in ko- Kranju, saj je dolg preko 4 km, misijo za potrošniški svet. — Seveda pa stanovanjska skupnost na Gorenji Savi ne rešuje vseh problemov samostojno, ampak je v stalni zvezi z osnovno organizacijo SZDL in Mednarodne dirke v Opatiji je rodilo že prve uspehe. To so prostori stanovanjske skupnosti, ki se jim bodo pridružili novi objekti prav ob sodelovanju vsega prebivalstva tega terena. M. 2. PINTAR SE VEDNO NAJHITREJŠI Opatija, 12. junija. - (Po telefonu) — Približno 35.000 gledalcev se je zbralo včeraj na XI. med- MLADINO JE TREBA IZOBRAŽEVATI NA VSEH PODROČJIH °r8an konferenca osnovne *°H »p clje LMS na osnovni Senic!hr<^'hov Voranc« na Je-Sa e' 3° bila prikaz uspešne-tej ^j«*nega dela mladine na °sriovn ^°r(>cilo predsednika &m.ull e organizacije tov. Vere r y / r M fi* narodnih cestnih hitrostnih dirkah za »-VeLiko nagrado Jadrana.-« Start naših tekmovalcev se je začel skoraj usodno za dvakratnika zmagovalca teh dirk in glavnega favorita Leona Pintar-ja. Leon je na startu zaostal kar za 700 metrov. Na čelu 17 vozačev nacionalne 250 cem kategorije, ki so vsi tekmovali na Tomosu SGS, se je kot prvi prebil Sever. Kmalu ga je zamenjal slovenski tekmovalec Čuden, medtem ko je Sever zaradi okvare na motorju odstopil. — Najhitrejši Jugoslovan Leon Pin-tar je kmalu ujel vodečo skupino ter z drzno vožnjo in povprečno brzino 107 km na uro prišel na čelo vseh vozačev in prepričljivo zmagal v tej kategoriji. Rezultati 250 cem (10 krogov 60.000 m) - 1. Pintar 34:38,3; 2. Čuden 35:08,2; 3. Dragic 35:20,3. Dirka motorjev do 125 cem je tekla v znamenju četveroboja štirih, in sicer italijanskega prvaka Mandolinija na Ducatiju ter njegovega rojaka Fiocehija na Pattonu ter obeh Vzhodnih Nemcev Musiola in Fischerja na MZ. V tej kategoriji je prevozil najhitrejši krog zmagovalec Fi-scher, in sicer s hitrostjo 120,250 kilometra na uro. Rezultati so bili naslednji — 1. Fischer (VN) na MZ; 2. Musiol (VN) na MZ; 3. Mandolini (It) na Ducatiju itd. Ko to poročamo dirke še trajajo in bomo rezultate objavili v prihodnji številki. Soli. vSe^Vc le prisotne sozna-nilo 1 oblikami dela in izo- fcevaij^ja, ki so se ga poslu Tako rali so na tej šoli or- • . • vrsto krožkov, in sl-kt * kr°*ek, filmski, elek-°zek itd. Tečaj RK je dW- skovalo preko 500 mladih ljudi. Dramatski odsek je naštudiral igro »Srebrne lilije« in predstavo kar devetkrat ponovil. — Na šoli je vseskozi uspešno deloval tudi prometni krožek. Se in še bi lahko naštevali U pehe, ki so jih učenci te šole Ji letos. Za te uspehe gre zahvala vsem, še posebej pa fnlek' in razrednim skupnostim. Skratka mladina na osnovni šoli »i iv/. hov Voranc« na Jesenicah Živi, se uči in dela. -ni ■ Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za gradnje in komunalne zadeve, obvešča prebivalce mesta Kranja, da bo od 12. 6. 1960 do 12. 7. 1960 razobešen v avli Okrajnega ljudskoga odbora Kranj idejni zazidalni načrt za območje med ulicami JLA, Staneta Žagarja, Kokrškega odreda in mejo zazidalnega območja. Tolmačenje zazidalnega načrta bo 13., 14., 15. in 16. junija od 19. do 21. ure v razstavnem prostoru. Občinski ljudski odbor Kranj Oddelek za gradnje in komunalne zadeve J REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA TRIGLAV PRVAK Kranj, 11. junija. — Pred približno 300 gledalci so danes zvečer v Savskem logu košarkarji domačega Triglava premagali Medvode s 75 : 72 in tako osvojili prvo mesto v spomladanskem delu slovenskega košarkarskega prvenstva. Tekmo sta sodila mednarodna 17, Frelih, Tičar 18, Bezek 1, sodnika Adi Klojčnik in Janko Knific I in II, Bohinc 26, Mili-Kavčič iz Ljubljane. Mo'tvi sta tarev in Kavčič, nastopili v naslednjih postavah: TRIGLAV: Petrič II 27, Petrič MEDVODE: Dolinar 10, Cucek (Nadaljevanje na 4. strani) :i 1 GORENJSKE KRANJSKO KOPALIŠČE JE ZE ODPRTO KRANJ — Minuli četrtek so se na kranjskem kopališču na Partizanski cesti prvikrat pojavili kopalci. Teh sicer še ni bilo veliko, ker je bila sprva voda Še hladna, vendar so le pokazali, da se je kopalna sezona uradno ze pričela. Komunalno podjetje v Kranju, ki oskrbuje kopališče, je letos tod napravilo precej popravil, tako na samem vodnem bazenu, kakoi tudi v okolici na samih objektih, ki so v sklopu kopališča. Z.a kopalce bo torej v letošnji sezoni lepo poskrbljeno. Veliko zanimanje za Šibčsv bajer Radovljica — V zvezi s turizmom v radovljiški občini nam je nekaj besed povedal tovariš Novak: »■Precej dela smo imeli z očiščenjem Šobčevega jezera. To delo smo opravljali približno 4 leta. V zadnjem času smo postavili ob jezeru 6 novih wee-kend hišic in uredili tudi buffet ter sanitarije. Vesela je tudi novica, da imamo že danes prijavljenih preko 300 nočitev, letos, pa računamo, da se bo ta številka podvojila. Tujci se v glavnem poslužujejo camping prostora, medtem ko domačini stanujejo v privatnih sobah, v katerih bo letos na razpolago okoli 80 ležišč. Precej se zanimajo za šobčevo jezero prav Jeseničani in bodo letos verjetno organizirali stalno avtobusno progo. Pri našem delu pa imamo tudi težave. Menim, da je precejšnja v tem, ker ob jezeru še ne prodajamo tople hrane. Razen tega bomo letos skušali kar najlepše urediti tudi okolico jezera, prav tako pa tudi majhen otoček sredi jezera. POPRAVILA NA CESTAH LESCE — Znano je, da so bile nekatere ceste v Lescah pri Bledu dokaj slabe in da se je zaradi vedno hitrejšega in na-raščujočega prometa valil prah med gosto naseljenimi hišami na tem območju. Ze v mesecu maju pa so začeli popravljati nekatere ceste in jih tudi pre-vlekli z asfaltno prevleko. V tem tednu so pričeli tudi z asfaltiranjem ceste do Begunj oziroma Zapuž. Z delom bodo končali še pred veliko proslavo, ki bo julija v Begunjah, v počastitev 15-letnice osvoboditve. Se nadalje bo sončno s pogostnimi nevihtami in plohami. Pričakujemo lahko tudi močnejše padavine in ohladitev proti koncu tedna. IZ NAŠIH KRAJEV PONEDELJEK, 13. JUNIJA r DVA MLADA JESENIČANA NAS RAZGOVOR Ko sem ondan stikal za novicami po Jesenicah in vsak čas pričakoval, da se bom pred ploho dežja za pol urce moral umakniti v najbližjo restavracijo, sta se znašla pred mano dva fanta, razkuštrana in z aktovkama pod roko. Radovedno sta me opazovala, potem pa se je eden le opogumil in me vprašal: »Tovariš, kakšen fotoaparat pa imate?« Ko sem ga jima pokazal, je večji rekel: »Tudi jaz bom kupil fotoaparat.« »Koliko pa imaš denarja?« »Zdaj šele 100 dinarjev, toda prihranil bom toliko, da bom kupil takega za pet tisč dinarjev.« »Za kaj ga boš pa rabil?« »Slikal bom hribe. Zdaj sva se vpisala v sekcijo Pla- ninskega društva na naši šoli in bomo hodili po hribih. 22. in 23. junija letos gremo na prvi izlet čez Možakljo na Pokljuko in potem morda še naprej v Bohinj. Vpisali pa se bomo tudi v Gorsko stražo, toda le tisti, ki smo v šoli dobri učenci.« Neprisiljeno je stekel pogovor o tem in onem. Končno se mi je zdelo, da je čas, da jih vprašam, kdo sta in na katero šolo hodita. »Oba sva četrtošolca na osemletki »Tone Čufar« dn bova zdelala letos s prav dobrim uspehom!« sta se pohvalila oba v en glas. »Jaz sem Peter Detela!« je zatem pristavil večji. »Jaz pa Jože Šturm.« »Sta bili vajini sliki že kdaj v časopisu?« sem jih pomenljivo vprašal. Pogledala sta me z izra- zom, polnim pričakovanja, potem pa povesila pogled in se zadržano nasmehnila: »Še ne.« Ko sem jima povedal, da bodo njuni odgovori objav- še, da si otroci na Zgornjem Plavžu, kjer stanujeta, naredijo pozimi drsališče. Tu med seboj tekmujejo v hokeju in drsanju in se tako pripravljajo, da bodo čez ne- Peter Detela (levo) in Jože Šturm ljeni v »Glasu Gorenjske«, sta mi hiteli pripovedovati kaj let zamenjali svoje očete, brate in prijatelje v Hokej- skem klubu. Ponosni so nanje. Jože mi je povedal, da mu gre že kar dobro in da se bo verjetno že letos vpisal v Hokejski klub. V mislih sem ga že videl, kako na drsališču pod Mežaklo drvi po ledeni plošči in zabija puck v nasprotnikova vrata. »Kaj pa ostale športne panoge?« sem ju vprašal. »Oba igrava nogomet, pa tudi v teku nisva najslabša!« je povedal Peter, Jože pa je pripomnil, da je Peter boljši od njega. »In kaj bosta, ko bosta velika?« »Tehnika v železarni.« Odgovorila sta oba enako in brez pomišljanja. Poslovili smo se, kajti debele kaplje so začele padati • po razgretem pločniku. Voščil sem jima obilo sreče predvsem v šoli, pa tudi pri hokeju in gorski straži (spomnil sem se na letošnje ropanje narcis na Golici!). 9 LETOS SPET »\AGELJI\0V TEDEN« Kropa — Pravijo, da bo »Nageljnov teden« v Kropi postal kar tradicionalna prireditev. — Lani so ga turistični delavci priredili prvič, letos pa ga nameravajo spet organizirati, in sicer od 16. do 24. julija. V Kropi se namreč ukvarjajo največ z izletniškim turizmom prav zato, ker nimajo zadosti prenočišč. Kropo dnevno obiščejo 3 do 4 skupine tujcev, ki pridejo na Bled in se hkrati zapeljejo še v železarsko Kropo. Za »Nageljnov teden-« bodo tudi letos poskrbeli za pester program. Povabili bodo znane operne pevce, ki bodo peli na koncertu opernih arij. Razen tega bodo organizirali tudi številna turistična predavanja in predvajali tudi filme in diapozitive o turističnih lepotah naše domovine. Načrtov za delo v prihodnje imamo še precej. Tako upajo, da bodo še letos pričeli z gradnjo ceste od Jamnika do Draž-goš v dolžini 3,5 km. Tako bodo imeli s to cesto zvezo tudi s Selško dolino. Povabili bodo tudi strokovnjake, da bodo izdelali potrebne načrte, da bo Kropa dobila še lepšo zunanjo podobo. PRED NOVIMI NALOGAMI RADOVLJICA - Pretekli teden je bila v Radovljici seja sekretariata Občinskega komiteja LMS. Med drugim so analizirali proslave ob »Dnevu mladosti« v radovljiški občini. Pogovorili so se tudi o prihodnjem delu mladine v Radovljici. Tako bodo v kratkem izvedli precej prostovoljnih delovnih akcij, in sicer bodo uredili okolico pri spomeniku ZB, nadalje bodo s prostovoljnim delom v Kamni Gorici zgradili novo športno igrišče, v tovarni čokolade »Gorenjka« in v tovarni sukna v Zapužah pa bo mladina uredila okolico. Razen tega so se pogovorili tudi o polletni mladinski konferenci, ki bo 22. junija. SE VEC MLADINE V ORGANIZACIJE Skofja Loka — Na zadnji seji sekretariata občinskega komiteja LMS v Škof j i Loki so govorili o prihodnjih nalogah osnovnih organizacij ljudske mladine. Med drugim so tudi sklenili, naj bi aktivi v prihodnje organizirali še več športnih in drugih srečanj mladine, z namenom, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med kmečko, delavsko in šolsko mladino. Še posebej so poudarili, da morajo vsi še naprej skrbeti za vključevanje najboljših mladincev na terenu v vrste Zveze komunistov. V organizacije je treba vključiti tudi tisto mladino, ki še ni organizirana. Zbor gimnazijske brigade KRANJ - Pretekli teden je bil na gimnazijskem dvorišču zD°r MDB »Milene Korbarjeve«, ki j° sestavljajo dijaki kranjske Gin1' nazije. Brigada bo konec meseca odšla v Lenart, kjer bo gradila cesto Lenart—Gornja Radgona-Brigada štej 120 mladincev, W kroviteljstvo nad njo pa je Pre" vzela tovarna »Špik« iz Kranj3- Za krajevni praznik - otmitev igrišča mM i ?#L -ti B lir l Br5 JEZERSKO — Dne 19. junija praznujejo na Jezerskem krajevni praznik. Spominjajo se dneva, ko se je leta 1944 večje število Jezerjanov pridružilo naši partizanski vojski. Razen prireditev, pripravljenih v ta namen, bodo v počastitev tega dne dogradili in slovesno otvorili športni park. Na terenu s čudovito okolico in z ravnimi drevesnimi nasadi sta s prostovoljnim delom zrasli igrišči za rokomet in košarko ter odbojko. K izgradnji so ra- zen mladine in pripadnikov mejne vojaške enote velik °\_ lež prispevali tudi starejši Je- zerjani. Zaradi neravnega ter na je bilo treba navoziti °^r. 500 kub. metrov materiala in J. bilo pri tem opravljenih n3 1500 delovnih ur. Igrišče bo<* postopoma opremljali z razi'- nim telovadnim orodjem 10 koatletskimi napravami. - j dan otvoritve bosta povabi J ljeni vem moštvi iz Kranja in na no igrišču bodo odigrali prvo rok metno tekmo. Hotel Pošta na Jesenicah je v teh dneh pravo živahno gradbišče. Zunanjščino bodo prebelili, v notranjosti pa bodo preuredili stare prostore, kjer je bila včasih gostilna. Imajo tudi prenočišča in povedali so nam, da so imeli letos že precej gostov, predvsem domačih, pa tudi nekaj inozemcev Še ena pionirska zadrugi LJUDJE IN DOGODKI KITAJSKA VERZIJA Morda je še prezgodaj komentirati nekatere izjave najvišjih kitajskih državnikov, ki na eni strani zelo čudno tolmačijo zadnje sovjetske razorožitvene predloge, obenem pa grobo napadajo našo državo. Vendar velja že takoj poudariti, da taka tolmačenja razorožitvenega načrta in hkrati pačenje dejstev in grob besednjak v napadih na našo politiko in politično ter državno vodstvo, delajo kaj slabo uslugo stvari miru in mednarodnega sodelovanja. V čem je stvar? Član CK KP Kitajske Liu Cang Šeng je imel pred generalnim svetom svetovne sindikalne federacije govor, v katerem je pojasnil kitajske poglede na mir in vojno. Dejal je, da Kitajska podpira najnovejši sovjetski razorožitveni predlog, vendar je povsem prepričana, da ga imperializem ne bo sprejel. »Vendar obstajajo ljudje, ki so prepričani, da je predlog o splošni in popolni razorožitvi mogoče uresničiti, dokler imperializem še živi,« je dejal govornik, »in da je nevarnost pred vojno mogoče odstraniti, če se naslanjamo na ti predlog. To je samo nerealistična iluzija.« Razoroži- mmm tveni predlog se bo po mnenju govornika lahko ostvaril šele »ko bo socialistična revolucija zmagala v svetovnih razmerjih«. Tudi če bi sporazum dosegli, ga utegnejo imperialisti vsak hip poteptati in začeti vojno. Zato imperialistom ne kaže verjeti! (Tako govore militaristični krogi v ZDA tudi « Sovjetski zvezi in njenih načrtih!) Kar zadeva hladno vojno pa je po mnenju Liu Cang Šenga treba ljudem povedati, naj se je ne boje, marveč naj na vsak udarec s strani im-perialistov odgovore z udarcem, ker le tako bo mogoče zagotoviti, da se hladna vojna ne bo spremenila v dejansko vojno(!). Približno tako govore tudi drugi kitajski voditelji. Taka Je, kaže, kitajska uradna politika. »Zen Min Zi Bao« na primer pi .c. da »kitajsko ljudstvo nasprotuje vsem vrstam agresivne vojne in podpira vse vrste pravičnih vojn«. Prav tako trdi, da je napačno nasprotovati vojni nasploh, preden nisi na jasnem 0 razlik glede vojne same. Jasno je, da gre pri tem za politiko, ki se zelo razlikuje od politike miroljubnih držav, držav, ki se zavedajo, da spričo današnjega odnosa sil v svetu Izdaja CP -Gorenjski tisk- OLAVtfl UREDNIK: Slavko Beznik I ni . uredni tva 4 Tj, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-76-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih h in sobotah — I*tna naroč. 900 din, mesečna 75 din. in razvoja vojne tehnike, vojna ne more biti sredstvo za uravnavanje medsebojnih sporov. — Danes so svetovni problemi tako povezani med seboj, da se jih ne da reševati ločeno z »lokalnimi« vojnami — pravičnimi ali nepravičnimi. — Vsak vojaški spopad je lahko neposredni povod za splošen svetovni spopad. Ki pa ne more pripeljati drugam kol do katastrofe človeštva nasploh. Posamezne »lokalne« vojne doslej niso prerasle v splošen spopad samo zato, ker v svetu ne delujejo družbenopolitične sile tako premočrtno kot to vidijo kitajskik voditelji. Čeprav kapitalizem kot družbeni sistem še obstoji, je prežet s toliko novimi tokovi in gibanji, je tako raznoroden, da ga res ne kaže meriti s starimi »klasičnimi« merili. Spričo vsega tega je jasno, da se napredek, nadaljnji razvoj progresivnih gibanj, lahko doseže le v miru, v miroljubnem, aktivnem sožitju vseh držav ne glede na njihovo notranjo ureditev. Tako stališče pa je — spričo nekaterih nepojmljivih stališč ZDA in nekaterih drugih zahodnih držav do Kitajske — za Kitajce nepo'mljivo in nevzdržno. Zato,, r.e da bi izbirali sredstva, napadajo z najgrobjimi izrazi prav nas, ker vedo, da smo mi pohorniki mednarodnega aktivnega so/itja in sodelovanja. K tajske zamisli so v mnoro-čem v nasprotju tudi z uradno sovjetsko politiko. Morda se še najbolj skladajo z zamislim! naj-t>V.j reakcionarnih krogov v ZDA, ki jim je uspelo minirati predsedniško konferenco in ki edino v nadaljevanju hladne vojne vidijo možnost, da zaustavijo tok družbenega napredka. IZLET ČLANOV AMD Jamnik — V nedeljo, 5. junija, jo bila na Jamniku seja upravnega odbora AMD Podnart. Na seji so se med drugim dogovorih, da bodo priredili v nedeljo, 3. julija izlet članov AMD Podnart na Jamnik. Povabili bodo tudi člane sosednjih društev in ostale ljubitelje avto-moto športa. OB DNEVU KRVODAJALCEV ZlRI — Proslavi ob dnevu krvodajalcev v Zireh so razen tajnika Okrajnega odbora RK Joža Cehovina prisostvovali tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij v kraju. Po kratkem kulturnem programu so bili pogoščeni 4-kratni in dva 5-kratna krvodajalca. Slednja sta dobila srebrne značke. Tovariš Cehovin je Občinskemu odboru RK v Zireh podelil diplomo Glavnega odbora RK Slovenije za uspehe, ki so jih dosegli pri krvodajalstvu. V zadnji krvodajalski akciji, ki je bila decembra lani, se je za odvzem krvi prijavilo od 3600 prebivalcev 306 oseb ali 8,4 odstotka vsega prebivalstva. To pa je najvišja udeležba v kranjskem okraju. KOROŠKI BORCI NA JESENICAH Jesenice, 12. junija. — Včeraj je obiskalo Jesenice okoli 40 bivših koroških partizanov, med katerimi je bil tudi Karel Ku.š-nik, politični delavec med koroškimi Slovenci in predsednik Zveze koroških partizanov. Zamejski Slovenci so si v spremstvu Johana Bertonclja, predsednika Okkrajnega odbora Cveze borcev, ter lokalnih predstavnikov ZB, družbenih in političnih organizacij, družbenega upravljanja in ljudske oblasti, ogledali nekatere obrate jeseniške Železarno, Tehniški muzej in novi del Jesenic. ' U. PREDOSLJE - V sredo, 8. junija popoldne, je bil na osemletki v Predosljah ustanovni občni zbor pionirske šolske zadruge, ki mu je razen mladine prisostvovalo tudi nekaj predstavnikov krajevnih organizacij in krajevne oblasti. Pogrešali pa so predstavnika Kmetijske zadruge in starešinskega Sveta. Po sprejetem programu dela in pravilih zadruge so izvolili So*'0 tudi zadružno vodstvo. 1 v ustanovljena zadruga bo P gotovo poživila pionisko dej y nost na šoli, zlasti še, ker rvoJ program vnesli tudi P00je čanje članstva, tesno sodelovanj s KZ. delo krožkov, kot so * narski, sadjarski itd. I>oS- t0 ni ,mh pobijeno. Kresnik! V tem imenu ' bilo 'ajeto vse: vera. upanje, ljubc/cn. per je pripovedoval tovarišu, kaj se je bilo zgodilo Hribarjevi planini. r«v ' '' *' ^ v sv<> ' onemogli jezi spravili nad naše P rnfc k" (!" <"',"/ ,;is rok('1 Kresnik. »Pa naj se!« je zamahnil ,a " n c okrenil h Gašperju. »Poznal pot v Zgornjo Krmo?« iv vprašal. GaSper je prikimal. poj'Ion« je odločil Kresnik. »Povej pastirjem, naj si Inevi in Vratih! I - ■ m"t je pri k I 111 .11. j '■'pojdes,« |e odločil Kresnik. »Povej pastirjem, ',°r "•'"•> živež i/, koč in ga skrijejo dalje, naj bodo podi straži To naj poroee tovarišem v Kotu in v M«l ni 4:„ ,1.. D.....,w.r!H ~ i ba Itopim ta do Sedmerih.« PO d] se je in potegni] i/pod koče nabit tlll in lok. 'o nedeljo • ra j'- obiskal Kovni, 'To ° D°3Hja stric Urh,« mu je rekel in vese'o ponicžiknil. ,.... 1 Hribarjev!,* je pristavil in mu i/rovl polno vre žico di-^♦■n liovh štnrkUev, k! iih je napik!a Mina. «' tole jfm urni. Ga per,« se je uresnU Kresnik in si ' °r<>žie: »/a v<:alro kravo bo paHla košuta '-» bo pid«»l jelen: " ovco. ki bi jo odgnali grajski, naj pade gams!« ( 1 '•'•» mu sijale v čudnem ognju, vi, "* C,-v "'">• '•• v t 'Ni «tr:»h! »Kakor si mi n:«ro II, boni npra-"n; "hliibil ovčar In kremi na pol. In ko jc že leze! po pe-''! v strni) :>rot;e, je še slišal Kresnikov vrisk, ki se je -*..!. .v.tl.« 1 4<.tlWI i poklju imi gmajnami, vrisk poln vere \ tfflngbi lastno O malem šmarnu se je s planine vrnila živina, rejena in čista. Gorske nevihte so jo oprale. Pa se jc prene kateremu gospodarju zmračilo čelo in se v želji po maš revan ju stisnila pest. Temu je zmanjkala najboljša krava, onemu se ni vrnil vol, tretji je pogrešal junico. Dobro je vedel kmet, da mu krave ni raztrgal medved, da mu vola ni ubila strela, da junici ni skočil ris za vrat. In ko so se vrnile še ovce, je premnog tlačan preklinjal grajsko gospodo, ki da je hujša od volkov in jastrebov. Samo Repar je nosil vesel obraz. Spet mu je ozelenelo upanje, da dobi njivo na Vrskah in tast Taler se je veselil, da se mu poveča rovt na Ravneh za Hribarjevo košenino. Saj grof je bil slep in Eraja je raztrgala tisti pergament. Hribar pa jc postal navaden tlačan. Ljudje so pospravili zadnje pridelke: repo, korenje in zelje. Spet se je pasla živina po travnikih, ozarah in mejah. Gozd je vabil kmeta in drvarja. Pod grabljami pridnih dekli-čev je šumelo listje. Veselo sta peli žaga in sekira, da je odmevalo po drvošeih. Planine so utihnile. Nič več ni bilo veselega zvončkljanja, nič več prešernega vriskanja planšarjev, utihnila je ubrana pesem majerie, praznična tihola je vladala povsod, le v pašah, ki jih je objemalo slabotno jesensko sonce, se je zdaj pa zdaj pod gamsovo nogo sprožil kamen in se strkljal na prod. Ko je Večerna zarja oblila vrhove nad Zgornjo Krmo, da so zagoreli kakor stolpi zlatega grada, je v devetkratneni odmevu prevkal tihoto gorske pokrajine oster žvi/". Tam, na strmo odsekani skali nad pastirsko kočo, je v Med-vedne-ku nekdo pom ih il /. rdečo rutico. In ko s«- je nad Kuhinjskimi vratei prižgala večerni ca /rod-njeinu večeru v pozdrav, je na robielju nad bajto zagorel o\ren.j Smrekar je sedel ob kupčku suhega ruševja in naklad ! Obraz se mu je razleze! v zadovoljen nasmeh. Nato pa se je okrenil k ubitemu gamsu, ki je ležal kraj ognja. »Lep strel,« je zadovoljno mrmral predse. »Sam Herman bi bil lahko ponosen nanj,« je modroval sam pri sebi. »Kresnik ti je tič! Pri moji veri, da je!« Potegnil je izza pasu kratek nož, prevalil kozla na hrbet in mu preparal vamp. Segel je v odprtino in izvlekel jetra ter jih vrgel v ponev. Lov'eva pravica! Mar naj bi do srpasto zakrivljenega rogovja in sladkih jeter imeli pravice res samo razni Hermani, Fraje in Frici? Zakaj pa ne tudi kakšen Kresnik, Lenart, Jok ali pa Gabrov Janez, ki danes ni podrl prvega in Smrekar misli, da tudi ne zadnjega? Ali je mar prof zaredil gamse in jih postavil sem gor? Ali jim rrad skrbi za ž'vež in streho pozimi? In kdo si lasti pravico do divjadi in zverjadi? Grad! Cemu ne bi uživali vseh teh dobrot skupno? Po pimcti seveda! Za vse bi bilo dovolj! Pa grad je pre-oSnben in prepožrešen. Grad je tujec in ta ti ne bo nikoli dobrega privoščil, je sklenil Smrekar svoje premišljevanje, pri tem pa pridno vrtel vilice, da ne prismodi pečenja. O'jenj se je razgorel. V bližini je nekdo brcnil ob kamen. Smrekar je prisluhnil. »Gredo. Kar prav! Neka i večerje bo že za prvo silo,« se je pogovarjal sam s seboj. Odstavil je ponev. »Di",i, kakor bi za ohcel cvrli,« je pozdravil Gabrov Janez. »Saj tvoja ni več daleč!« mu je smeje se odzdravil Smrekar. Med tem jc prišel tudi Jok. »Lačen sem kakor pes,« je rekel in odložil plen. »J«ne/., takšni, kakršnega si danes podrl na Pšivcu, pa na Jerelvkoveu gotovo ne rastejo,« je Smrekar pozdravil Gabrovega. »Mislim, da ne!« je pritegnil Jok, prisedel k ognju in segel po vilicah. ► f'"'ih:mo še Kresnika in Lenarta! Ta dva bosta tudi lačna!« je skrbelo Smreka rja. .v-,. je:ni((:.- je silil Gabrov. »Onih dveh še ne bo tako kma-1 i. Š'> sta za ranjenim kozlom. V ruševje se jima je bil zavlekel. Ler.irt g;; jc /, i trelil. I |e \ ' la luna in razlila svoj srebrni svit po belih stenah. V m '.cesnovju se je oglasil skovlr. 08y£SČ£yAL£C TELESNA KULTURA m a I oglasi PRODAM Prodam motorno kolo NSU Prima 150 cem v odličnem stanju. Perko Janez, Trg svobode 31, Tržič -2187 Prodam klavir dunajske znamke »Parttart«, zelo dobro ohranjen. Rotarjeva 1, Kranj -2190 Prodam motorno kolo DKW 350 NZ 1944, z obnovljenim strojem. Jensterle, Ravne 6, Bohinj -2200 Prodam motorno kolo DKW v odličnem stanju. Svab Valentin, Zgoša 47, Begunje -2201 Poceni prodam čoln sandolin in kolo. Informacije dobite na Zasavski c. 16, Kranj -2252 Prodam črni kostim. Naslov v oglasnem oddelku -2253 Prodam moped Tomos Puch, malo rabljen, v odličnem stanju. Zg. Duplje 42 -2254 Prodam motorno kolo NSU Max 250 cem. Ogled od 6. do 16. ure. Titov trg št. 20 (dvorišče), Kranj. 2258 KUPIM Kupim ročni posnemalnik. Markovič Jože, mlin, Okroglo, Naklo -2206 Kupim 300 kg betonskega železa 8 do 10 mm. Naslov v oglasnem oddelku -2207 Kupim kletko za papigo. Naslov v oglasnem oddelku. 2259 RAZNO Dijake ekonomske in administrativne šole poučujem za popravne izpite v vseh predmetih. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Uspeh Zagotovljen« -2211 Iščem žensko staro 20 do 40 let za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku -2214 MLADINCI, ki se pripravljate za učenje poklica pozor! Sprejmemo takoj dva učenca v uk v elektromehanski stroki (previjanje elektromotorjev). Pogoj: dokončana osemletka. Hočevar JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki je bilo dne 10. junija v Zagrebu. Srečke s končnicami so dobitek din: 0 300 1620 ' 20.300 93440 50.300 93620 80.300 023910 400.300 297300 200.300 01 800 91 400 20721 60.000 23481 60.000 35901 30.800 47601 30.800 63841 80.000 428941 700.000 802 10.000 03122 60.000 13722 50.000 03 600 63443 50.000 68283 80.000 67042 30.000 628093 500.000 54 400 64 400 3004 20.000 29824 50.000 69824 30.000 55 400 65 400 85 400 405 6.000 25505 30.000 76 2.000 96 1.000 12326 30.000 15006 50.000 16166 80.000 25646 30.000 44856 50.000 45976 32.000 67966 60 000 72216 50.000 07576 102.000 45116 100.000 2000-16 300.000 242616 1,000.000 541026 200 000 817 4 000 38877 100.000 003377 2,000.000 346957 300.000 430087 3,000.000 8 300 13288 50.300 62588 100.300 79658 80.300 19 600 409 6.000 489 4.000 689 4.000 22589 M ik)0 55859 30.000 93379 60 000 351169 200.000 Stane, Aleševčeva ul. 22, Ljubljana - Šiška -2221 Sobo ali kakršenkoli prostor za ureditev pisarne nujno išče trgovsko podjetje »Oprema«, Kranj -2215 Iščem mizarskega pomočnika in vajenca. Wendling Jurij, starejši. Pot na Kolodvor 2, Kranj -2243 Rabim 1 kub. meter rabljenih desk. V zameno dam zidno opeko. Naslov v oglasnem oddelku. 2255 Oskrbnika sprejme Planinsko društvo Križe za kočo na Kri-Plača po dogovoru. Cas oskrbo-ški gori. Nastop službe takoj, vanja traja 3 mesece. - Uprava 2256 Iščemo trgovskega pomočnika za prodajo na Bencinskem servisu na Jesenicah. — Prednost imajo interesenti z znanjem tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na naslov: Trgovsko podjetje Universal, Jesenice. 2257 Rdeče blago za žensko obleko, najdeno na Titovem trgu, dobi lastnica v oglasnem odd. o b i a v • RAZPIS za sprejem učencev v I. letnik Metalurške ind. šole Železarne Jesenice Kandidati, zdravi in stari od 14 do 16 let naj najkasneje do 25. junija 1960 vložijo na upravo Metalurške industrijske šole Železarne Jesenice prošnjo za sprejem z naslednjimi prilogami: kratek življenjepis z navedbo zaželjenega poklica, zadnje šolsko spričevalo ter zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju. Prvenstveno pravico do vpisa imajo učenci, ki so uspešno dovršili osemletko. Za določene poklice bo sprejetih tudi nekaj najboljših učencev z dovršenim 7-let ni m šolanjem. Komisija na šoli bo sprejela izmed kandidatov na podlagi uspešno opravljenega psihoteh-ničnega izpita, ki bo od 27. junija do 1. julija t. 1. učence za metalurško stroko, za kovinarsko in elektrostroko v metalurških obratih. Prijave sprejema tajništvo Metalurški industrijske šole do najkasneje 25. junija 1960. Po- drobnejše informacije se dobe v tajništvu šole osebno, pismeno ali telefonično na štev. 611 Železarna Jesenice. Železarna Jesenice Center za izobraževanje I. kolo državnega prvenstva v atletiki (B program) Obakrat kranjski atleti k i n • Jesenice »Radio«: 14. in 15. junija češko jugoslovanski film Zvezda potuje na jug Jesenice »Plavž«: 13. in 14. junija francoski cinem. film Ljubimci Bled: 13. junija ameriški barv. cinem. film Savonara - predstava ob 18. in 20.30 uri, 14. in 15. jun. jugoslovanski film Vrata ostanejo odprta - predstave ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 14. in 15. junija jugoslovanski film Veter je ponehal ob zori - predstava dne 14. junija ob 20. uri, 15. junija pa ob 18. in 20. uri. Tržič: 14. in 15. junija jugoslovanski film Krvava srajca Kranj »Storžič«: 13. in 14. junija ameriški film Dvanajst jeznih mož - predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. 15. junija franc. film Moderna devica - predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. Kranj »Letni kino Partizan«: 13. in 14. junija amer. v/estern film Kovinska zvezda, 15. Junija italijanski film Rimljanka -predstave ob 20.30 uri. Stražišče »Svoboda«: 14. junija francoski film Moderna devica - predstava ob 19.30 url. Naklo: 15. junija ameriški film Dvanajst jeznih mož predstava ob 20. uri. Cerklje-Kravvec: dne 15. junija amer. western film Kovinska zvezda - predstava ob 20.30 uri. Skfoja Loka: 14. in 15. junija ameriški cinem .film Kralj in jaz. Železniki: 14. in 15. junija jugoslovanski film Vrata ostanejo odprta, 14. junia predstava ob 20.30 uri, 15. junija pa ob 17. in 20.30 uri. Duplica: 15. junija mehiški film Minu - predstava ob 20. uri. Kamnik: 13. junija jugoslovanski barvni film Miss Ston — predstava ob 20. uri, 14. in 15. junija poljski film Likvidacija, predstave ob 20. uri. GOSPODINJE! Kupujte v trgovinah KROKO specialno mešanioo za krompirjevo testo! Zakaj? Ker odpade zamudna priprava krompirjevega testa. Ker jc priprava jedi enostavna. Ker je jed kuhana v okoli 15 minutah. Ker je poeeni. Izdeluje Kolinska tovarna v Ljubljani. POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE OD STAVB ZA LETO 1960 Odsek za dohodke ObLO Kranj obvešča vse lastnike ali uživalce stavb, da poteče dne 15. junija 1960 rok za vložitev davčnih prijav za odmero dohodnine od stavi) za leto 1960. Davčni zavezanci morajo o dohodkih, ka jih bodo imeli od stavb v letu 1960, vložiti davčno prijavo. Za dohodke od stavbe se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Prijave morajo vložita davčni zavezanci s teritorija mesta Kranja ter s področja klimatskih in turističnih krajev Preddvor, Jezersko, Gorice in Golnik in sicer za vse hiše. Za stavbe po vaseh prijav ni treba vlagati, če lete niso oddane v najem ali up<*rabo. Davčne prijave se dobijo pri odseku za dohodke ObLO Kranj ali pri pristojnih krajevnih uradih in jih je treba do postavljenega roka prav tam vložiti. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3% od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6% predpisanega davim. Odsek za dohodke ObLO Kranj RAZPIS Tekstilna tovarna I N T E K S Kranj sprejme t letu 1960 v uk vajence za naslednje poklice: 3 predilce 10 tkalcev 1 barvarja 1 apreterja 1 mizarja 2 ključavničarja 1 elek t ličarja Za poklice predaleč in tkalec se zahteva 6 razredov o«n. šole, za poklice barvar in apreter 7 razredov, za ostale poklice pa 8 razredov osnovne šole. Prijave za sprejem sprejema kadrovski oddelek zgoraj omenjene tovarne najkasneje do 1. julija 1960. Kranj, 12. junija — Danes dopoldne se je na igrišču Triglava v Kranju pričelo 1. kolo v B-pro-gramu za ekipnega prvaka Jugoslavije v atletiki. Toliko mladih atletinj in atletov v Kranju še ni bilo, saj se jih je zbralo blizu 100. Pri moških so tekmovali atleti Jesenic, Rudarja iz Trbovelj, Litije in domačega Triglava. V obeh skkupinah so imeli največ uspeha domačini, ki so slavili šest zmag pri moških in tri pri ženskah. Lepo vreme je privabilo na igrišče številne gledalce, ki so z zanimanjem in odobravanjem sledili posameznim disciplinam. Današnje tekmovanje je bilo uspešno tudi za organizatorje in sodnike, saj so obširno tekmovanje hitro končali. REZULTATI - moški: 100 m - Namestnik (Litija) 11,6; 400 m — Zupan in Bratuša (oba Triglav) 54,0; 1500 m - Hafner (Triglav) 4:22,8; 300 m - Florjančič (Triglav) 9:50,6; krogla — Blenkuš (Triglav) 13,14 m; daljina - Be-lehar (Triglav) 621 cm; višina — Novak (Jesenice) 172 cm in 4 X X 100 - Triglav 46,9; Ženske: 100 m — Zakelj (Triglav) 13,6; 800 m — ToVornik (Kladivar) 2:30,9; krogla — Baum-gartner (ZAK Ljub.) 8,85 m; daljina — Belehar (Triglav) 449 cm; višina — Kuntarič (ZAK Ljub.) 135 cm in 4 X 100 m - Triglav 55,3. Torej so rezultati (kljub slabim atletskkim napravam) dokaj dobri. Ce bo šlo Triglavanom vseskozi tako kot danes, se bodo tudi letos, ko je konkurenca precej hujša, potegovali za najvišje mesto v B-ligi. Kaže pa, da se jim bo letos pridružila še jeseniška skupina atletov, saj ne zaostajajo mnogo za Kranjčani. Končna razvrstive klubov P« točkah - moški: 1. Triglav, Kranj 6802, 2. Kladivar, Celje 6206, 3. Rudar, Trbovlje 5654, 4. ZAK Ljubljana 5512 in 5. Litij« 4035 točk. - Ženske: 1. TriglaT 6802 točk. J. ZONTAR TRIGLAV PRVAK (Nadaljevanje s 1. strani) I, Dolenc, Klavora 4, Goršič, Belehar II 14, Rus I 7, Rus II 18 in Belehar I 5. Značilnost današnje tekme je bila hitrost obeh moštev in točno metanje žoge, saj smo videli vrsto lepih in učinkovitih zadetkov od daleč. Začetek je pripadal domačinom, ki so vseskozi vodili za nekaj točk. To jim je uspelo z načrtno igro na blokade in odličnimi skoki pod nasprotnikovim in svojim košem. — Gostje so se znašli šele proti koncu prvega polčasa in z meti odličnega Bohinca vodstvo domačinov zmanjšali na 30 : 34. Drugi del igre se je pričel dokaj nervozno, v katerem sta obe moštvi precej grešili. Medtem ko so domačini prešli v statično igro in metanje od daleč, so se gostje s hitrimi podajanji i., točnimi meti Tičarja in Bohinca za vsak uspeh domačih igralcev takoj oddolžili. Ko so imeli domači igralci Belehar I, Klavora in Rus II že vsak po štiri osebne in ko so goste povedli za 11 točk razlike, je kazalo, da je vpraša- Republiška rokometna liga nje zmagovalca že rešeno. Sest minut pred koncem igre pa so domačini po minuti odmora, ki bi jo morali že zahtevati vsaj pet minut prej, s prodori nasprotnikov koš in uspešnimi kazenskimi meti pričeli zmanjševati razliko in tri minute pred koncem tudi že izenačili. Kar smo videli v zadnjih treh minutah, to je redkost na košarkarskem igrišču. Skoki 28 žogo, hitre podaje, točni meti |l vrsta osebnih napak, zaradi katerih so zapustili igrišče pri domačinih Klavora, pri gostih P8 Bezek in Militarev, to so bile značilnosti zadnjih minut igre-v katerih so Triglavani bili uspešnejši in zmagali s tremi točkami prednosti. Zmaga Triglava je nesporna io plod dobre igre vsega moštva. Gostje so imeli zmago že v žepu> vendar niso znali vodstva enajstih točk izkoristiti z načrtnejšo igro. To se jim je maščevalo i" obe točki ter naslov spomladanskega prvaka Slovenije sta ostal* v Kranju. D. Rebolj Štiri točke za Mladost Mladost : Svoboda (moški) 30 : 24 (14 : 12) Kranj, 12. junija. — V zadnji tekmi republiške rokometne lige je danes Mladost premagala Svobodo iz Ljubljane s 30 : 24. Mladost — Bevk, Bernadrd, Poljka 8, Čolnar 4, Juvan 7, Arh 5, Petrič 2, Česen 1, Sotel-šek II 2, Sotelšek I 1, Sladoje. Svoboda — Pocajt, Petrič, Potočnik 3, Petrovič, Starin, Zev-nik 4, Zmuc 2, Vihar 8, Rozman 5, Palčič 2. Mladost je začela s Jiitro igro in z nekaj uspelimi protinapadi dosegla 4 gole. V prvem polčasu smo le od časa do časa videli lepo in hitro igro domačih. Svoboda se je predstavila kot slabo, počasno moštvo in je dosegla gole predvsem po zaslugi slabe domače obrambe. V drugem polčasu so Kranjčani dosegli v nekaj minutah prednost šestih golov, ki so jo obdržali do konca tekme. Igralci Mladosti so pokazali, da znajo še vedno lepo zaigrati, vendar to le na trenutke, medtem ko vmes nerazumljivo mnogo grešijo. Kaže pa, da so že delno prebrodili krizo in da lahko pričakujemo v torek, ko se bodo srečali z zahodno-nemško ekipo Rodalben, lepo igro. Tekma bo ob 18. uri na igrišču Mladosti. Kljub zmagi je Mladost v končni razvrstitvi na petem mestu v republiški ligi. MLADOST : DRAVA (ženske) 10 : 9 (8 : 5) Kranj, 12. junija. — V zadnji tekmi ženske republiške roko- metne lige sta se danes na igrišču Mladosti srečali Drava in domača Mladost. Zmagale so zasluženo domačinke z 10 : 9. Mladost — Udovč, Čolnar, Djurkin, Jankovič 3, Bregar 5. Kolman 2, Rajgelj, Stefe, Ankele. Drava — Toplak, Gojkovič, Slatič, Potočnik 3, Pavličev, Kramberger, Botolin 2, Fric 4. Mladost si je že v začetku pridobila prednost štirih golov, predvsem zaradi nerazpoložene najboljše slovenske vratarke To- plakove, ki je v nadaljevanju še kar štirikrat klonila pre° močnimi streli domačink. V drugem polčasu bi bile Kranjčanke kmalu ob zmago, saj je uspelo gostjam celo izenačiti na 8 :8. " Mladost je nato dosegla še dva gola in*j tako zagotovila zmag°-Ptuj čanke so tik pred koncem znižale na 10 : 9. S to zmago se je Mladost povzpela z zadnjeg3 na tretje mesto republiške tis* kar je doslej največji uspeh Kranjčank. D. Petri* Jutri v Kranju Mladost: Rodalben Kot smo že poročali, bo jutri na igrišču Mladosti v Stražišču zanimiva rokometna tekma med domačo Mladostjo in gostujočim moštvom FC Rodalben iz Pir-mansensa (Zah. Nemčija). V Sloveniji bodo igrali z Rudarjem, Branikom in Mladostjo. Ze ekiP0 Rodalbena nastopajo MjJ?' Pfundstein I, Molter, Fran«*' Klein I. Pfundstein II, Tretter Klein II, Lang, branil P» Knerr. Tudi Mladost bo nastopila v svoji najboljši postavi. Zadnji športni rezultati I. zvezna nogometna liga Hajduk : Vojvodina 0 :1 Velež : Dinamo 2 : 3 Crvena zvezda : Radnički 5 : 4 Rijeka : Sloboda 1 : 0 Sarajevo : Budućnost 3 :1 Partizan : Beograd 2 : 3 II. zvezna liga (zahodna skup Odred : Split Tresnjcvka : Borac Varteks : Zagreb Lokomotiva : Šibenik 0:1 2 = 1 2:1 2:1 Izšla je 4. in 5. knjiga iz Večerne zbirke zanimivih memoarov »Za zaprtimi vrati« »ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA« v dveh delih. S številnimi dokumentarnimi fotografijami opremljeno ceneno knjigo dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, trafikah, kioskih ter pri kolporterjih. Naročite pa jo lahko tudi neposredno pri upravi Večera Maribor, Gosposvet&ka 23. — Cena knjigi je 400 din. Z A II V A L A Ob prezgodni in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata ANTONA VAHTARJA ključ, in posostnika iz Mengša, se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, organizacijam in vsem »vstalim, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali rance in cvetje ter nas tolažili ob tragični izgubi dragega pokojnika. Mengeš, Topole, Bled, Zagorje, ZDA 11. junija 1960 Žalujoči ostali ROKOMET Kovinar : Odred 19:** Zadnji rezultati iz Opatije Opatija, 12. junija popoldne £ Na znani dirkalni stezi pri tiji je bilo danes na sporedu movanje motoristov na 250 cem motorjih. Zmagal je Nemec Wer-ner, medtem ko je bil naš te»r movalec Leon Pintar šesti-Tekmoval je na stroju Tom<>* V kategoriji 500 cem motorje* prikolicami je osvojil prvo m j sto Francoz Lorriardon P*v ,v " Bih (V. Nemčija) in y^ Skom Snajderjem iz Zagreba- V kategoriji motorjev do J kubičnih centimetrov je tB**P Rudolf Kleger V. Nemčija, v «fj tomobilski dirki pa je bil P^ Zahodni Nemec Sepp Libi. P V ekipnem plasmanu za »Veli^ nagrado Jadrana« so bili P ŽahodnJ Nemci pred Italija01' Sploh lahko rečemo, da *<> let nje dirke v vseh kategorij«0 nimivejše kot lani.