ŽENSKI SVETJS^S^SžSM—ŠJi
Napravite konec naši nasTečji sramoti!
2e dolgo, zlasti pa y poslednji dobi čitamo, govorimo, pišemo, razpravljamo o bolj-ŽI, uspeSnejši vzgoji otrok. Debele knjige iz-laajttjo, posebni mesečnild nam prihajajo na mizo, praktični pedagogi in sociologi predavajo in se mučijo s problemom, kako dvigniti srčno in duäevno stopnjo mladine. Zakaj vsak dan skoro se moramo zgražati nad novim pojavom posirovelosti, brezsrčnosti, včasih zverske okrutnosti sodobne mladeži.
Trinajstletni deček gre in s kolom ubije očeta, šestnajstletno- dekle polije mater ponoči s petrolejem in jo zažge itd. Ali je bilo kaj takega mogoče tudi v prejšnjih časih ali pa se dogaja izjemoma le .dandanes? V sv. pismu, -tem roma.nu vseh romanov, čudoviti zbirki najrazličnejših človeških usod in zločinov, čitamo pač, da je Kajn ubil brata Abela iz zavisti, iz bolestne tekme. Da bi kak sin ubil očeta ali hči mater, pa ne čitamo niti v knjigah Stare niti. nove zaveze, ütamo. pač, da se je oče Noe upijanil in ležal nag na tleh, pa da so se mu sinovi sme- . jali m ga niso pokrili. Pobili ga niso, a že za svoj zasmeh so bili kaznovani.
Ali smo res propadli s svojo mladino za tisočletja pred Kristusom navzdol in je današnja; mladež po deželi in po mestih suro-vejša in nizkotnejša, kakor je bila v časih ■ Abrahama in Mojzesa? Kolikor se v sedanji dobi čita in sliS o pobojih in pokoljih, daje misliti vsakomur,' ki imä vest. in pa čut za našo narodno čast.
V dr. Malovi zgodovini slovenskega naro-^ da lahko beremo, da so Francozi, ko so pod Napoleonom Boriapartom okupirali naše kraje, izdali značilno zgovorno prepoved: noben fant in noben mlajši moški ne sme nositi s seboj ostrega noža z zaporo. Kogar zalotijo s takim nožem, ga posebno ostro kaznujejo. Ta prepoved nam izdaja, da so se že .taki-at slovenski fantje med seboj za vsak prazen nič z noži suvali, mesiirili in klali. Francozi se pač slovenskii nožev niso bali, ampak za Slovence, so se sramovali in jih izkušali odvaditi divjaških navad. Morda bi kazalo to francosko prepoved ponoviti in iznova uvesti sramotne kamene sredi vasi
in mest, pa razstavljati sirove pretepače in krvoločne klavce vaščanom in meščanom v ostrašujoč vzgled? Morda bi bilo že uspešneje,, ako bi takele junake, la zahrbtno sukajo nože proti prijateljem, znancem in tujcem, kadar se preveč nažro žganja ali slabega vina ali kadar se . iz otročje jezice ali smešne, ljubosumnosti razpetelinijo, da za-hrepene po človeški krvi, ako bi take smrkavce zopet polagali na klop in jim vpričo občine odštevali po 25—50 udarcev z le-skovko po zadnji plati? To bi bilo v sUadu: stare bolezni je treba zdraviti s starimi zdravili,
človek res ne v4, kakšnih sredstev bi se bilo treba energično lotiti, in morda bi se še najbolj obneslo pravilo; zob za zob? Sicer govore in pišejo vsi moderni pedagogi in celo kriminalni izvedenci proti brutalnim telesnim kaznim iz sentimentalnega spoštovanja «človeškega dostojanstva» ih trdijo, da se v takih sirovih kaznih največ izživlja sadizem ter da niti sramotni kamen niti šiba ne zaleže proti zakrknežem. le stari latinski pesnik je dejal: «Naturo lahko preženeš z vilami, a zmerom še bo vrnila»: torej so celo vile brez uspeha!
Kaj torej storiti? Ječe ne pomagajo, globe ne zaležejo. Da tudi vse pridige našega du-horaištva ne izdajo nič, a da člankov s poduki po časopisih naši mladeniški junaki z noži ne čitaj o in k predavanjem z etično in moralno vsebino nikoli ne pridejo, je znano. Ali naj tedaj mirno dalje beremo vsak ponedeljek in torek, koliko novih 'žrtev fantovskih nožev in kolov je padlo preteklo nedeljo ali so jih v brezupnem stanju pripeljali v bolnišnico? '
Mislim, da je treba vendarle kaj odločilnega ukreniti. Cerkev, šola; županstva, srez-ka poglavarstva, pa sodišča bi morala složno in enotno začeti z delom za višjo kulturo ljudstva. Z delom zfepa in zgrda! Zakaj krvavi zločini se množe čim dalje huje. Samo javkati s prekrižanimi rokami, to nas ne reši največje narodne sramote. Pretepaštvu in nožarstvu je treba napraviti konec. To" je dolžnost oblastev!	Oče,
81
ZdraTsiro
Vialiio zleze ^b02;ga^ltc)
• ^. T^: - jß	• -ali'' /mrzel
V^jütraj^/je'-pa
, ■.'•p^t'! -"i^^'rv'rädii-.'m-; db^f^--Jtiv'ögmltVs^
, «-ihi^žiežri-lci- j^a';;!^^^ iydölgöt^ajniit
> r GlayncH - äa^je. o^H^deK-' ^Ya^ilnp
: treba;'iir&ÖVpÄl^tti'-'ga!'^^ •■•pdećtii^iio--.r.uto
-pÄ;!
' "žjni;: • iri^h^- rielta&ine^)	'-P^!-'
tuđi'drugöV.pöstajao'g^
leto";
■••■igjicf'.itpšk^in-^
•^.'Hoditi 'tr'^ba/.ys'ak,^. •dan^'ireäner'-'Ji^
.-••'ßy-; i'z'^i'e^&od,-; iii-'t^-'^r^l^ip^^^^ sla^fe^ •'^e^'' i
;;-pol^yl^ ä je čeitti
■. io^; Vjideti • vedft	^ .p ^j &tttij
Materinstvo
Ne dolžitensiode za lastno, krivdol : •
••fööi'.-g'e- vzgojen
Skrbite za redno stolico.
; 'Pdskilsit/j Lqio'^a^^ '. SösiilirUralj-d^edB-'
Leo-püul
V nä
; yVesi?	ölr^Jii^xiitidV^
•• .jävijaj&'n^s^'M	ä^viiot p.dčop^-:",-
a^.a-V;•'•VS'^'V^-"';'-/
^..bd-.Tiekd^j^-it.fiidi^	,
• 'Sterin "'^iođ-iij •'i^r^mihgto	••'
|e, vile^ene rec^^^^ : .•pik^.'Goötli'ßf	izybi^-.ys&li' jriajr&i^- .
•vrli^^šik- bl^Uk'iraštiili^
et
v; kijvanj jjj' Vixilj ■ '.žtvtii;; Bitij y ^'^ild'i - ejt^" -••^V ••' ži^j: eitega'šp.i^^t	ViÄ'pisa^^; jiiä'ri"=
iti;:
'z.g^il'p^iiü
i-Mi,
le.-^Uyvpl^-Hcfe^^
82.
Kafo sem tu,, da Yajn Tarujein vkožii!
sHl;J).. 'tif^b ■■ {.^.tajg; 'iq-ie i -.'EäraQ.-:. .	^JiKti;'j« ■ t er, j cla-; ^ đ'itl?;
-ijöli^e-' -blir^čfei-ainp':-.' ^sredstw: ■
■ gpdejn^j; ni ^ . ■'ofi.t&nja .-.iftio -'rzilaiioeino in ■ . Äfi^iiov • .oshd' .vseiHE.. j-e;
"že '
ly eö";; B
:v: -Mt}:^ -is	preöbKUöVäBja.»
/ MiSfare 'iq	.irtr^tj^^^^^^
V.m.elj,: Ei
V- je- ia^iieje'	V
■ .■räiyüa'bitja'.'railiCp
ijjifl'; o WiklnV. vpliy'öir -in'Vp^^TŠšpi" zftrađi / >ä7ji<tnegä'iipfä eBslariek,;- y;.V ■■':
V lixe; "ij;	.'^öznäVa 'YktpiöT'sn'dr^
iiyapje,	■■^re'r&jeTaHi«; iij: iipre-:
, .'tjtEi;^	,v&ilnc)	_
■■va^ -oŠitii-O ;.d«jštvcr. ■ ©ötöXVQ. ,pa' jte /pSe^Ivsept /clii-jii. v iiafc^^ ." tvii' snot;.; lemv^
paVmatete iffiajati- ie od. iađze'msfe Ideje in -.naflžem^ltiigaV.D.nV,^	pramihö; ääjög,. '
: ■--''Lkp priznbTfloJ; da ^vlada-jQ - tl^ä^^
,yc3fOttr, ; BjBgöYrrij/-' r^vojäm n^' ■ prppšđ'pmV,
: če'' verjeti"V'-.M	'ufe
-do," ;Sr6čnegajB;H":4e4riŽne^	m toiyd-
-uööda";:	pfvi i.vršti-,
-siraf.'aii/ii-epMi^iedn^^ali' posredno;'Grölii'.^^-'■ v'döy'lit pi'aftedas'-Seai® -•■■.; pTätoiUiuliv^ Jä-syr-pJ^iliQ-in",^^^^ /■'trjcije-natt
• Titeti.;
v' iiepr^agijiv^t ixsode ;ijri- iisiyarfaJi 'Jtra'sne,-/tragedijfe ■ o; -sfräigtaj»/' š^^^ 'yehdörlfj:-prijjism^äi^^
. .-JV; davfeq. 'Sivö" preteHb^si' 4)ostavl]atttö .pörod •V-Hdiüel-K/in' 'n^egtjivijv ,X'ećap/':diyttjlvž dyeli
■-Sn^gV.tpžbe.ž-dv-igajfl-'im ■'zja;.; in'Vellmar'
-y ;na5pr.otji\K .üsp^^	;	i .;,
; ;; ivaKp' sc'/^ii^^ ali.njp&ä? Ali,.pälpetgii
/.-■ffSlä^prepuMsi:. sfa^^iji .iü • lisođj,- du '•^mty najd^,. ■.. liipia :ali;žejip;?:
sl^ (j^a tPyaris,a;Ma -p'd to^ it-j ego^yp'.7.draY- ' . jej- '-p jiagove ' vrline.', ill. ■ffl'p^n.e, . klice." ^fe'oležtii!? .
.fcelohoba' i.'đbjfazano 'jetiin^p3r,;'hožjast'niai,-.' ; rft^.pvti.rt ali-.]taip'.'đ.rugai;s:..đeđ.n .öbreitie-:
83
njenimi predniki? Tu ni kriva usoda, tem-\ei si «blazniki sami ustvarjajo bedo!»
Kakžni so sinovi in hčere iz zakonov, v katerih vladajo večna nesloga, zmerjanje, očitanje nezvestobo in morda celo okuže-nja? Česa se nauče otroci od starSev ali dedov, ki se X'sak čas vedejo robato, žaljivo, sirovo, sebično, morda vidno iiepoäteno! Kakšen čudež bi se moral zgoditi, da bi bil sin neznačajnega, sleparskega, oderuškega, tatinskega očela kdaj vzoren mož, a bči lahkomiselne, brezsrčno sebične, brezvestne matere idealna žena in mati! Nevi^ojenost, nediscipliniranost staršev so ponovi le v še povečani obliki pri potomcih. Le telesno in duševno zdravje staršev, njih prirojena vest-
nost, tenkočutnost v vseh vprašanjih, ki zadevajo resnico, pravico, poätenost, takt in vse resnične odlike človeka, obetajo, da bodo dobro vzgojeni otroci ter v življenju vrli in koristni člani družbe. ■
Kajpada včasih celo najpopolnejši starši dožive velika razočaranja z otroki. Takrat «mo priče resnične,tragike: ,A tudi takrat ni kriva usoda, temveč najčešče .slepa ljubezeil, nedostatno nadzorstvo, prevelika zaupljivost, nekritičnost glede prijateljev in sploh družbe. In t.udi ti roditelji se trkajo na prsi in vzklikajo:
Mea cp-lpa! Moja je krivda!'
■ Proteus.
Kuhinja
Prehrana proti čezmernemu odebelenju
V človeškem telesu so gotove žleze', ki imajo nalogo, da oskrbujejo sežiganje tolšč. Ako se pojavijo pri tem sežiganju motnje, ostane skoraj vsa tolšča nepredelana in se bolj in bolj nabira na raznih delih telesa, predvsem na trebuhu, prsih in plečih. Dasi je morda dotičnik prav zmeren v jedi in pijači, se zaradi nedelovanja teh žlez vseeno čezmerno debeli, To spada že med bolezenske pojave' in zahteva zdra™iške pomoči. Treba je spraviti v pogon žleze, ki pospešujejo zgorevanje tolšč.
Debeli ljudje in vsi oni, ki imajo morda zaradi dedičnosti in zaradi napačnega življenja nagnjenje k debelosti, naj predvsem rualo pijejo. S tem odvzemajo tekočino mišičevju, ki zato splahne. Pijača tudi pospešuje prebavo in povzroča zato lakoto. A čo jo vedno utešiš, se debeliž. 'Varujejo naj se dalje .sladkih in močnatih. jedi in naj jedo samo trikrat dnevno. Odreči se morajo vsem onim priboljžkom, ki jih. najraje uživajo. Presno maslo, kmh, mastno meso, sir, slanina in domalega vse one mastne jedi, ki imajo veliko hranilno vrednost, treba po možnosti črtati z jedilnega lista. Nadomeste naj jih malo redilna živila, ki pa vseeno nasitijo. To so kuhane in presne zelenjave, solate, le pičlo zabeljene z oljem, pusto kuhano in pečeno mesOj. ribe, krompir in predvsem sveže sadje.
Tako prehrano pa mora nadzorovati stro-kovnjak-zdravuik. Pomisliti treba, da stra-. dfinje, ki traja par dni ali par tednov, človeku lahko zelo koristi, ker izloči iz njega vso nepotrebno ali celo kvarno navlako, medtem ko dolgotrajno nepremišljeno nezadostno hranjenje človeka lahko ugonobi.
l\Torda se pojavi pomanjkanje želodčnega soka in"s. tem vpadanje krvotvornih snovi. . Posledica tega je lahko malokrvnost, jetika in dnige bolezni. Dalje lahko povzroča prisilno stradanje v želodcu preveč kisline in ustvarja nagnenjc k želodčnim oteklinam in čirom v dvanajsternilcu. Pri pičlem hranjenju treba' paziti na to, da dobiva stradalec dnevno nujno potrebno količino beljakovin, namreč 40—50 gramov; le tako so iibrani motenj presnavljanja. Popolno odtegovanje niočnatih jedi in sladic lahko povzroči pomanjkanje-vitaminov, kar ima za posledico izpadanje zob in las. Zato pri prehrani tudi maščoba ne sme docela izostati, ker vsebuje važne vitamine. Vendar pa se je treba izogibati vseh živalskih tolšč. Dovoljeno je zmerno uživanje-olja na solati in kot zabela. Krompirja debel človek lahko uživa večje množine, toda brez "masti in brez mesa.
Ker ima skoraj vsak debeluh v sLaničevju mnogo tekočine, naj bo njegova hrana prav malo slana; še bolje jc, če je brez soli. Sol namreč zadržuje vlago v telesu, vlaga pa povzroča odebelenje. Namesto soli se naj poslužuje raznih domačih zelenjavnih za-, čimb, kakor čebule, drobnjaka, česna, pe-teršilja, zelene, majerona i. dr. — Zabranjene so vse alkoholne pijače, zlasti pivo. • Ako je zamaščenje posledica lenivosti žlez, je priporočljivo zdravljenje s pomočjo svežih sadnih in zelenjavnih ter drugih rastlinskih sokov, ki traja lahko, par tednov (2—4 tedne). Prvi teden naj uživa bolnik 5 krat na dan po četrt litra presnega soka od svežega sadja in zelenjave; vzeti je po možnosti vsakokrat drug sok, da se ga bolnik ne naveliča. Uživati pa mora ta sok v kratkih, počasnih požirkih, kor je nujno
84
potrebno, da se v ustih pomeša s slino. — Drugi teden naj uživa bolnik svežo presno zelenjavo: korenje, zeleno, glavnato zelje, solato, IpinaCo, karfijolo, rdečo peso, red-kev, paradižnike — vse zrezano na tanke rezance ali drobno sesekljano ter oblito s sledećo omako: 2 čajni žlički olivnega olja. 2 žlički svežega limonovega soka, žličko smetane, pol žličke medu. nekoliko sesekljanega zelenega peteräilja, čajno žličko nastrgane čebule, dalje timeza, majerona, peh-trana, poprove inete, vsega skupaj čajno žličko in vse drobno sesekljano. Izberemo vedno po par vrst zelenjave. Posebej pripravimo äe kakib 6 dkg zelene solate, moto-vilca ali endivije, ki jo zabelimo z olivnim oljem in limonovim, sokom. Sol naj popolnoma izostane. Kot začimbe uporabljamo poleg že imenovanih zelenjavnih dišav že koper, česen, sladko papriko, liste zelene. Vse treba uživati polagoma, v majnih količinah. —T Tretji teden so zopet na vrsti presni sadni in zelenjavni sokovi. — V četrtem tednu pa se bolnik postopoma vrača k prehrani, ki je navedena proti navadni odebelelosti, kakor so krompirjeve jedi, kuhane zelenjave, solate i. dr. Vse naj bo prirejeno na pičli količini olivnega olja in brez mastnih omak.
Razume se, da se mora tako poizkusno zdravljenje vršiti pod zdravniškim nadzorstvom.
Božično pecivo
Linska slruLica. 35 dkg mehke pšenične moke, 15 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorne moke, celo jajce, pol kavne žličke va-nilijevega sladkorja ali pa cimeta, drobno sesekljane olupke in sok pol limone ter 1. do- 2 žlici mrzlega mleka zgneti v gladko testo, ki naj na hladu počiva celo uro. Potem ga razvaljaj kakor za kekse in izreži iz njega različne oblike: srčke, zvezde, živalske figure, liste i. dr. Z ozko cevjo izreži iz vsake oblike nekako na sredi mal košček testa, da dobiš luknjico, skozi katero lahko napelješ nit, ako nameravaä pecivo obesiti na božično drevo. Sicer to izostane. Namazi vsak košček povrhu z beljakom, razmešanim z vodo, potakni ga v kristalni sladkor ali v debelo zrezane orehe ali mandeljne .in tako pripravljeno pecivo sproti polagaj na pekač, ki je nalahno namazan s presnim maslom. Speci ga, v srednje vroči pečici zlatrumeno in ga odloči s pekača še preden se docela shladi.
Preslice, 14 dkg presnega masla zmešaj z 21 dkg moke, dodaj 7 dkg sladkorja, malo
nastrganih limonovih olupkov in 2 rumenjaka.. Zgneti v testo, ki naj počiva na hla-.du-pol ure. Potem zreži testo na, manjše koščke ki jih povaljaj z rokami v dolge, kačam ,podobne prame; iz njih oblikuj male prestice, ki jih posipaj s sladkorno sipo in speci na pičlo namazanem, z moko poštupa-nem pekaču.
Orehovi kolački. Isto težo (8 dkg) moke, presnega masla in zmletih orehov in- 2 rumenjaka zgneti v gladko testo. Ko je na mrzlem počivalo, ga, razvaljaj, izreži iz njega kolačke, obročke ali zvezdice, ki jih namazi z beljakom, povaljaj v debelo zreza-nih oi-ehih in sladkorni sipi ter speci na pičlo namazanem pekaču. — Prav tako lahko tudi napravimo mandeljnove kolačke, ki so pa precej dražji.
čokoladni kolački. Umežaj 10 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja in 3 rumenjake. Dodaj 10 dkg nastrgane čokolade ter četrt kg moke in zgneti v testo. Ko je počivalo, razvaljaj z rokami v dolgo klobaso, odrezuj od nje koščke, iz katerih oblikuj kolačke, kroge ali kakršnekoli oblike. Polagaj jih na namazan pekač in speci v srednje vroči pečici.
Slani roglički. Zgneti v testo 30 dkg ostre ali mehke pšenične moke, 18 dkg na koščke zrezanega presnega masla, 4 žlice goste kisle smetane, 1 rumenjak in potrebno sol. Ko je testo na-mrzlem počivalo četrt ure, ga razvaljaj in razreži na male četveror kotnike, ki jili zvij v lične rogličke; razloži jih po namazanem pekaču, pomaži z razte-penim jajcem, potresi s soljo in kimljem ter speci.
Pecivo iz jajčnega, snega. Zvrhano žlico sladkorja prevri s tremi žlicami vode in po- ■ stavi na hlad. Presej na polo papirja 22 dkg sladkorne moke in zovajček vanilina. Na drugo polo pa 12 dkg najboljše pšenične moke. Potem stepi v trd sneg 4 beljake prav svežih jajec, dodaj po žlicah pripravljeni sladkor, a medtem vedno stepaj; končno rahlo primešaj, še moko in takoj nato še 1—2 žlici mrzle sladkorne raztopine, ki si jo najprej pripravila. Testo mora biti prožno in voljno, vendar pa ne sme hiti pre-redko, da se pri peki ne razleze. Gotovo gmoto napolni v dresirno vrečico, ki ima za grah veliko odprtino. Sedaj brizgaj' na dobro namazan, z moko posipan pekač razne oblike: kroge, zvezde, srčke, trikote itd.; ko si gotova, postavi pekač najprej v mlačno — nikakor ne v vročo — pečico za tako dolgo, da se napravi povrhu peciva tanka kožica. Potem šolo speci sladico v precej
85
• ••'•■•jita:'! oli^k Jr,	iv •gek^č"- "pčn^dv lib: '-i' ■ ■g'ö^'C^-'
' leSnit6v/e^j^^džići'. • prifO'^aia"
p?^; pp£^ fstl.a^i-;'Visio,■■ ižojtlifc^ /ic'rögll^^ 'Jtiv i.ih./siiii.-:na zratvu.'.-V; . l^ccndetjnovl
.' '.sEifig'. tr^^'v-beljakoi^'i:
•Vnier.ü.4ili";>je -.itVe^bä ^bpriÜi-'.^r-ii^iiaVä'-'-^
• ■ : -J^Hlfc^i 'pve'š■. C^üst^CH;^;	\
a l'.tiidi'"ii^a
'liäUpr^olL-Vfi^;	nja^iV-
"'bäto' '-Icö.t' ^ij: l^šb/; zajfei'j eäp.i
ršaiab'im vza^'ut^iTiöj'^^	"prä-vr k^koitf:--
-'zmešaj'j^'/^ojikafk^ '. stö-Itä^^'.
gjec.'sibii'j: ipQi	s^ek^';-.'"
siiiötönf
•.ic^i',	'krtiKa .-V;	i-,;
^masJojTiš jiovH^u:	jre&j .tjebeto "j-
Praktična nayodila
■	• f•■ ''Pep^fTik'ö, .H sQ-_n'ifb; •;ji'oi^birsfjij^ft'..^ii--
■	•'iii-'naj--se/'-nan^ ^f^fi! ■/Kiröiuri^i.F/^rk^ /;--T.udi .skorja: "kruia^^Ji
• - • .y	li'f :f•^.ppWe■Lem;^pf^cs"n lüiekrt:.' ^ ••
,; •ZmUtk 'jh^va. '^iiv.^i '-ße^-; f)ö 717^. "alip • pp r .-'•.•
•kave; ;.pđ^aiie.- rta, tii,'''nabiti ^čelb •PoCeiri--papir
?štL'TT-. tbplfah- Ićti-iehi •	io' rrtašlb; i^e-'--'
' ^-'-Posn-etp- njle'ko 'je ''^^r-^nekafti^^prazrib;'-!^^^^ . z'^to • ža _ % avö'li v-^pri pOrož I j	dir'
vsak. itaČJu ivi^Ktije
■'še' di^ti"-hranilnih;'^
-^za^-'ppirVj'^l^^a- fijhj-. pm.äfc;	»ičjŽiia.tiK'viii^'^I'Šenib^
mlckb-pra-v^-radö ^ptismpd'iv'ŽatD/^a^^ V ipcL;'	-'p.Qhie^ti".'.' 'p'rt^^enš'
''iti -'TIpp^äElja . • •V.edß<>.-' islb'.'-emajli-."
■	^k«' -'.•p-'^nja'^emb ' • -.ktižffv-
■•/ijied -riii^. ^žuiiiu'ea;'.Jarr'^^
jPo^Q'ii-wbo/l-ria^'k'Eijti.i; ko'j'^ ^lahžiiia.'''
.jo
■	c'^^V-iöb^	"slh";. ",v
•rib _vbdoV•^•• :^•'■.'•■'■^.•.•	' '•■ v'.;•.''•
; •	l^kpXnifiu' hofje':gĐriy ak^'-^-";
- soljÖ::	y-	U'
86.

v orehu«.
.^jirazeiusianni
^kurvvsoltemžnui
■ ^ (v-"v'''; '.'
iiaje . ^J&ijb} lepo'
''-brni	/cd';
.j^ojBrtmijiii ^öKii^iis;^	;
, i;e.jaiij e; fligaJ-VJii' i pol ^öfi, -pQmiijiji^iijn ■ pepePii- a-i-gnl' Ä.nfjiQ ■ j'6; šiedflifiKl.-'Nat "
Posvetovalnica
V tinfl itaö^ofe ^
'' jfetfi-Je
■jijfcijS'Sti^lrŠj'.tt^
^^sÄiel'rsffijiri ^vftpiiBjmfle .nQiit'; do»;^;-;;;:' -v;/ ;	SidS&^n.-JöWi?«-
{.jHe^aj šta^
■.rkrimj	fe^a«
il/^ffijVri^
: -dfodaj'r'^^.i^^^^^^	.'iÄ/l'y ig
ysdtiK.Ä : •i^o^t^'drtđaj:'^! gestf
■ ylycS-netelito" 'WlA^. fc:;-;; ÄiiW Vöd^V;; QdMafj': Kaf.. etajp
' iialega.'.
• irielicdiKj;'sögrf^^ '.ja-eVteiö in ^joiä^oma
87
jaj raztopljen loj. K.O se zgosti kakor testo	ta kaplje od kulialnice m ni več mastno, —
za vlivance, vlij v zabojčke in postopaj na-	kar spoznaž najlažje, ako zajameš nekoliko
dalje kakor prej.	tekočine in začneS y njej kaj prati, — Tsuj
IV. 13 kg čiste, t. j. tekoče mažčobe,	v lonec sol in dolij Jo zadnjih 9 1 vode.
kg milnega kamna v kosih, 30 litrov mehke	Sedaj riaj vre še dobre pol ure, nakar od-
vode, Yi kg soli in Se S litrov mehke vodo.	stavi lonec; stoji naj J4 ure na hladu, po-
— 20 1 vode, tolSčo in milni kamen deni	tem vlij milo kakor pri prvem ali drugem
v velik lonec. Tako naj stoji cel dan. Na-	receptu v pripravljene, z mokrimi krpami
slednjega dne postavi lonce na vroč štedil-	obložene zabojdke.
nik. Ko je tekočina vrela pol ure, dodajaj	Ce vse ne vara, se zopet bliža čas, ko
polagoma v presledkih še ostalih 10 1 vode,	bomo gospodinje primorane kuhati milo
nakar naj milo vre nepretrgoma 2}4 ure.	doma. Zato smo priobčili kar štiri različna
Pri tem tekočino skoraj neprestano mešaj,	navodila,
ker rada skipi. Ko milo kakor lepljiva gmo-	*
Ob zaključku leta
In spet je eno leto krize srečno za nami. Za marsikatero je bilo to težko leto. Tudi za Ženski Svet. Boli nas, da je bilo med nami spet precej takih, ki bi bile listu lahko brez težave vsaj malo ugladile pot z rednim plačilom, a tega niso storile. Upamo, da bodo to popravile vsaj zdaj koncem leta. Iskreno se pa. zahvaljujemo tistim, ki so bile točne plačnice, čeprav so si od pičlih, dohodkov s težavo pritrgale naročnino.
Vsi znaki kažejo, da bo leto, ki se približuje, težje od tega, ki se poslavlja od nas. In vendar ne smemo obupati. Strnimo se še tesneje okrog svojega lista., ki naj nam še dalje daje poguma in najrazličnejših nasvetov, katerih bomo čedalje bolj potrebovale za življenje, ki je vsak dan težje.	. ' '
One, ki že več let čitajo naš list, lahko spoznajo, kako se njegova vsebina neprestano prilaga življenju in njega potrebam. Uredništvo zasleduje vSe pojave javnega in socialnega, pa tudi političnega življenja, ker mu je mnogo na tem, da imajo žene jasen pogled na domači in. zunanji svet, da si morejo ustvarjati svojo sodbo o njem in iskati potov, po katerih same ali skupno pripomorejo k reševanju težkih vprašanj.
Ostanimo zveste svojemu listu, ki je pokazal toliko razumevanja za težnje žen vseh slojev. Potrudimo se, da ga vzdržimo v teh težkih časih, da ga ne bo treba, pozneje ustvarjati na novo.
Marsikatero zve.<:to naročnico bodo razmere prisilile, da se odpove svojemu listu. Sicer je pri lenskem svetu navada, da pridobe take naročnice drugo na svoje mesto. Vendar'potrudimo se vse, da ne zapustimo svojega mesta, da izpolnimo takoj vsako vrzel, ki nastane v naših vrstah, da pridobimo čimveč novih naročnic.
Z oiirom na težke in resne čase, ko se že.nske ne ukvarjam.o toliko z ročnimi deli, niti si ne delamo dosti oblek, bi bilo morda umestno, da bi izdajali krojno polo z ročnimi deli vsak drugi mesec, v ostalih mesecih pa bi prinesli bodisi prilogo za pletenine ali povečali list za osem strani. Modna priloga bi ostala stalna, posameznim krojem bi nekoliko znižali ceno ter zvišali .število brezplačnih krojev.
Prosimo, da se naše naročnice izjavijo z dopisnico, ali se strinjajo s to našo namero.
Sploh prosimo vse cenjene naročnice, naj nam zdaj koribem leta sporočijo, ali jim list ugaja kakoršen je, ali'bi si želele kakšnih sprememb.
Uprava in uredništvo bosta skušala po svojih močeh ugoditi izraženim željam, v kolikor ne bodo presegale okvirja našega lista.
Svetujte in pomagajte! tenski Svet ni Ust posameznic, ampak vseh zavednih slovenskih žen.
Uredništvi
vo ui uprava