r
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE,	1 r
ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI,
SREČNO, ZDRAVO, ZADOVOUNO LETO 2001 VAM ŽELI
ŽUPAN OBČINE VIDEM Z OBČINSKIM SVETOM

002297
KNJIŽNICA IVANA POTRČA MINORITSKI TRG 1
2
OBLETNICA FRANCETA PREŠERNA
200 - letnica rojstva dr. Franceta Prešerna
"Trčimo bratje, še vince se smej a "
V soboto, 2. decembra, ob 18. uri je videmsko kulturno društvo, ki nosi ime po velikem poetu dr. Francetu Prešernu, pripravilo večer v počastitev 200-letnice rojstva našega naj večjega pesnika. To je bila po proslavi kulturnega praznika in večeru sonetov tretja prireditev ob Prešernovem letu. Videmski kulturniki smo skupaj z oboževalci lepe slovenske besede od blizu in daleč zaključili leto kulture. Večer je imel namen navzoče seznaniti s Prešernovim življenje, šolanjem in tisto poezijo, ki jo je posvečal ljudem, ki jih je posebno cenil ali ljubil. To so bili njegovi prijatelji, Primičeva Julija, njegovi otroci.
Člani mešanega pevskega zbora so se prav za ta večer naučili Prešernovi pesmi Strunam in Soldaška. Zapeli so še Pod oknom ob spremljavi tamburaške skupine, ki je popestrila program še z dvema skladbama. Seveda pa ni manjkala Zdravljica.
Prijetno je bilo slišati branje Prešernovih pesmi. Mlada recitatorja sta recitirala pesmi po svoje, zelo doživeto in
občuteno, profesor slovenskega jezika pa tako, kot jih on občuti.
Prizor v izvedbi videmskih gledališčnikov je uspešno predstavil Prešernova otroška leta. Glasbena spremljava so bile citre in Chopinove klavirske skladbe.
Sama postavitev prireditve je bila v dvorani, gledalci so bili na odru in ob nastopajočih. Tako smo bili bliže drug drugemu, bliže Prešernu, njegovi poeziji, ki je ni bilo potrebno prekinjati zaradi premikov na pretesen oder in z njega. Tudi slišnost je bila tako boljša, kot če bi bili nastopajoči na odru, gledalci pa v dvorani.
Obiskovalci so zadovoljni zapuščali dvorano ob koncu prireditve in nam čestitali. Posrečeno izbran povezovalec, ki j e večer zelo uspešno vodil, je končal nekako tako: "Zaključite PREŠERNO Prešernovo leto, drage dame in gospodje! "
Prešeren je imel tri ljubezni: POEZIJO, PRIMICOVO JULIJO in SLOVENSKI NAROD. No, bila je še četrta. Vem, da veste, katera. A, da ne? Pa naj bo skrivnost!
Marija Černila
Spoštovane bralke in bralci!
"Je že december?", se vsi sprašujemo. Takrat hitro začnemo brskati po spominu, da bi ugotovili, kaj smo naredili v letu, kijev bistvu že za nami, kaj lepega se nam je uresničilo. Žal so tukaj tudi žalostni trenutki. Ugotavljamo, da veliko stvari, ki smo jih načrtovali v tem letu, nismo izpolnili. Razlogi pa so različni. Najdemo različne izgovore. Najpogosteje nam zmanjkuje časa za druženje s prijatelji, sorodniki.
Da ne bo tudi v bodoče tako, vam predlagam, da razmislite o svojih načrtih v naslednjem letu. Posvetite več časa druženju in medsebojnemu razumevanju. So stvari, včasih tiste zelo drobcene, ki nas razveseljujejo in osrečujejo. Otroci so veseli čokolade, dobre ocene, bonbonov... Dragi občani in občanke, celoto tvorijo drobne stvari, zato bomo v uredništvu veseli vsakega vašega prispevka, komentarja, pripombe, želje ... Torej: preživite
praznike v krogu domačih, novo leto pa vam naj prinese veliko drobcenih stvari, predvsem zdravja!
Uredništvo
dop\^te * . 1	ClLr\čJ
ZUPANOV NAGOVOR
5
Spoštovane občanke in občani
Leto se počasi izteka, vsi smo že v pričakovanju božično novoletnega praznovanja na pragu leta 2001. Običajno ob tem času pogledamo rezultate, ki smo jih dosegli na poslovnem področju in si zastavimo strategijo za doseganje ciljev za naslednje poslovno leto.
Naloge, ki smo si jih občini Videm zadali ob začetku leta 2000 so v veliki meri uresničene:
-	vodovodno omrežje v naselju Belavšek
-	gramoziranje cestišč na celotnem območju občine Videm
-	sanacij a petih plazov
-	nakup zemljišč za potrebe pokopališča v Vidmu in Leskovcu
-	skupni projekti z občinama Podlehnik in Majšperk za izgradnjo vodovodnega omrežja
-	modernizirane so bile naslednje ceste: Leskovec - Berinjak
Dravinjski Vrh - Mohorič Šturmovci - Pobrežje Pobrežje - prečna cesta cesta Lancova vas ob Polskavi cesta Dolena - Rakuški Vrh, Janški Vrh Cesta Sela
Cesta Tržeč - Majski Vrh
-	izgradnja novega objekta in nakup strojne opreme za režij ski obrat
-	in več manj ših proj ektov.
V tem letu 2000 nas je prizadela tudi suša, ki je največ škode naredila na
kmetijskih površinah. Občina je v ta namen iz sredstev rezerv občine povrnila delne odškodnine z regresi in sofinanciranjem pri oskrbi s pitno vodo.
Želja in potreb je v občini Videm veliko. V okviru sprejetega proračuna za leto 2001 smo si v občini Videm zastavili speljati določene večje projekte in vse aktivnosti, da se ti uresničijo:
-	izgradnja zdravstvenega doma in vrtca v Vidmu
-	izgradnja čistilne naprave v Leskovcu
-	vodovodni priključki v Belavšku
-	vodovod v Doleni
-	modernizacij a ceste v Lancovi vasi
-	modernizacija ceste Leskovec -Ljubstava
-	modernizacija ceste Pobrežje -Videm
-	modernizacija ceste Vareja Lovski dom
-	modernizacija ceste Trnovci- Apače
-	modernizacija ceste Tržeč
-	izgradnja pločnika Videm.
To je le nekaj poglavitnih usmeritev iz skupnega programa za leto 200 L V proračunu za leto 2001 je močno povečanje postavk pri obvezni javni porabi- šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo,otroško varstvo in drugo, zato je nekoliko skromnejši krajevni program.
Mislim, da smo v občini Videm ponovno dokazali, da smo sposobni rešiti večino problemov, če smo složni in enotni, in imamo pred očmi svoj cilj. Zato se vsem, ki so k temu prispevali, zahvaljujem, posebej svetnikom občine Videm, odborom, komisijam, strankam, občinski upravi, vsem društvom in Vam občani občine Videm. Vsem občankam in občanom občine Videm želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2001.
Župan: Franc Kirbiš
V občini Videm deluje v okviru upravne enote Ptuj sprejemno informacijska pisarna, ki opravlja naslednja dela in naloge
MATIČNA SLUŽBA
Izdaja izpiskov iz matičnih knjig (rojstne, poročne, mrliške liste)
Izdaja potrdil o državljanstvu, bivanju in skupnem gospodinjstvu
Prijavno- odjavna služba:
-	sprejemanje vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov
-	izdaja vozniških dovoljenj -registracija motornih vozil.
Podaljšanje registracije, sprememba lastništva, nove registrske tablice, deponiranje, plačilo cestnine.
V občini Videm se opravlja tudi obvezno avtomobilsko zavarovanje preko Zavarovalnice Maribor.
4
OBČINSKA UPRAVA
Darinka Ratajc, nova tajnica občinske uprave
"Delo na občini me veseli”
Od prvega septembra naprej imamo v občini znova tajnika (co), vodjo občinske uprave, lahko bi rekli kar desna roka župana Franca Kirbiša. Nova tajnica občinske uprave je postala Darinka Ratajc, sicer diplomirana ekonomistka, kije mnogo delovnih izkušenj "prinesla" iz prejšnje službe v Termah Ptuj. Vodenje občinske uprave ji je v veliko veselje, tega ne skriva, delovno mesto ji predstavlja izziv, novo-domače okolje pa toliko večje zadovoljstvo, ki ga želi dobro izkoristiti.
Ko sem jo vprašala, zakaj neki uprava in ne ekonomija, mi je Rataj čeva dejala, da sije pravzaprav tako delo zmeraj želela. Sicer so finance njeno glavno področje, vendar delo v upravi in nasploh vodenje občinske uprave ji daje veliko zadovoljstva. In vendar sta njene smeh in preprostost v občinski upravi nekaj posebnega, zato je verjeti, da se v veliki občinski hiši resnično dobro znajde.
Rataj čeva, kije doma iz Tržca, seje pri delu hitro znašla, čeprav je bila v začetku prepričana, da bo dosti huje. Zdaj pravi, da je že v toku dogajanj, da spoznava tudi nekatere občinske podrobnosti iz zadnjih let ter da si je v dobrih treh mesecih uspela organizirati delo, da ne bi smelo biti težav. Njena največja skrb je seveda organiziranje, spremljanje in nadzorovanje nalog občinske uprave, sicer pa ima med delovnimi nalogami vpisano tudi, da odloča o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občine na prvi stopnji, opravlja druge naloge po navodilih ministra za lokalno samoupravo, vodi delo občinske uprave po pooblastilu župana, pripravlja gradivo za seje sveta, skrbi za zapisnike sej in arhiv, poleg tega pa županu pomaga tudi pri vodenju sej, sodeluje na sejah
delovnih teles sveta in skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov sveta. Delovnih nalog in obveznosti torej naši tajnici ne zmanjka vsak nov delovni dan, sicer pa mnogo časa preživi v svoji občinski pisarni.
Tajnica Darinka Ratajc
"Velikokrat se zgodi, daje treba kakšno delo nujno opraviti na računalniku, zato ga odnese tudi domov in po večerih kaj postorim. Delo v občinski upravi me resnično veseli, lahko bi celo zatrdila, da v njem uživam, pa še dobre sodelavce sem dobila, tako, da sem zelo zadovoljna. Tudi v prihodnje, predvsem pa v novem letu, si želim še naprej dobrega sodelovanja z županom, občinskim svetom in odbori, pa nasploh z vsemi sodelavci. Novo leto želim, daje uspešno za vse nas skupaj," je še dejala Darinka Ratajc.
TM
Povzetek o delu občinskega sveta občine Videm
Z 20 in 21 redne seje
Obe seji sveta, ki jih je v skladu 21. členom poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Franc Kirbiš, so bile za svetnike občine Videm izredno delovne.
1.	Svetniki so po rednem postopku sprejeli odlok o dimnikarski službi, ki je osnova za delo in oddajo koncesije na področju javnih služb.
2.	rebalans proračuna za leto 2000 Svetniki so za leto 2000 potrdili rebalans proračuna, ki je posledica povečanja postavk na prihodkovni strani poračuna za 47,23 % in prav toliko povečanje postavk na odhodkovni strani poračun. Na prihodkovni strani se je izredno
povečala postavka prihodki iz naslova sofinanciranja, kar je posledica pritoka sredstev za sanacijo suše v letu 2000. Na odhodkovni strani proračunskih postavk je zaslediti povečanje postavk v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, otroškem varstvu, kar je posledica dviga materialnih stroškov, ki so vezana na inflacijska gibanja. Do povečanja postavk na odhodkovni strani proračuna je prišlo tudi na nekaterih projektih, predvsem vodovod Leskovec, za to se sredstva prerazporedijo iz postavk, ki v letu 2000 niso bile realizirane.
3.	Svetniki so na obeh sejah razpravljali o proračunu občine Videm
za leto 2001. Predlagatelj proračuna župan občine Videm v proračunu za leto 2001 predvideva 490.695.635 sit prihodkov in 3 5.146.076 sit financiranja oziroma predvidenega zadolževanja v letu 2001, kar predstavlja 525.841.711 prihodkov in prav toliko odhodkov. Največ pripomb so svetniki imeli na razdelitev sredstev v proračunskih postavkah na odhodkovni strani:
-	premalo sredstev za kmetijsko dejavnost
-	premalo sredstev za družbene dejavnosti
-	premalo sredstev pri posameznih postavkah v skupnem programu
INFRASTRUKTURA, DELO OBČINSKEGA SVETA
5
- premalo sredstev namenjenih za delovanj e kraj evnih skupnosti Predlagatelj proračuna župan občine Videm pove, da je proračun za leto 2001 sestavljen na realnih osnovah in če ni pričakovati povečanja sredstev na prihodkovni strani proračuna, tudi ne more biti povečanja postavk proračuna na odhodkovni strani. Sredstva za izvajanje posameznih programov morajo biti zagotovljena, da se lahko preide v realizacijo določenih postavk. Tako žal v proračunu ni možno upoštevati predlogov posameznih odborov za povečanje postavk na odhodkovni strani proračuna, če za to ni zagotovljenega vira sredstev. Predlagatelj zato predlaga, da se gibljemo v obstoječih možnostih.
Svetniki so po daljši razpravi sprejeli proračun občine Videm za leto 2001.
4.	Svetniki so razpravljali o odmeri naselj a Lancova vas pri Ptuju Svetniki so bili mnenja, da se znotraj občine Videm med naseljem Lancova vas in Lancova vas pri Ptuju vrišejo nove meje,kijihjepripravilakomisija.
5.	Subvencioniranje suše v občini Videm. Občina Videm je za sanacijo suše v letu 2000 razdelila sredstva v dveh akontacijah:
L akontacija 19.408.931,00 sit med 515 oškodovancev
2.	akontacija21.170.393,00 sitmed 647 oškodovancev
V	prvi akontaciji za razdelitev sredstev so zajeti oškodovanci, ki so prijavili naslednje kulture: koruza, travniki, pašniki, krmno korenje.
V	drugi akontaciji za razdelitev sredstev so zajeti oškodovanci, ki so prijavili kulture, katerih stopnja poškodovanosti znaša več ko 30%. Akontativna sredstva za sanacijo suše se nanašajo na prvi popis škode po suši v letu 2000. Tretja akontacija, v katero bodo zajeti oškodovanci iz prvega in drugega popisa, pa je predvidena v letu 2001.
6.	Prijava na razpis zajavnadela Svetniki so razpravljali o razpisu za izbor javnih del za leto 2001. Svetniki so potrdili prijavo na razpis za izvajanje javnih del v občini Videm za tri delavce na področju komunalne infrastrukture in pet delavcev preko Centra za socialno delo za pomoč na
domu.
7.	Predlog sprememb statuta in poslovnika občine Videm
Svetniki se seznanijo s spremembami in dopolnitvami zakona o Lokalni samoupravi in v povezavi s tem o spremembah in dopolnitvah statuta občine Videm in Poslovnika občinskega sveta, ki mora biti prirejen v skladu z novo zakonodajo.
8.	Predlog sprememb odloka o komunalnih taksah in povišanje vrednosti točke
Svetniki potrdijo povišanje vrednosti točke za komunalno takso na 10 tolarjev in pa dodajo v odlok za zaračunavanje takse postavke: dnevna premična prodaja, panoji na kandelabrih in panoji na avtobusnih postajališčih.
9.	Poročila odborov.
Odbori in komisije občinskega sveta Videm običajno zasedajo pred sejo občinskega sveta .Odbori in komisiji so posvetovalna telesa občinskemu svetu in predlagajo v potrditev občinskemu svetu sklepe, kijih oblikujejo na svojih sestankih. Zapisniki odborov so priloga gradiva za sejo sveta.
Občinska uprava
Realizacija in načrti v infrastrukturi Občine Videm
Leto se končuje, potrebno je potegniti črto in ugotoviti, kako smo bili v letošnjem letu uspešni, ali smo dosegli zastavljene cilje. V letu 2000 smo namenili za izgradnjo novogradenj v infrastrukturi (vodovod, asfaltiranja lokalnih cest in javnih poti in vzdrževanje) v Občini Videm skupaj 70 mio Sit, za vzdrževanje cest pa cca. 30,5 mio Sit. Odbor za komunalno infrastrukturo in pa svet občine sta v prvi vrsti prisluhnila željam občanov in KS po novogradnjah, sanacijah plazov in pa vzdrževanju obstoječih cest. To pomeni, da so KS predlagale, odbor, oziroma svet občine pa skupaj z županom F. Kirbišem sestavil prioritete za vse posege v komunalni infrastmkturi. Dokončali smo novogradnje cestišč v dolžini 7.200 m: Sela - meja Lancova vas 500m, cesta Sela-Lancova vas do mostu 1200m in odsek avtocesta gramoznica 500 m, cesta v Tržcu 850m, odcep Soviče 550m, cesta v Berinjak 1 km, Dravinjski Vrh 700m, cesta Šturmovci Pobrežje 650m; prečna cesta v Pobrežju končanje 550m, cesta v Janški Vrh 250m in Rakuški Vrh 350m.
Da ima naša občina zelo nerazvito infrastrukturo, kaže podatek , daje od 85 km lokalnih cest asfaltiranih slabih 44 km in samo 53 km lokalnih poti od 233 km. Razlaga, da KS vzdržuje javne poti, lokalne ceste pa naj občina, ne vzdrži, saj smo z potrditvijo KS kot pravne osebe investicije v infrastrukturi peljali posredno preko KS in so bile le te dolžne
del sredstev nameniti tudi za vzdrževanje lokalnih cest. Zaradi takšnih tolmačenj je občina aktivneje posegla na ta področja investicij, kar se vidi tudi v predlogih letošnjega proračuna za leto 2001. Od že omenjenih lokalnih cest in javnih poti, ki niso asfaltirane, je potrebno poudariti, daje njihovo vzdrževanje izredno drago in pa kratkotrajno, saj se skoraj 70% le teh nahaja v hribovitem območju naše občine.
Težave s plazovi (eden od teh na območju KS Leskovec).
6
INFRASTRUKTURA

V letošnjem letu smo izvozili na te ceste že cca 16.000 m3 gramoza iz lastne gramoznice v Lancovi vasi in s tem pogramozirali cca 49 km cestišč. Čeprav se vsaki KS vrednoti m3 gramoza 300,00 sit, pa je največja finančna postavka za občino prevoz in nakladanje. V naj strmejših predelih pa gramoz ni primeren, za to smo prisiljeni voziti še drobljenec iz Poljčan, ki pa še znatneje podraži vzdrževanje. Vsi ti posegi, če ni večjega neurja, pa zdržijo nekje do pomladi, potem pa je potrebno začeti vse na novo.Tako bi za vzdrževanje cest, predvsem v hribovitih predelih potrebovali več sredstev. Najboljša rešitev je asfaltiranje. Občina se trudi, da bi zmanjšala ceno novih asfaltiranj z pripravami tampona v lastni režiji z režijskim obratom, ki je opravil nad 2.000 delovnih ur dela, tako da je saniral odseke cest z navozi, utrjeval cestišča in bankine, manj zatevne plazove vendar je vse to kaplja v morje glede na dolžino makadamskih cest in število plazov, ki ob vsakem dežju na novo nastajajo. Letos je bilo saniranih 5 srednje velikih plazov, sanacija plazu v Spodnji Pristavi pa se bo začela koncem decembra.
Država pa pozablja, da nerazvita področja niso problem občine same, ampak celotne države. Da to drži, kaže podatek, da so letošnja demografska sredstva težka cca. 19 mio Sit (11 mio Sit za vodovod Belavšek, 4 mio Sit cesta v Berinjak, 5 mio Sit cesta v Dravinjskem vrhu ), kar je v posmeh občinskemu svetu, odboru, županu, predvsem pa ljudem, ki tu živijo in vztrajajo v teh od vseh pozabljenih hribovitih krajih. Po eni strani država želi, da bi bila tukaj vse večja poseljenost, da ne bi bilo stalne migracije, ampak kvečjemu le dnevne. Vendar za prvo finančno ne pomaga, za drugo pa v bližnji okolici ne omogoča odpiranja novih delovnih mest ali samozaposlitev. Kot pa sem že omenjal spomladi, pa država še vedno vztraja z nemogočimi ovirami s prostorskimi plani in zazidalnimi načrti. Tiste, ki pa imajo željo se priseliti ali pa ostati, pa še vedno odganja s prej navedenimi preprekami, saj se skorajda ne da dobiti dovoljena za novogradnje na novih za kmetij stvo nezanimlj ivih lokacij ah.
Najbolj tragično pa je to, da se domači politični veljaki nikakor ne morejo ali nočejo dogovoriti o skupnem kandidatu za državni zbor in potem se zgodi, da občine haloško - ravninskega dela zopet v naslednji štirih letih nimamo predstavnika, ki bi bil največja garancija, da država ne bi več pozabljala na ta reven del naše države in bi preko njega lahko infiltrirali naše probleme. Glede nato, da nam to ne uspeva, pa je ena od možnosti tudi ta, da zainteresirana skupnost ali pa občina izpelje projekt “ Vodovod v vsako Haloško hišo “, ustanovi sklad in s pomočjo širše javnosti in države spelje enega najzahtevnejših, najnujneših in naj dražjih projektov v naši občini. Ne razumem, radi bi se
primerjali po razvitosti z Evropo, tu pa imamo še cele zaselke brez tekoče vode in pa ceste, ki niso prevozne niti za intervencije.
V	ravninskih delih občine se pravtako pozna, da občina vlaga pretežno v hribovite predele. Saj se nemalokrat slišijo primerjave- predvsem pri usklajevanju letnega proračuna, da si ravninski predeli privoščijo “luksus”, to se misli predvsem na kratke asfaltne novogradnje, rasvetljave in predvsem zamenjave vodovodnih azbestnih cevi, za katere vemo kako so škodljive zdravju.
V	ravninskih predelih občine je pereč problem vodovod, kot v Lancovi vasi in Selih, kjer so vodovodne cevi dotrajane in prebrušene do konca. To se vidi pri vsakodnevnih vgrezanj ih in popravilih, predvsem v cesti v že omenjeni Lancovi vasi. Tako so bili tukaj šni občani po trikrat tedensko zaradi posegov brez vode, ko pa je ta pritekla je bila bolj podobna mleku kot pa vodi. Zato je tu nujna in takojšna sanacija, za kar so imeli župan in svetniki pri planiranju proračuna za leto 2001 veliko razumevanje in so namenili za ta projekt 20 mio Sit, kar pa bo glede na kompleksnost del na tej trasi znatno premalo, saj bo zraven vodovoda potrebno sanirati asfalt, dograditi pločnik in pripraviti vso infrastrukturo za elektrifikacijo in po možnosti še kanalizacijo.
Občina j e v proračunu za leto 2001 namenila za vzdrževanje cestišč v občini 21,2 mio Sit; za novogradnje infrastrukture po skupnem programu 170 mio Sit; za projekte vseh KS pa 30 mio Sit. Od tega je za vodovod v Doleno in Lancovo vas namenjeno za vsako po 20 mio Sit, za dokončanje vodovoda v Belavšek 10 mio Sit, za novogradnje cest: Lokalna cesta Pobrežje Videm 20 mio Sit, LC Leskovec Ljubstava in Vareja Lovski dom po 10 mio Sit, Trnovci Apače, cesta v Tržcu in pločnik v Vidmu vsaka po 5 mio Sit. Prav tako se bodo po proračunu 2001 iz skupnega programa financirale novogradnje: Zdravstveni dom in vrtec v Vidmu z 15 mio Sit, čistilna naprava v Leskovcu dobrih 21 mio Sit, Režijski obrat z 15 mio Sit za sanacije po celotni občini in sanacija plazu v Dravinjskem vrhu z 14 mio Sit . V tem paketu bomo tudi financirali pločnik in igrišče pred osnovno šolo Sela, če že ne bo realizirano v letu 2000.
Kar nekaj ciljev je bilo v letošnjem letu 2000 doseženih, še mnogo jih čaka za prihodnje leto. Z skupnimi močmi jih bomo uresničili.
V	novem letu Vam želim uresničitev vseh želja in čim lepše praznovanje ob prehodu iz 20. v 21. stoletje.
Odbor za komunalno infrastrukturo občine Videm
preds. Slavko Flajs
IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski *Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni da vek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.800izvodov.
PRORAČUN OBČINE VIDEM
Proračun v občini Videm
i
Na podlagi 2.,28. In 29. člena zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99), zakona o financiranju občin (Ur. List RS, št. 80/94,45/97, 6/98,1/99, 61/99) in 16. člena statuta občine Videm (Ur. List RS, št. 18/99) je občinski svet občine Videm na svoji 21. redni seji, z dne 4.12.2000 sprejel
PRIHODKI
NAZIV	PRORAČUN 2001
DAVČNI PRIHODKI	142.000.000
NEDAVČNI PRIHODKI	18.486.615
IZRAVNAVA	255.000.000
DEMOGRAFIJAINVESTIC.	15.000.000
DELITVENA BILANCA	10.000.000
REŽIJSKI OBRAT	23.909.020
ELEMENTAR,TEK. POR.	4.000.000
POŽARNA TAKSA	1.400.000
PRENOS PRESEŽKA	
LOKALNE SKUPNOSTI	20.900.000
SKUPAJ	490.695.635
SKUPNI PROGRAM
ODHODKI
NAZIV	ZNESEK V SIT
	2001
STAREJŠI OBČANI	1.000.000
POLITIČNE STRANKE	1.500.000
CESTNA PREVENTIVA	300.000
JAVNA DELA	3.000.000
ELEMENTARNE NESREČE	4.000.000
EKOLOGIJA	2.000.000
VZDRŽEVANJE POKOP.	4.000.000
NAŠ GLAS	2.000.000
LOKACIJSKA DOKUMENT.	2.000.000
DRUŠTVA RAZNA	400.000
VODOVOD DOLENA	20.000.000
VOD., CESTA IN RAZSVET. LANCOVA VAS	20.000.000
CESTA POB.-VIDEM,PLOČNIK,RAZSVETLJAV/	20.000.000
DELIT. BI L. PODLEHNIK	8.000.000
DELIT.BIL.MAJŠPERK	1.250.000
CESTA LESKOVEC-LJUBSTAVA	10.000.000
CESTA VAR. LOVSKI DOM	10.000.000
CESTA TRN-APAČE-PLOČNIK	5.000.000
CESTA TRŽEČ. PLOČNI K, RAZSVETLJAVA	5.000.000
ASF.7. KRAJEVNIH SKUPNOSTI	
VOD. PRI KLJUČEK BELAVŠEK	10.000.000
PLOČNIK LESKOVEC	
VIDEM PLOČNIK	5.000.000
LESKOVEC ŠOLA	1.000.000
ZDRAV DOM VIDE,VRTEC	15.000.000
REŽIJSKI OBRAT	15.000.000
KMETIJSTVO	3.000.000
DROBNO GOSPODARSTVO	3.000.000
TURIZEM	4.000.000
OBČINSKI PRAZNIK	2.000.000
ČISTILNA NAPRAVA LESKOV.	21.146.076
PLAZ DRAVINJSKI VRH	14.000.000
PROJEKTI KANALIZACIJA	
MANSARDA VIDEM	
POKRITJE STROŠKOV 2000	
PORABA PRESEŽKA	
DELITVENA BILANCA	
SKUPAJ	212.596.076
OBVEZNA JAVNA PORABA
ODHODKI
NAZIV	ZNESEK V SIT
	2001
PLAČE	37.744.216
MATERALNI STROŠKI	16.420.000
SEJNINE SVET	6.000.000
IZOBRAŽEVANJE ŠOLSTVO	38.800.000
SOCIALNO VARSTVO	36.000.000
ZDRAVSTVO	15.300.000
OTROŠKO VARSTVO	48.000.000
KULTURA	5.000.000
ŠPORT	5.000.000
INVEST.ŠPORT,KULTURA	3.000.000
CIVILNA ZAŠČITA	2.000.000
POŽARNA TAKSA	1.400.000
POŽARNO VARSTVO	6.000.000
INV. V POŽ.VARSTVO	3.000.000
STAN.GOSP.	2.000.000
PROSTORSKO PLANIRANJE	2.000.000
CESTNA RAZSVETLJAVA	4.500.000
VZDR.LOKCEST	21.236.419
REZERVE	8.945.000
LOKALNE SKUPNSOTI	20.900.000
	
SKUPAJ	283.245.635
PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2001-REKAPITULACIJA
ODHODKI
NAZIV	PRORAČUN 2001
SKUPNI PROGRAM	212.596.076
OBVEZNA JAVNA PORABA	283.245.635
KRAJEVNI PROGRAM	30.000.000
	
SKUPAJ	525.841.711
KRAJEVNI PROGRAM KS
NAZIV	ZNESEK V SIT
	2001
	30.000.000
KS LESKOVEC	6.981.000
KS VIDEM	5.469.000
KS POBREŽJE	4.476.000
KS LANC.VAS	3.084.000
KS TRŽEČ	2.910.000
KS SELA	2.820.000
KS DOLENA	2.541.000
KS SOVIČE-VAR.	1.719.000
	
SKUPAJ	30.000.000
8
DELO ODBOROV, PRIDOBITVE

Družbene dejavnosti
Ustava je v svojih določbah, ki opredeljuje lokalno samoupravo, izredno skopa. V njej se vidi,da so bile rešitve pisane v veliki meri na pamet, brez upoštevanja sicer skopih in ne povsem prilagodljivih izkušenj z lokalno samoupravo na teritoriju sedanje Slovenije in tudi ob nekritičnem in neempiričnem prenašanju tujih modelov v slovensko prakso. Ustava dopušča zelo širok spekter povsem nasprotujočih si razmišljanj o temeljnih vprašanjih, kot so odnos občina-širša lokalna skupnost, vprašanja odnosov in pooblastil organov lokalnih skupnosti in še mnogo vprašanj klub zakonu o lokalni samoupravi z vsemi dopolnitvami.
S tem vprašanjem želim nekako vzpodbuditi razmišljanje tistim,ki niso neposredno vključeni v lokalno samoupravo, vendar dogajanja spremljajo in bodo morda v prihodnosti sodelovali na volitvah ter s prestopom volilnega praga prišli v svete občin (kandidirati "morajo" strokovnjaki na različnih področij, predvsem pa za infrastrukturo, gospodarstvo, kmetijstvo, družbene dejavnosti, plan in finance itd...), ker je verjetno zelo malo občin, ki bi lahko nudile kvaliteten suport vsem od sveta občine potrjenim odborom in komisijam, ki so delovna in posvetovalna telesa občine, z nalogo, obdelati in najti sprejemljive rešitve in predloge, formulirati sklepe ter takšne podati v razpravo in sprejem svetu občine.
Omejil se bom samo na delo, naloge in razprave, ki se dotikajo odbora za družbene dejavnosti, ki skrbi in moralno odgovarja za področja: izobraževanja, zdravstva, otroškega
varstva, kulture, športa in investicij v kulturo in šport (socialno varstvo ima samostojen odbor).
Vsa ta področja je država zaupala lokalnim skupnostim, zagotovila sredstva, jih regulirala z zakonskimi akti, vendar za vsako področje obstajajo merila, če z zakonom ni drugače predpisano in ta je potrebno spoštovati, še posebej, ker gre za naše občane-naše ostarele, naše šoloobvezne otroke, naše otroke iz vzgojno varstvenih organizacij, naše vrhunske športnike, rekreativce, folkloriste, etnografe, kulturne poustvarjalce, za naše kulturno zgodovinske spomenike in še bi lahko našteval. Za vse to je potrebno poskrbeti vsaj v skladu z merili oziroma jim nuditi še več, da ta delček Slovenije, ta del Haloz promoviramo na drugačen način, z znanjem, z višjo kvaliteto kulturnih stvaritev, z vrhunskimi športniki in umetniki. Radi se pohvalimo z edinim olimpijcem Renatom Vugrincem, evropsko prvakinjo v kickboksu Nadjo Šibila in harmonikarjem svetovnega razreda Borutom Zagoranskim. Vendar naši športniki in umetniki res ne morejo promovirati naše občine, še manj se hvaliti z njo. Do sedaj za njih nismo storili skoraj nič in tudi v bodoče, vsaj kar se tiče proračuna za leto 2001 ni videti, da se bo stanje izboljšalo.
To je samo primer, ki ne kaže pozitivne podobe, ampak je v razmislek vsem proračunskim uporabnikom, da je proračun občine Videm izrazito investicijsko naravnan, kljub jasno namenskim finančnim sredstvom iz državnega proračuna. Žalostno j e, daje vzrok tega, del v ozko lokalnih
interesih, ostalo pa v rokah predlagatelja proračuna, ki ni upošteval niti enega predloga odborov in enostavno anuliral vso delo in trud posameznikov v KS, društvih in tudi občinski administraciji, saj so bili vprašalniki narejeni in na odboru izpolnjeni, obravnavani zaman.
Za zaključek tega dela pisanja naj samo navedem, da so proračunska sredstva 2001 namenjena za družbene dejavnosti ostala na istem nivoju kot rebalans 2000, kar pomeni vsaj za 10-15% manj sredstev. Svet občine je proračun kljub temu sprejel.
Namensko sem se izognil pisanju "poročila" o delu odbora za družbene dejavnosti, saj v glasilu, ki izide 2 do 3 krat letno, ni možno kvalitetno voditi dialoga med bralci in odborom na temo družbenih dejavnosti. Prav iz tega razloga je odbor na nekaj zadnjih sejah odkrito opozarjal na problem pogostnosti izhajanja našega glasila in s tem tudi na kadrovske okrepitve v uredniškem odboru časopisa in kabelske TV Videm.
Želimo sprememb na boljše, na kvalitetnejše, predvsem pa na spretnejše in bolj sveže informiranje občank in občanov naše občine. Odbor se je in se bo aktivno vključeval v vse sfere družbenega življenja in aktivno sodeloval pri projektih adaptacij podružničnih šol Leskovec in Sela, izgradnji vrtca in prostorov za nudenje zdravniških uslug in glede na bogato in kvalitetno delo na področju kulture, se bomo še naprej zavzemali za primerlj ivej še pogoj e dela.
Boris NOVAK
Berinjak dobil tudi asfaltno cesto
Vasica Berinjak z 17 gospodinjstvi je dobila poleg vodovoda tudi dober kilometer nove asfaltne ceste. Berinjak je trenutno komunalno najbolje urejena vasica v KS Leskovec.
Investicija za modernizacijo ceste je stala 18 milijonov tolarjev, od tega je 4 milijone prispevala država, preostalo
pa občina Videm, KS Leskovec in krajani. Slavnostno so s prerezom vrvice odprli cesto v Berinjak Janez Lovenjak, Jože Vindiš in Franc Kirbiš. Ob tej priložnosti so blagoslovili še križ.
NZ
, dop'čliiU’
1 LflŽ. .a-LA-J
Iz dela in življenja KS Pobrežje
Osnova človekovega okolja je živi svet, katerega del smo tudi mi. Naše okolje pa j e obenem naravna proizvodna sfera, delovno, bivalno, prometno, turistično in kulturno okolje, ki se kaže v značilnostih in različnostih naših kraj ev.
V tem duhu si tudi v KS Pobrežje želimo primemo urediti kraj, v katerem živimo in delamo. Tako smo v iztekajočem se letu 2000 bogatejši za nekatere nove pridobitve na področju osnovne komunalne infrastrukture. S tem si želimo izboljšati naše poslanstvo na različnih področjih delovanja. Bogatejši smo za 730 m na novo asfaltiranih krajevnih cest in za 3200 m javne razsvetljave. V sodelovanju s Športnim društvom pa smo uredili tudi razsvetljavo športnega igrišča pri Vaškem domu v Pobrežju.
Nastopile so tudi ljudske pevke iz Pobrežja
V KS Pobrežje aktivno delujeta Športno društvo in Folklorno društvo. Kmalu pa bo registrirano tudi Društvo "podeželskih" žensk Pobrežje. Želimo si, da bi vsakdo lahko našel svoj prostor za delovanje v različnih interesnih dejavnostih. Sedež in center delovanja vseh dmštev, kot tudi KS Pobrežje, je Vaški dom, ki je bil zgrajen z delom in prispevki krajanov. Da se je v letu 2000 resnično marsikaj zgodilo, je ŠD Pobrežje poskrbelo za vrsto športnih dogodkov, med katere sodi sedaj že tradicionalna prireditev "IGRE BREZ MEJA". Folklorno dmštvo Pobrežje zavzeto in strokovno skrbi za ohranjanje bogatega izročila, med katere sodi raziskava oblačil našega kraja, naši plesi in navade ter seveda dmge aktivnosti iz programa delovanja dmštva. V okvim FD Pobrežje pa zelo aktivno in uspešno deluje Sekcija ljudskih pevk. Dokaz trdega in neutmdnega delaj e kaseta ljudskih pesmi, ki sojo izdale letos.
KS Pobrežje pa je že drago leto organizirala RIBJI PIKNIK, kije tudi tradicionalen.
Program dela KS Pobrežje za leto 2001 bo temeljil na izhodiščih letošnjega leta.
Tako bomo v letu 2001 nadaljevali z javno razsvetljavo in pričeli s preplastitvijo asfaltne ceste Suha veja proti Vidmu ter istočasno zgradili pločnike in javno razsvetljavo. V kakšni dolžini nam bo to uspelo, je seveda odvisno od finančnih sredstev. Sredstva proračuna KS Pobrežje pa bomo namenili še za tekoče vzdrževanje Vaškega doma, gramoziranje in zimsko pluženje krajevnih cest.
Delo in aktivnosti KS Pobrežje bo moralo biti bolj aktivno na področju uresničevanja varstva človekovega okolja. Oskrba z zdravo pitno vodo in izgradnja kanalizacijskega sistema bosta morali biti od KS do občine in do države jasni zahtevi za izboljšanje stanja. Vprašanje kdaj in kako reševati probleme okolja, se navezuje na gradnjo prašičje farme, kije v neposredni bližini dela naselja Pobrežje.
Vrvico je prerezal župan občine Videm
Vsega, kar se je nakopičilo v desetletjih razvoja in moreče pritiska na okolje, seveda ni mogoče sanirati v kratkem času. Toda velikokrat rešujemo obrobne stvari, tisto, kar ljudi najbolj tišči, pa odlagamo.
Ob koncu so se vsi skupaj poveselili ob kozarčku domačega
Na koncu mi dovolite, da Vam ob prihajajočem Božiču in Novem letu zaželim veliko lepih trenutkov v krogu tistih, ki jih imate radi. In ne pozabite, da v Vaši bližini živijo ljudje, ki so v stiski. Ne prezirajte jih in ne zatiskajte si oči pred resnico. Spomnite se bolnih in invalidov. Ne obračajte se vstran od sosedov. Topla in prijazna beseda lahko pomeni veliko več kot bogato obložena miza.
Branko MARINIČ, predsednik sveta KS Pobrežje
Krajevna skupnost Lancova vas
Imajo novo cesto in obnovljeno brv
Martinov konec tedna je bil praznično obarvan tudi v KS Lancova vas, kjer so na Martinovo nedeljo v uporabo predali letošnje nove pridobitve; dober kilometer in pol asfaltne ceste in obnovljeno Marcunovo brv čez Polskavo. Zupan Franc Kirbiš je na otvoritvi dejal, da so to pomembne pridobitve za krajane, ki so jih v občini načrtovali, njihova dejanska vrednost pa znaša blizu 15 milijonov tolarjev. Predsednik gradbenega odbora za obe cesti je bil Srečko Sitar, Miran Podgoršek pa se je trudil pri obnovi brvi.
Vrvico na otvoritveni slovesnosti so prerezali najzaslužnejši možje za nove pridobitve
Tudi predsednik KS Lancova vas Martin Vidovič se je v svojem nagovoru dotaknil novih pridobitev za kraj, ki so po njegovem dobra naložba v boljšo povezavo v kraju samem in
tudi sosednjimi vasmi. Še posebej asfaltna cesta ob Polskavi naj bi Lancovo vas, Popovce in Sela bolj zbližala, po asfaltu pa bo pot do šole in nazaj dosti bolj prij etna tudi za učence, ki s tega konca obiskujejo podružnico na Selih. Krajša in prijetnejša pa bo tudi pot po obnovljeni brvi pri Krajnčevih čez reko Polskave, ki je bila že dotrajana in je navsezadnje lepa posebnost kraja, je še povedal Vidovič. Nova brv j e zdaj železna konstrukcija in je delo domačina Branka Krajnca, sicer pa so pri obeh delih veliko pomagali tudi sami krajani s prostovoljnim delom in prispevki.
Blagoslov je opravil pater Andrej Feguš
Modernizirano cesto in brv je v Lancovi vasi blagoslovil pater Andrej Feguš, za kulturni program pa so poskrbeli domači pevci, pevke in muzikantje FD Lancova vas.
TM
Krajevna skupnost Sela
Asfaltni cesti, razsvetljava in kaseta domačih pevk
Tudi v KS Sela, v katero je združenih pet manjših naselij, letošnje leto zaključujejo delovno, predvsem pa uspešno z nekaj novimi pridobitvami; v komunalni infrastrukturi in ljubiteljski kulturi. Slovesnost ob odprtju novih pridobitev z bogatim kulturnim programom je bila konec novembra, ko je farni župnik pater Emil Križan pri podružnični cerkvi sv. Družine najprej opravil svečan blagoslov, potem pa je bila v kulturni dvorani še proslava. Slavnostni govornik na slovesnosti v Selih je bil videmski župan Franc Kirbiš, ki je na kratko predstavil letošnje "infrastrukturne" naloge občine, o tem pa izpostavil tudi investicije, ki sojih že in jih že želijo dokončati v KS Sela. Otvoritvena slovesnost v Selih je bila po besedah župana že peta ali šesta letos v občini, nekaj pa jih še pričakujejo.
Z otvoritve pri cerkvi sv. Družine na Selih
Zadovoljen ob zaključku investicij pa je bil tudi predsednik KS Sela Martin Beranič, ki sije skupaj z ostalimi člani sveta krajevne skupnosti močno prizadeval, da bi jim začrtan plan uspelo uresničiti. Javno razsvetljavo so dokončno že uspeli napeljati po Selih, v Trnovec, Barislovce in del Zgornje Pristave, ostale luči v Zg. Pristavi in tudi v Popovcih pa bodo dokončali drugo leto. Za ureditev javne razsvetljave so v KS potrebovali dobrih 6,5 milijona tolarjev, nekaj sto tisoč pa še za osvetlitev cerkve na Selih in za prestavitev električnih drogov pri šoli, kjer bo prihodnje leto urejeno asfaltirano športno igrišče.
Pevke iz Sel imajo tudi svojo kaseto
V KS so modernizirali tudi dva krajša odseka krajevnih cest. Med načrti za prihodnje leto 2001 pa je Beranič poleg ureditve igrišča omenil še asfaltiranje, ki ponekod še ostaja v manjšem obsegu, sicer pa si bo v celotni KS prizadeval za čim bolj povezano in aktivno delo krajanov ter društev. Ob tej priložnosti pa je M. Beranič čestital še domačim ljudskim pevkam Kulturnega društva Sela, ki so tudi ob denarni pomoči KS uspele posneti pesmi za prvo samostojno kaseto.
LJUDSKE PESMI ZA VSAKO LJUDSKO DUŠO
Pevkam iz Sel; Elizabeti Emeršič (vodja skupine), Antoniji Kaučevič, Mariji Veselič, Mariji Krušič, Rozaliji Zajc, Anici Tominc in Danici Palijan je uspelo uresničiti veliko željo, saj se od julija letos že lahko pohvalijo z lastno kaseto. Izšla je v glasbeni založbi Vejica, kjer jim je veliko pomagal tudi Rado Škrjanec, kaseti pa so pevke dale naslov ŽIVLJENJSKA POT, ker je tak tudi naslov ene od pesmi, ki jo je napisala gospa Antonija Kaučevič. Nekaj pesmi s kasete so selske pevke predstavile tudi na v kulturnem večeru, kjer so nastopile še pevke iz Skorbe, Pobrežja in Dolene, ljudski godci FD Lancova vas, plesna skupina petih osnovnošolk in domači muzikantje Davorin, Primož in Katja.
		
	Z *	
		
		
		
Utrinek s prijetnega kulturnega večera Kaseta ljudskih pesmi je do danes že našla svoje mesto pri domačih ljudeh, v dar so jo dobili tisti, ki so zanjo tudi kaj primaknili, pevke pa bi jo rade poklonile še komu, zanjo pa kaj malega tudi iztržile. Konec decembra se v prostorih domače kulturne dvorane že pripravljajo na nove nastope; prvi jih čaka na območnem srečanju ljudskih pevcev in godcev. Želimo jim, da tudi tam dobro zapojejo.
TM
Delo odbora za kmetijstvo v občini Videm
V	času, ko so na področju kmetijstva zelo velike spremembe (prilagaj anj e EU), se na določenih kmetij ah poj avlj a vprašanj e, ah še sploh kmetovati. Majhne kmetije in s tem majhni prihodki ter veliki stroški na enoto proizvoda so dejavniki, ki mnogokrat kmeta privedejo do opustitve kmetovanja. Prav v teh trenutkih pa lahko na te odločitve tudi vlivajo lokalne skupnosti, ki iz proračunskega denarja dajejo subvencije za področje kmetijstva. Vsaka občina ve, kaj pomeni kmetijstvo na njenem področju, da to ni samo gospodarska dejavnost, ampak je tudi kmet tisti, ki skrbi za naše podeželje. Del proračunskega denarja namenja za subvencije v kmetijstvo. Res pa je, da so kupčki tega denarja zelo razlikujejo od občine do občine, kar pa je odvisno od sestave občinskih svetov.
V	lanskem letu smo po proračunu v občini Videm namenih za kmetijstvo 5.000.000,00 SIT, k temu smo še pridobili nekaj čez 2.000.000,00 SIT po razpisu ministrstva za kmetijstvo. Subvencionirali smo vse panoge v kmetijstvu tako kot je bilo to določeno z razpisom, kije bil objavljen v spomladanski številki Našega glasa. Velik odziv pa je bil tudi na razpisana kreditna
sredstva, kar pomeni, da se kljub krizi v kmetijstvu naši kmetje odločajo za strukturne spremembe na kmetijah. Zelo dobro v naši občini delujejo društva žena, katerim je namenjenih del sredstev. Prav tako smo pa namenih del sredstev društvom, katerih člani so naši kmetje. Pri nas prevladuje posestna struktura. Velik je delež kmetij brez naslednikov. Nobena kmetija, se ne ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, turizmom na kmetiji. Kmetiji odprtih vrat bi morah nameniti večje vzpodbude.
V	odboru za kmetijstvo trdimo, daje bilo sredstev premalo, saj smo morah na vseh področjih višine subvencij zniževati, da so bile lahko vse vloge izplačane.
V	veliko slabšem položaju pa bo področje kmetijstva v letu 2001, saj smo z novim proračunom namenih za to področje samo 3.000.000,00 SIT.
Zakaj takšno znižanje sredstev za področje kmetijstva s strani predlagateljev proračuna, je vprašanje odbora za kmetijstvo, a žal brez odgovora.
Predsednicaodborazakmetijstvo:Ida Vindiš-Belšaking.agr.
Martinovanje v Leskovcu
Veselo martinovo prireditev v Leskovcu je tudi letos pripravilo Turistično društvo Klopotec. Že po tradiciji so krstili mošt, blagoslov pa je opravil župnik Edi Vajda. Domačinke pa so za vse obiskovalce pripravile mnogo domačih martinovih dobrot manjkalo pa ni tudi pristne haloške kapljice.
Predstavile so se tudi pevke iz Leskovca	FOTO: R. ŠKRJANEC
Cela ulica nori 2
Vsi, ki ste pozorno prebrali prejšnjo številko našega glasila, se spomnite, da je v njem bil objavljen tudi članek "V Strmcu cela ulica nori", ki je povedal veliko o prijetnem druženju trgačev iz "ulice" v Strmcu pri Leskovcu. Takšno in podobno druženje pa si Strmčani naredijo večkrat in so pravi zgled dobrega sosedstva. Že v omenjenem članku je bilo navedeno, da si ta ista "ulica" želi imeti tudi skupno martinovanje, in gaje tudi imela. In to ne prvikrat. Martinovanje z vsesplošnim rajanjem so si organizirali že lansko leto, ponovili pa zopet letos. Na istem mestu so se ponovno našli
pravi Haložani, Polanci, Prleki, Štajerci, celo Prekmurcev ni manjkalo. In bilo je zopet lepo. Pohod od gospodarja do gospodarja, od kleti do kleti, povsod pečene goske in race, vse vrste mošta in že čistega vina, skratka "cela ulica je zopet norela". Slišala seje lepa pesem in veselo razpoloženje. Eden od gospodarjev, ki mu je ob trgatvi zmanjkalo vina, ga ima sedaj zopet dovolj. Vesela družba je letos pogrešala le svojega "nadškofa", ki jim je lansko leto tako lepo krstil mošt. Njegov pomočnik "podškof' je sicer bil prisoten, vendar pa sam ne more opraviti tako zahtevnega obreda.
V Strmcu je torej zopet bilo lepo in ni se bati, da tako ne bo tudi v bodoče. "Ulica", ki kot ste že spoznali, večkrat "nori", bi lahko bila vzgled pravega sosedskega sodelovanja in druženja.
In da boste vedeli, že se pripravlja novo druženje. Za Silvestrovo organizirajo praznični pohod po Strmcu, kjer bo zopet veselo, ampak o tem več v naslednji številki glasila. Ne zamudite torej nadaljevanja CELA ULICA NORI 3.
Vinko Mlakar
V Vidmu srečanje obrtnikov - nagrajencev
Območna obrtna zbornica Ptuj že po tradiciji vsako leto v enem od zadnjih dveh mesecev pripravi kulturni večer s podelitvijo priznanj zaslužnim dolgoletnim obrtnikom za okrogle obletnice. Letos tretjič v začetku decembra je bilo srečanje v Vidmu, v prostorih občinske dvorane, kjer se je zbralo kar 80 udeležencev, med njimi 24 dobitnikov "jubilejnih" nagrad. Tovrstno prireditev Območna obrtna zbornica Ptuj pripravlja z
namenom, da se jim na prijeten način oddolžijo za prispevek h gospodarstvu in dolgoletno obrtniško delo. Priznanja podeljujejo za 20, 25, 30 in za jubilejnih 35 let delovanja v obrtništvu, za 10 in 15 let pa podeljujejo priznanja po sekcijah. Predsednik OOZ Ptuj in Videmčan Jože Milošič je bil z letošnjim uspelih srečanjem nadvse zadovoljne, dva dni po prireditvi pa povedal, da je bilo letošnje druženje nekaj posebnega tudi
zato, ker so ga s kulturnim programom popestrili člani KD F.P. Videm. Za dobro voljo je po uradni slovesnosti skrbel ansamble Štirje hudi časi iz Vidma in obrtnikom, dobitnikom jubilejnih priznanja ob dobri hrani in pijači ni zmanjkalo veselja in dobre volje do sobotnih jutranjih ur. Jože Milošič pa si zelo želi, da bi tradicija tovrstnih srečanj ostal v Vidmu, saj seje samo v zadnjih treh letih pokazal dober odziv.
TM
V občini imamo lokalni odbor Stranke mladih Slovenije
V soboto, 9. decembra j e bilo v dvorani občine Videm nadvse mladostno obarvano srečanje. Tega dne je namreč iniciativni odbor za ustanovitev lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije pripravil ustanovni zbor, srečanja pa seje udeležilo več kot 100
mladih iz vseh koncev občine. Častni gost ustanovnega zbora je bil tudi
redsednik SMS Dominik S. ernjak
Mladi iz naše občine so si za predsednika lokalnega odbora SMS izvolili Franca Kirbiša ml. iz Tržca.
Stanki se je že v prvih dneh obstoja pridružilo blizu 120 mladih, ki so se na ustanovnem zboru seznanili tudi s programom in nalogami, kijih čakajo v prihodnje.
Zaželimo jim uspešno delo!
TM
Miklavževanje v Leskovcu
V soboto 2.12.2000 je bilo v farni cerkvi Sv. Andraža v Leskovcu živahno, kot že dolgo ne. Razlog za to je bil prihod sv. Miklavža, ki so ga hoteli videti naši najmlajši, pa tudi nekateri malo starejši otroci.
Prizadevni člani Sveta staršev Osnovne šole Leskovec so že peto leto zapored organizirali Miklavževanje, ki vsako leto na enem mestu zbere množico malčkov iz vseh koncev naše Krajevne skupnosti. Letos je sv. Miklavž obdaril kar 97 otrok, starih od 2 do 8 let. Darilni paketi so bili bogati, za kar se je zahvaliti sponzorjem, ki so s svojimi prispevki to omogočili. Prvi živ žav se je začel že veliko pred začetkom prireditve, saj so bili otroci v nestrpnem pričakovanju dobrotnika sv. Miklavža. Se pred njegovim prihodom so malčke navdušili člani šolskega pevskega zbora, ki so odigrali in odpeli odlično
predstavo igro s petjem o Miklavžu. Takšne igre so si lahko naši najmlajši doslej ogledali že na vseh dosedanjih Miklavževanjih v Leskovcu, seveda vsako leto z drugačno vsebino, ki pa ima vedno poučen in vzgojen namen. Otroci in njihovi starši so bili nad igrico navdušeni, saj sojo otroci izvedli zares imenitno.
Napetost in pričakovanje med otroki je doseglo vrhunec s prihodom sv. Miklavža in njegovega spremljevalca "parkeljna", ki sta s svojo izvirnostjo, prijaznostjo in komunikativnostjo z našimi malčki takoj vzpostavila kontakt. Zares jih je bilo lepo videti, kako so se sv. Miklavžu predstavljali, peli in deklamirali. V trenutku so mu hoteli povedati, da bolj pridnih otrok od njih samih na tem svetu ni in da si nesporno vsi zaslužijo darila. Skratka, bilo je lepo videti naše malčke, ko so
odhajali iz cerkve. Zadovoljni, razigrani in ponosni so se hvalili svojim staršem, kako se nič ne bojijo niti "parkeljna", kaj šele Miklavža.
Za izvedeno prireditev resnično veljajo vse pohvale organizatorju, svetu staršev OŠ Leskovec, predvsem pa njihovima članicama Sonji Zavec in Brigiti Polanec, šolskemu pevskemu zboru in zborovodkinji ter mentorici Idi Potočnik, svetemu Miklavžu in parkeljnu, ki že več let zapored neprekinjeno navdušujeta naše najmlajše. Hvala sponzorjem: občini Videm, KS Leskovec, Leska s.p. Leskovec, župnišču Leskovec, podjetjem: Mercator, KRI&ZA, Mlekarna in Merilo.
Naši otroci si takšno prireditev vsekakor zaslužijo, zato jo ohranjajmo še naprej.
Vinko Mlakar
Ko spomini oživijo
Vsak kraj se lahko pohvali s kom, ki se še dobro spomni, kako je bilo nekoč. V Vidmu je ena takih gospa Štefka Novak.
Gospa Štefka je rojena Videmčanka, prijetna starejša gospa, zelo prijazna, čila, vedno dobre volje. Po domače ji rečejo Pekova Štefka, saj so nekoč imeli doma pekarno. Izučila seje za šiviljo. Zelo prizadevna in zagnana je bila na kulturnem področju. In ravno to nas je najbolj zanimalo.
Gledališka dejavnost je bila v njenih mladih letih zelo pestra. Sceno in kostume so si izdelovali sami; morali so se znajti po svoje, saj denarja ni bilo. S svojo odločnostjo jih je rešila pred marsikatero težavo. Igralci so bili domačini, med njimi tudi gospa Štefka. Natanko se še spominja imen svojih soigralcev. Pravi, da so takrat uprizarjali igre s pretežno partizansko tematiko, zelo uspešni pa so bili z veseloigro Trije ptički.
S svojim bratom je organizirala in vodila plesne vaje za Videmčane in okoličane. Dobro se spomni začetkov delovanja tamburaške skupine in pevskega zbora, pri katerem je pela.
Čeprav že dolgo ne sodeluje pri nobeni dejavnosti več, pa pravi, da si z veseljem ogleda, kaj ustvarjamo danes, pa naj si bo to gledališka predstava, koncert pevskega zbora in tamburašev ali kakšna druga prireditev.
Na obisku pri gospe Štefki Novak
ospo Štefko smo ob tej priložnosti še prijetno presenetili ob njenem 80. rojstnem dnevu. Lepe želje in šopek ji je v imenu Kulturnega društva Videm izročil Anton Sedlašek, znan kulturni delavec.
Gospa Štefka, še na mnoga leta!
Manja Vinko
Teden Karitas v župniji Sv. Vida
Zgodovina človeka je zgodovina trpljenja in stisk. Življenje mu zaznamujejo nesreče, bolezni, osamljenost, nemoč, obup in pri vseh teh tegobah naj bi dobrodelnost imela pozitivno vlogo. Vendar se je v modernem življenju umaknilo vse, kar je v zvezi z dobrimi deli. Današnji človek se namreč vse manj vprašuje, ali je kaj dobro ali ne. Pomembni so mu drugačni kriteriji: ali je koristno, donosno, prijetno, sodobno. V nas kristjanih mora izžarevati drug duh, solidarnost in krščanska ljubezen.
Svojo dobroto ste, spoštovani občani občine Videm, dokazali v času TEDNA KARITAS, kije potekal v vsej Sloveniji. Pri nas so bili od 26. novembra do 3. decembra postavljen v
trgovinah prikupni kartoni. Pridne prodajalke in poslovodje so nas prijazno nagovarjali, da smo za uboge darovali moko, sladkor, olje, riž, zdrob, testenine in podobno. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pripomogli in darovali materialno ali denarno.
Hvala vsem, ki darujete za BOTRSTVO!
Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za nesrečne v Logu pod Mangartom.
Blagoslovlj ene božične praznike in srečno novo leto 2001!
Vodja Župnijske KARITAS Sv. Vid Bernarda Galun
Zahvala
Očka in mamica Uroša Grabrovca se zahvaljujeva občini Videm, KS Pobrežje in Župnijski Karitas Videm za obisk in obdarovanje ob njegovem petem rojstnem dnevu. Zahvalo smo dolžni tudi SDS občinskemu odboru Videm, ki so ga obiskali in obdarili. Srečna sva, da imajo našega Uroša tako radi, saj mu je pred kratkim podarila računalnik soseda Valerija Vidovič, za kar se ji od srca zahvaljujemo. Uroš je srečen, da lahko iz računalnika izvabi toliko zabavnih igre in s tem pozablj a na svoj e težave na vozičku.
Hvala vsem, vsakomur posebej!
Jožica, Jože, Uroš
Karitas - mozaik dobrote in topline!
Vsak kristjan je poklican, da preko Karitas ali drugih dobrodelnih ustanov pomaga pri reševanju stisk sodobnega človeka, ne glede na njegovo drugačno prepričanje ali svetovni nazor. Nihče ne more biti kristjan samo zase, ni dovolj le teoretično izpovedovanje krščanskega nauka, ki ga oznanja cerkev; tudi ni dovolj udeležba pri nedeljskem bogoslužju, pač pa je potrebna tudi pomoč bližnjemu, v njegovi stiski in potrebi.
Zadnji teden v novembru je že tradicionalno posvečen dobrodelnosti in ga imenujemo Teden slovenske karitas. V tem tednu so potekale številne akcije zbiranja pomoči - hrane po naših trgovinah in zbiranje finančnih sredstev na žiro računu župnijske Karitas, v cerkvi pa v skrinjico karitas. Že deseto leto zapored je v Celju potekal dobrodelni koncert Klic dobrote, na Ptuju pa tudi šesti dobrodelni koncert završke in ptujske dekanije. Z nastopom totalitarnega družbenega režima po 2. svetovni vojni je bilo Cerkvi sicer prepovedano vsako organizirano karitativno delovanje, toda je le-ta vedno dobrodelno delovala, tako na osebni, kot tudi občestveni ravni. Letos praznujemo 10. obletnico Slovenske karitas in smo lahko ponosni na raznovrstno pomoč preko župnijskih in škofijskih karitas. V mariborski škofiji poteka program "Botrstvo", za pomoč družinam v stiski, predvsem z večjimi otroki.
Trenutno imamo 74 botrov, ki vsak mesec prispevajo 5000 SIT ali več. V program občasno prispevajo tudi posamezniki in podjetja, ki z enkratnim zneskom postanejo "skupni botri". Iz tega sklada pomagajo otrokom, ki še čakajo na stalnega botra. Zavedamo se, da pri blagostanju, ki nas obdaja, noben otrok ne bi smel ostati brez toplega obroka, tople obleke, obutve, zvezkov, šolske torbe. V okviru škofijske karitas Koper poteka podoben program "Posvojitev na daljavo"; dobrotniki plačujejo vsak mesec za otroka 5000 SIT. Pri tem imajo prednost otroci brez staršev, bolni otroci, invalidi in tisti, ki nimajo doma. Škofijska karitas organizira tudi letovanje za otroke in družine, ki si ga zaradi finančne stiske ne morejo sami privoščiti.
Ob vsem naštetem obstaja še veliko drugih organiziranih oblik pomoči ljudem v stiski.
In kaj lahko storimjaz, ti, vsi skupaj? Večina od nas je že spoznala, da se le s telesnimi in umskimi sposobnostmi ne da srečno živeti. Smo tudi duhovna bitja! Dobrota, toplina in ljubezen spadajo v tisto duhovno sfero človeka, ki jo ob pomoči bližnjih ter bogati zakladnici Cerkve, gradimo vse življenje. Z izkušnjo človeške dobrote in topline se bomo vsak dan lažje odločali za življenje. Zavedajmo se: "DOBRO SRCE IN PRIDNE ROKE DELAJO ČUDEŽE!"
Posebej v adventu, v pričakovanju rojstva našega Odrešenika, se ustavimo
in prisluhnimo človeku v naši soseski (bolniku, zapuščenemu, zavrženemu odvisniku, ...) ter prižgimo v njegovih očeh iskrico upanja. Priložnost se nam ponuja ob vsakem srečanju z njim; podarimo mu svoj nasmeh, stisnimo roko in ponudimo pomoč. Odprimo srce in dlan, v cerkvi se ustavimo ob skrinjici karitas in vanjo vrzimo svoj novčič. Vsak dar bo dragocen biser, Bog pa ga bo tisočero poplačal. Slomšek je zapisal: “Dobra dela so tisto drago snopje, ki najbolj gori in ga nekdaj ponesemo seboj v večnost!” Dragi verniki, omogočimo Karitas, da živi v nas, v našem okolju; uporabimo jo kot orodje, ki bo božjo ljubezen približalo vsakemu človeku!
Končal bom z molitvijo svetega Frančiška:
“Gospod, naredi iz mene orodje
svojega miru, da bom tja,
kjer je sovraštvo, prinašaI ljubezen,
kjer vlada krivica, duha odpuščanja,
kjer vlada nesloga, spravo,
kjer vladajo zmote, resnico,
kjer je dvom, zaupanje,
kjer je obup, upanje,
kjer je tema, svetlobo,
kjer j e žalost, veselje!
Gospod, najsi manj prizadevam, da bi bil potolažen, kot da tolažim, da bi me razumeli, kot da razumem, da bi me ljubili, kot da ljubim!
Mir in Dobro!
Edvard Vajda, Župnik Župnije Sv. Andraža Leskovec
Obnovljen Šmigočev križ v Dravinjskem Vrhu
V mesecu novembru smo v Dravinjskem Vrhu pri Šmigočevih (Štrenkovih) prisostvovali v lepem nedeljskem popoldnevu blagoslovu novega križa. Blagoslovil gaje p. Emil Križan s pomočnikom br. Matejem. Bilo je prisotnih veliko ljudi iz okolice in sosedje.
Križ sta postavila 1903 babica in dedek Frančka Šmigoca starejšega verjetno po zaslugi babičinega brata, ki je bil takrat duhovnik na Ptujski gori. Zakonca Franček in Pepca Štrenkova sta ga v času njunega gospodarjenja na kmetiji večkrat obnovila. Po skoraj sto
letih je križ dotrajal. Tako sta se mlada gospodarja Franci in Milica Šmigoc odločila za postavitev novega križa. Restavrirat sta dala corpus in Mater Božjo. Križ je stesal in obdelal mojster s Ptujske gore. Zahvala gre mladi družini Šmigoc, da ohranja znamenje, s kakršnimi j e polepšana naša domovina. To dejanje je vredno posnemanja.
Po blagoslovu smo se v prijetni družbi med petjem in pogovori še dolgo veselili. Hvala Vam, in Bog Vas živi Šmigočevi!
B.G.
Obiski pri naših ostarelih in invalidih se nadaljujejo
V vsaki številki občinskega glasila smo Vam v sliki in besedi prikazali dosedanje obiske.
Bedrač Marijo so obiskali, Zavec Franc, Zagoranski Štefka in Stopajnik Franc, ki je naredil posnetek
V mesecu oktobru smo obiskali Marijo Bedrač iz Repišč 34, zadnja leta pa živi pri nečaku in nečakinji v Belavšku. Že osem let je na bolniški postelji in domači pridno skrbijo zanjo.
Obiskali smo tudi Andreja Flajsa iz Lancove vasi 46. Ob obisku občutiš, kako lepo življenje uživa Andrej ob skrbnih starših in tudi sestri in bratu. Andrej si pomaga z invalidskim vozičkom. Prijatelji mu z obiski krajšajo čas. Rad gleda televizijo in še posebej je vesel izletov.
Na 90. rojstni dan smo obiskali Liziko Habjanič iz Dravinjskega vrha 55. Jesen življenja preživlja pri hčerki ob vnukih in pravnukih. Nasmejana nas je pričakala kakor vedno. V obeh svetovnih vojnah j e izgubila najdražje.
«n Z> C
• U »_ -» V
Na obisku Habjanič Lizike z pravnukinjo Nino, hčerko in predstavniki občine. Fotografiral je p. Andrej Feguš, ki je tudi obiskal jubilantko in je predstavljal ŽK sv. Videm
V Belavšku 45 smo obiskali Elizabeto Šmigoc na njen 93. rojstni dan 31. 10. 2000. Živi pri snahi in vnukih, ker ji je sin pred leti umrl. Radi j o obiskujejo otroci, vnuki in pravnuki od daleč in blizu. Tako duhovita in zdrava in nasmejana ostanite, gospa Elizabeta!
Jus Franc v družbi žene Marije in sinom Tomijem
Na njegov rojstni dan L 10. 2000, ko je praznoval 93. rojstni dan, smo obiskali Franca Jusa iz Lancove vasi 56. Razveseljevali so ga trije otroci z družinami, za njega pa je pridno skrbela žena Marija. Delo in trpljenje sta mu nakopala bolezen, vendar je kljub temu dočakal lepo starost. Kar nekaj ur se naša skupina ni mogla ločiti od njega, kot da bi slutili, da se zadnjič vidijo. Na žalost je gospod Franc kot naj starejši občan naše občine kmalu potem umrl.

Šmigoc Elizabeta sedi s hčerko, sosedo. V ozadju predstavniki občine Videm in KS Leskovec, ter snaha jubilantke
V Pobrežju 60a smo obiskali 4.11.2000 Franca Bračiča, kije praznoval 45. rojstni dan. Pred dvanajstimi leti je doživel delovno nezgodo in je danes na vozičku. Za tako mladega človeka, polnega načrtov je bil to grozen stres. Sprijaznil seje z usodo in si krajša čas z branjem knjig in potovanji. Želimo mu veliko dobre volje, vztrajnosti in sončnih dni!
Letos še nameravamo obiskati Marijo Plajnšek iz Pobrežja 80 in Marijo Širovnik, ki pa živi sedaj pri hčerki blizu Ljubljane.
B.G.
Vljudno se opravičujemo gospe Ani Orlač in gospe Rozi Krajnc, ker smo jima v prejšnji številki Našega glasu po pomoti zamenjali kraj
bivanja.
Na vozičku Franc Bračič, v sredini sin in predstavnika	b.G.
občine in KS Pobrežje. Obiskal ga je tudi p. Emil, ki je ta posnetek naredil
Videm - ustanovitev društva prijateljev mladine Slovenije
Veliko raznih društev za vse mogoče populacije in generacije deluje v občini Videm. Prav bo, da ga bo imela tudi generacija mladih od osnovnošolcev do študentov.
Zakaj, se sprašujete, še eno društvo. Ker je tudi v naši občini veliko otrok v različnih stiskah, ki bi jih morali pomagati rešiti kot PRAVNA OSEBA, to pa Društvo prijateljev mladine je. Njegovi cilji so:
-	uveljavljanje, zaščita in zastopanje otrokovih pravic, pravic staršev in družine
-	nudenje telefonskih nasvetov in informacij otrokom in mladostnikom (TOM-080 1234 brezplačno)
-	ustvarjanje kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, mladostnikov in
družine
-	ustanavljanje pogojev za kulturno doživljanje in ustvarjalno izražanje otrok in mladostnikov
-	zagotavljanje možnosti predstavitve interesov, potreb in stališč otrok in mladostnikov na občinski ravni in naprej
-	razvij anj e raziskovalnega dela mladih
-	zdravo življenje, humani odnosi, varno kolje
-	državna humanitarna pomoč vsem, ki jo potrebujejo
-	izobraževanje staršev in mentorjev, ki delajo z otroki
Društvo prijateljev mladine Slovenije bomo v Vidmu ustanovili: PETEK. 12.1. 2001. ob 18. uri v dvorani v Vidmu.
Pristopno izjavo lahko izpolnite na ustanovnem občnem zboru.
Združimo se in pomagajmo tistim, ki si sami najtežje pomagajo. Bodimo jim večkrat družba, usmerjajmo jih na pravo pot. So stvari, ko so starši in šola premalo, ker ni dosti časa, potrpljenja, znanja ali celo ljubezni; ker so otroci tudi na cesti, na vasi med nami.
Zakaj bi si zatiskali oči pred problemi! Pristopimo in jih pomagajmo rešiti.
Za iniciativni odbor: zapisala Marija Černila
Q>
tf l -Z; 1 -V fr, l
mmmm
fŠZrkfjmliM5,
BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD \2h DO 20h
PROSTOVOLJNO, NEVLADNO, NESTRANKARSKO DRUŽENJE OTROK, STARŠEV IN DRUŽIN
V Repiščah blagoslovili popolnoma obnovljeno kapelo Sv. Ane
Na Martinovo soboto so v kraju Repišče v KS Leskovec pripravili krajšo slovesnost, na kateri so z velikim veseljem predstavili prizadevanja in potek obnove za vaško kapelo. Blagoslov, ki ga je opravil farni župnik Edi Vajda, so v Repiščah združili še z martinovanjem in vselim vaškim druženjem.
Pred 120 leti sta Pintarjevo kapelo, posvečeno sv. Ani, na haloškem griču dala postaviti zakonca Ana in Mihael Gastner, ta je pozneje zamenjala več lastnikov, saj so kapelico nekaj let imeli v lasti Holobaijevi iz Petrovč pri Celju, njeni zadnji lastniki pa so Podhostnikovi. Ti so v največji meri poskrbeli tudi za njeno obnovo, še posebej pa Martin Podhostnik, brez
katerega, pravijo tamkajšnji krajani, kapela ne bi ostala pri življenju. Obnovitvena dela so opravili nekateri domači mojstri, največ med njimi zidar Janez Bedrač iz Vidma. S prostovoljnimi prispevki so pri celotni obnovi vaške kapele pomagali prav vsi krajani, ki so se ob blagoslovu in molitvi zbrali v velikem številu. Pri kapeli naj bi se poslej večkrat srečali, saj je ta postala ponos majhnega haloškega naselja in njenih prebivalcev.
TM
Martin Podhostnik je vesel, da jim je obnova uspela
Kulturne novice kulturnega društva “Franceta Prešerna” Videm pri Ptuju
5.10.2000 smo nastopili v kulturnem programu ljudski pevci Vinogradniki
8.	10. 2000 so nastopili ljudski pevci Koledniki iz Jurovcev v Tržcu
9.	10. 2000 smo Vinogradniki nastopili v kulturnem programu za upokojence na Vidmu 27. 10. 2000 je bil večer Prešernovih sonetov v cerkvi sv. Janža na Dravinjskem Vrhu
10.	11. 2000 smo člani mešanega pevskega zbora in tamburaške skupine nastopili na kulturnem maratonu Martinovanje na Ptuju
17. 11. 2000 smo člani KD Videm ( Manja Vinko, Anton Sedlašek, Marija in Mirko Černila) obiskali Štefko Novak, znano domačinko, nekdanjo kulturno delavko ob njeni 80-letnici
2. 12. 2000 so ljudski pevci Koledniki iz Jurovcev zapeli na otvoritveni "nove" Majolke v Jurovcih
2. 12. 2000 smo člani vseh sekcij KD Videm pripravili večer ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna, po
katerem ima naše društvo tudi ime
8.	12. 2000 so člani gledališke skupine nastopili s tremi uprizoritvami na kulturnem večeru Območne obrtne zbornice Ptuj na Vidmu
9.	12. 2000 so se člani tamburaške skupine udeležili območnega srečanja tamburaških skupin v Vitomarcih
10.	12. 2000 so člani gledališke skupine KD Videm nastopili na razvitju prapora Društva upokojencev Videm
h naših OŠ
Kaj smo počeli v prvem ocenjevalnem obdobju v šoli Leskovcu?
Tri dni so bile podaljšane počitnic. Pouk smo pričeli šele 4. septembra 2000. Posebno doživetje je bilo to za prvošolčke in še bolj za malošolčke. Za obdobje so malce starejši od njih pripravili krajši program. Prvi teden ali še večje kar za vse bil čas privajanja na drugačen ritem, kot je bil počitniški. Delo je bilo iz dneva v dan bolj resno, bolj zahtevno. Že kar po enem mesecu smo izvedli kulturni dan in naravoslovni dan, pa še športni dan, vse to pa v tednu otroka. Slednji je bil jesenski kros, ki je hkrati tudi medobčinsko prvenstvo v krosu. Učenci razredne stopnje so si ogledali film Sreča na vrvici in učenci predmetne stopnje pa gledališko predstavo Oh ta presneta ljubezen, naravoslovni dan pa so izkoristili za ogled umetnega ekosistema Mozirski gaj in naravnih lepot ob slapu Rinka. Ob svetovnem dnevu starejših 1. oktobru so skupine učencev obiskale starejše krajane, ki so bolni, osamljeni in ti so bili obiska otrok prav veseli, skromna darilca zanje pa je namenila krajevna skupnost. Teden otroka pa so zaključili učenci drugega in četrtega razreda s predstavitvijo projekta z naslovom Babica, speci mi koruzni kruh, katerega mentorici sta bili ga. Frančiška Bračko in ga. Marjana Notersberg. Pomagali oz. sodelovali so tudi krajani, ki so učencem prikazali tisto, kar že tone v pozabo. V kratkem času je nastalo veliko likovnih in tehničnih izdelkov iz koruze, številni spisi o njej so bili predstavljeni na razstavi na stopnišču in učilnici in bili
na ogled staršem in sodelujočim v projektu.
Športni dan, ki smo ga zaradi vremenskih razmer preložili, tradicionalni memorialni nogometni turnir, je bil že trideseti. Zmagala je ekipa OŠ Videm, naša ekipa pa je bila drugouvrščena od štirih sodelujočih šol. V jesenskih počitnicah smo pripravili otroške delavnice za učence male šole, 1. in 2. razreda. Vodili sojih Frančiška Bračko in Kristina Orlač. Za letošnji otroški parlament na temo Fločem, torej zmorem so učenci razpravljali in ustvarjali na razrednih urah, nato na našem šolskem parlamentu. Dva učenca sta šolo predstavljala na medobčinskem parlamentu v Ptuju.
Tudi prometna varnost je imela velik poudarek. Predavanje policista ločeno za mlajše in starejše učence na to temo, je bila ena od aktivnosti za udeležbo na tekmovanju v poznavanju predpisov s področja varnosti v prometu, kije bilo v Majšperku v organizaciji policijske postaje Podlehnik. Udeležile so se ga vse šole, katerih varnostni okoliš pokriva PP Podlehnik: naša ekipa starejših učencev je le za eno točko zaostala za ekipo OŠ Podlehnik, ki je prejela kot prvo nagrado dve kolesi in čeladi. Na tem tekmovanju se tudi vse sodelujoče šole predstavile likovne in literarne izdelke otrok na temo Pustite jih živeti. Šola v naravi za učence 6. razreda je bila 27. novembra do 1. decembra v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Brežanka v Fiesi. Čudovito vreme v teh poznih jesenskih dneh je gotovo pripomoglo k zadovoljstvu šestošolcev pri
spoznavanju morskih in obmorskih organizmov ter še mnogih veščin za preživetje v naravi.
Tudi nekaj tekmovanj je že bilo v tem obdobju. Šolskemu tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni je sledila še udeležba na državnem tekmovanju, ki je bilo letos v Ptuju v organizaciji Zveze društvev diabetikov Slovenije, na katerem sta bili uspešni Tamara Zavec in Gordana Lešnik, osvojili sta zlato priznanje. V Lenartu je bilo regijsko tekmovanje v poznavanju računalništva programov Word in Corel, katerega sta se udeležila učenca Primož Bratušek in Janez Vnuk.
V mesecu decembru, mesecu dobrih mož, je bilo miklavževanje za predšolske otroke ter učence L in 2. razreda. Otroci so zanje pripravili glasbeni program ob mentorstvu ge. Ide Potočnik. Svet staršev je ob pomoči sponzorjev in krajevne skupnosti poskrbel za darila. Za predšolske otroke sta izvedeni tudi dve otroški ustvarjalni delavnici, prva za naslovom Zarajajmo v pravljični december in druga Pravljica pod jelko. Obe izvajata ge. Marjana Notersberg in Ivanka Furek. Pa še vožnja z vlakom Božičkovim vlakom je bila gotovo presnečenje za vse malošolčke in prvošolčke našega zavoda. To je bilo v organizaciji mariborske enote Slovenskih železnic, avtobusni prevoz do Maribora pa j e krila občina. Božiček je otrokom na vlaku delil kar lepa darila, doživetje zanje pa je že vožnja z vlakom in srečanje z njim.
Štefan Murko
Veseli december v občini Videm
V	predbožičnem času so potekale vesele in razigrane aktivnosti za predšolske otroke v okviru občine Videm. Delavnice so potekale v vseh treh šolah Vidmu, Leskovcu in Selah. Skrb za kakovostno preživljanje prostega časa predšolskih otrok so prevzele učiteljice in vzgojiteljice na vseh treh osnovnih šolah.
Cilje in vrednote v predbožičnem času smo uresničevali na delavnicah s prijateljstvom, s sodelovanjem, z druženjem, s prijetnim počutjem in z željo po miru. Zastavljeno smo uresničevali preko petja, plesa, pravljic, likovnega izražanja, telesnih aktivnosti in socialnih iger.
V	veliko in prijetno zadovoljstvo nam j e bilo videti zadovoljne in nasmejane obraze otrok ob odhodu domov.
Marinka Vaupotič, vzgojiteljica
Malček med ustvarjalci
v
Projekt o kruhu na OS Leskovec
Učenci 2. in 4. razreda z razredničarkama smo se ob začetku šolskega leta dogovorili o projektu Babica, speci koruzni kruh! Takoj smo si zastavili cilje o poteku dela. Učenci 4. razreda so raziskali življensko okolje polja in koruze. Otroci 2. razreda so raziskovali delo na polju nekoč in danes. Nato smo skupno nadaljevali delo na terenu. Obiskali smo Kmetčeve, po domače Počehejeve. v Leskovcu in pri njih trgali koruzo in jo pospravili v skedenj. Pri njih smo tudi ličkali in luščili koruzo, tako kot so to delali včasih.
V naslednjih dneh smo se odpravili v Trdobojce, kjer smo si pri Zavčevih po domače Trbosovih, ogledali mletje koruze na žrmlje. V Trdobojcih smo pri Gerčki Kozel pekli kruh v krušni peči.
Po delu na terenu smo v šoli zbrali vse podatke, likovna dela, literarna dela, fotografije, uredili video posnetke oz. vse, kar je nastalo ob raziskovanju. V delavnicah, ki smo jih organizirali, so otroci izdelovali predmete iz koruze in ličja. Pri delu sojih vzpodbujale razredničarki in krajanki Gerčka Kozel iz Trdobojc, ki jim je pokazala, kako so iz ličja včasih pletli copate, predpražnike, cekarje in podobno.
Zaključna prireditev je bila v šoli 6.10 2000 ob 15. uri. Otroci so svojim staršem prikazali izdelke na razstavi, prispevke literarne, likovne, fotografije in video posnetek. Prikazali so tudi opravila, šege in navade ob teh opravilih. Prisotne so otroci pogostili z jedmi iz koruzne moke in koruznega zdroba.
Razstava j e bila odprta še v nedeljo 7.10.200 za krajane.
Projekt Babica, speci, koruzni kruh!
Projekt učencev 2. in 4. razreda z razredničarkama je imel cilj, da raziščemo, kako so včasih ljudje sadili, trgali, ličkali, luščili, mleli koruzo, za kaj in kako sojo rabili in uporabljali in kakšne šege in navade so bile ob tem.
Delo je potekalo:
*	v razredu
*	na terenu (delo učencev: trganje, ličkanje, luščenje, mletje, peka kruha, kuhanje jedi v šoli)
*	pisanje zgodb, iskanje rekov, slikanje dogodkov, izdelovanje predmetov iz koruze in ličja (delavnice) fotografiranje, snemanje (video kaseta)
*	priprava razstave in zloženke
*	predstavitev projekta:
1.	prizor-ličkanje
2.	video
3.	izdelki
4.	jedi iz koruzne moke in zdroba
*	razstava za krajane
Mentorici: Frančka Bračko in Marjana Notersberg
KORUZA
Gospodinja je na polju posejala seme. Iz klasja so zrasli laski. Cez nekaj tednov smo trgali koruzo. S košaro smo nosili na kup. Zvečer smo v skednju ličkali. Potem smo s samokolnico in košem koruzo nosili v koruznik.
Gorazd Pernek, 2.r.
^ Ma. (LOOO	ni|p,_ 4LvyrvyUJU.
/C^a"	>vXJC>UUtvojLxl .
Zxju rvnx.
tf* k
t4XXk,
MzOAVtvA. /^<!>wrx
\€/yy\
o 46. /nw A6- /^Nrwc<JL> rtlLvt,,
AJUcP ^oAr.	^
O,.^, T/ln/iM
Pred decembrskimi prazniki
Želim si, da bi vsi revni in lačni imeli hrano in lepo življenje, da ne bi bilo vojnih grozot po svetu.
V	novem letu si želim veliko zdravja, veselja in da bi končal osnovno šolo brez popravnih izpitov.
V	novem letu si želim, da bi bili vsi srečni, da ne bi nihče na svetu trpel lakote, da ne bi bilo vojn in da bi po vsem svetu zavladal mir.
Želim si, da bi imel boljši odnos do nekaterih predmetov in učiteljev.
Da bi bolj spoštovali sami sebe in druge.
Želim si, da bi bili vsi zdravi in srečni, da na svetu ne bi bilo naravnih katastrof in da bi se vsem ljudem tega sveta uresničile skrite želje.
V	naslednjem letu si želim, da bi prenehale vse vojne in da bi imeli vsi otroci hrano in topel dom. Želim si tudi, da bi bili vsi srečni in veseli ter se imeli radi.
Želja po miru, spoštovanju, razumevanju in smehu je veliko močnej ša kot želj e po materialnih dobrinah.
Želim si, da bi bile vse družine širom po svetu srečne in da bi se ljudje imeli radi in skupaj preživeli čudovite praznike, ki so pred nami.
Bliža se čas praznikov. Čas veselja in radosti. Čas, ko bomo najbližjim pošiljali voščilnice z najboljšimi željami in jih razveselili s kakšnim darilcem. Tudi jaz si želim mnogo stvari: od ličil do majic, hlač ter podobne šare. Predvsem pa želim, da bi bolni ozdraveli, da bi brezdomci našli topla stanovanja, da bi lačni dobili hrano ter da bi po svetu zavladal mir.
Si predstavljate svet polnih čudovitih stvari, prijaznih ljudi, nasmejanih otrok?
Božič, novo leto, ... sami čudoviti prazniki. Vedno več lučk in okraskov lahko opazimo v izložbah, na hišah,... Vse je prav sanjsko in ni lepšega, kot sedeti ob toplem radiatorju ter pustiti pogledu, da odjadra v zasneženo pokrajino.
Želim si, da bi vsi, ki nimajo toplega doma, staršev in niso veseli, začutili božično veselje. Želim si še, da bi v prihodnj em letu bilo vse lepo in prav.
Želim potovati v veselje, raziskati ni narediti boljši svet.
Pred nami je najlepši mesec december. Skoraj bomo stopili v leto 2001. V novem letu si najbolj želim, da bi otroci vsega sveta imeli streho nad glavo, oblačila in kaj za pod zob.
Rada bi odkrila zdravila, s katerimi bi lahko ozdravila neozdravljive bolezni. Rada bi pomagal ljudem, jih razveselila, jim nudila stvari, ki bi jih potrebovali. Želim si boljši svet!
Želim, da bi se tisti ljudje, ki jih je ujel plaz, čim prej vrnili v svoje domove.
Kot majhna deklica sem si želela plišastega medvedka, veliko hišo za punčke, z leti sem začela spoznavati, da bistvo vseh teh praznikov ni v darilih. Želim si, da bi moja sreča bila večna, To si želim zase in za vse druge. Želim, da se vsem uresničijo želje, tudi tiste, ki so skrite na dnu vseh naših src.
To so le naše želje, zato ne vemo, če se bodo uresničile
OSNOVNOŠOLCI OŠ VIDEM
WjJW
Intervju z Jožetom Šmigocem
Skoraj vsaka občina ima kulturno društvo. V kulturnem društvu v Vidmu je veliko skupin: dramska, pevski zbor, recitatorji, tamburaši. Da bi zvedel več o tamburaših, sem se odločil, da se bom pogovoril z vodjem tamburaške skupine Jožetom Šmigocem - svojim očetom.
Matjaž: Si se s kulturo in glasbo srečal pri tamburaših?
Jože: Ne "kulturen" sem že od začetka osnovne šole, saj sem že v prvem razredu bil pri pevskem zboru in pri lutkovnem krožku, od drugega najprej tudi pri dramskem krožku, v petem razredu sem začel obiskovati glasbeno šolo ter končal šest letnikov harmonike in štiri klarineta. Tudi v srednji šoli sem bil pri gledališču, pevskem zboru in v glasbeni šoli. Ko pa sem se zaposlil v videmski šoli, so me pregovorili, da sem pričel hoditi k tamburašem. Pri gospodu Maksu Vaupotiču sem se okrog leta 1983 prvič srečal s tamburico in od takrat sem tamburaš. Precej let sem samo igral, ko pa je gospod Maks prenehal voditi tamburaško skupino, sem se dal pregovoriti, da sem prevzel vodenje. Mislim, da je to bilo pred kakimi slabimi desetimi leti. In od takrat sem tamburaško "mahalo" - torej dirigent. Z ustvarjanjem na drugih področjih kulture se ne ukvarjam, razen če bi k temu šteli branje knjig, saj skoraj ne mine dan, da ne bi prebral kakšne strani katerega od svetovnih klasikov, pa tudi v gledališče in na koncerte hodim. Ampak delaven sem le pri tamburaših. Matjaž: Koliko članov je v vaši tamburaški skupini in katerih je več -starejših ali mlajših?
Jože: Trenutno nas je 14, dva pa se še odločata, da prideta k nam. Več je nas, mlajših, kajti starejših, to je nad 75 let, v skupini nimamo. Najmlajši je star 15 let, naj starejše pa nihče ne upa vprašati za njena leta, ker se to ne spodobi. Sicer pa niso pomembna leta, ampak spretni prsti in dobra volja. Pa še te spretnosti se da naučiti. Za tamburaša ni potrebno biti Mozart, čeprav je po drugi strani res, da pa malo glasbene nadarjenosti dober tamburaš le potrebuje.
Matjaž: Katere instrumente pa vse imate?
Jože: Tamburaški arkester sestavljajo bisernice, ki so najmanjše tamburice, nekoliko večji so brači, še večji je čelovič, ki ga trenutno v naši skupini nimamo, kitari je podobna bugarija, največja pa je berda, ki je tako velika, da se nanjo igra stoje. Tamburaši po strunah udarjamo s trzalico - majhno trikotno plastično ploščico. Igranje na tamburico ima dve posebnosti. Prva je ta, da s trzalico hitro udarjaš po strunah gor in dol in s tem dobiš poseben zvok, druga pa, da ima instrument strune v parih, in ko igraš nek ton, v resnici brenkaš po dveh strunah, ki sta med seboj oddaljeni kakšna dva milimetra. Tega pravzaprav poslušalci ne slišijo, pa vendar ima zaradi teh dveh strun tamburica drugačen zvok kot drugi strunski instrumenti. Sicer pa so tamburaški instrumenti bližnji sorodniki kitare, ki je španski instrument, mandoline, ki je doma v Italiji, in balalajke, kije iz Rusije. Zelo je tamburaška glasba razbohotena na Hrvaškem, kjer j e nekaj podobnega kot pri nas domača zabavna glasba z Avseniki in Slaki.
Franceta Prešerna v Vidmu, v katerega smo včlanjeni, to je z recitacijo, dramsko skupino ali pevskim zborom, vsak leto se udeležujemo srečanj tamburaških orkestrov s ptujskega območja, tudi na medobmočnih in državnih srečanjih smo že bili. Samostojne koncerte pripravimo ponavadi ob koncu vsakoletne sezone, torej v maju, takrat pa k sodelovanju za popestritev povabimo kakšno drugo podobno skupino. Najpomembnejši koncert pa smo imeli pred petimi leti, ko smo praznovali 75-letnico naše skupine.
Matjaž: Kdaj ste bili nazadnje na kakšnem nastopu?
Jože: Nazadnje smo nastopili 2. decembra na proslavi ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Takrat je režiserka Marija Cemila pripravila zares prijeten večer, na katerem smo se predstavile vse skupine domačega kulturnega društva. Naslednji nastop pa nas čaka to soboto, ko bo v Vitomarcih vsakoletno območno srečanje tamburaških skupin.
Matjaž Smigoc
Jože Šmigoc
Matjaž: Ob katerih priložnostih pa nastopate?
Jože: Največkrat nastopamo na kakšnih kulturnih prireditvah skupaj z drugimi skupinami kulturnega društva
dopisi ^
1 Iris, CžmAžJ
ŠPORT
Šport in športniki Leskovca
uresničljiv. Vsekakor tudi v letu 2001 pričakujemo finančno pomoč
Občine Videm in Krajevne skupnosti Leskovec, sponzorjev, donatorjev in vseh, ki ste že doslej pomagali. Nesporno je takšen objekt pridobitev za vse, ne samo za športnike, ampak tudi za vse ostale krajane, ki tukaj živimo in delamo. Nenazadnje se v Krajevni skupnosti Leskovec po dolgih letih in desetletjih končno gradi objekt skupnega in širšega pomena.
Načrti in pričakovanja Športnega društva Leskovec so torej tudi v prihajajočem letu 2001 velika. Poleg že navedenih aktivnosti pri gradnji športnega objekta, so cilji zastavljeni tudi na tekmovalni plati. Vsekakor pričakujemo dobre igre in visoke uvrstitve naših nogometnih ekip, v načrtu imamo organizacijo tradicionalnega šahovskega turnirja, turnirja v malem nogometu in še bi lahko naštevali, vse to pa bomo potrdili in še nadgradili na bližajočem občnem zboru. Na koncu bi se radi ob koncu za naše društvo zelo uspešnega leta 2000 še enkrat iz srca zahvalili vsem, ki ste z svojimi prostovoljnimi prispevki v denarju, materialu, delu ali kako drugače pripomogli k podobi našega športnega objekta, na katerega smo člani društva tako ponosni. Prepričani smo, da boste pomagali tudi v prihodnje.
Vinko Mlakar
Z veliko naporov in kljub pomanjkanju finančnih sredstev nam je to uspelo. Če nam bo vreme dovoljevalo in zima prizanesla, bi želeli še v letošnjem letu objekt vsaj delno zapreti. V ta namen že imamo pripravljenega nekaj stavbnega pohištva, ki so nam ga skoraj v celoti podarili sponzorji, nekaj pa gaje še v izdelavi. Če bi nam uspelo še to, bi bilo zadovoljstvo z doseženim v letu 2000 popolno, že za naslednje leto pa imamo zopet polno načrtov. Zavedamo se, daje vsaj do jesenskega dela nogometnega prvenstva, v katerem nastopata dve naši ekipi (članska in kadetska) nujno v spodnjem delu zgradbe usposobiti vsaj dve slačilnici, prostor za sodnike in klubsko sobo. To je tudi naš prioritetni cilj. Glede na stroške, ki bodo v tej fazi gradnje nastali (priključitev na električno in vodovodno omrežje ...), bi bilo preveč pričakovati še kaj več, saj je naš žiro račun trenutno prazen. Ni dvoma, da bo zastavljeni cilj težko doseči, vendar pa je na podlagi dozdajšnjih izkušenj, angažiranosti, zagnanosti in volje članov tudi ta cilj
Vsem vam želimo lepe božične praznike in srečno novo leto 2001.
Še vedno aktivna ekipa veteranov Nogometnega kluba Leskovec, katerih večina je najbolj angažirana pri gradnji objekta (v ozadju že pokrit športni objekt).
Športno društvo Leskovec se je v našem glasilu že predstavilo in z velikim zadovoljstvom smo občane seznanili z gradnjo športnega objekta ob igrišču v Leskovcu. Objekt je medtem dobil novo, še bolj razpoznavno podobo, saj smo se člani, s pomočjo mnogih drugih krajanov trudili zgradbo pokriti in tako obvarovati pred prihajajočo zimo.
Tako je nastajala streha
ŠPORT
m
Ti
Šport v občini Videm
Naše občanke in občani s svojo delavnostjo in vključevanjem v razne prostočasne dejavnosti po množičnosti in kvaliteti, kijih uresničujejo v raznih društvih, sodijo v sam vrh primerljivih občin. Če se osredotočimo na šport:V občini imamo osem registriranih športnih društev, katerih prioriteta je nogometna igra z izjemo Lokostrelskega društva, pri katerem v zadnjem letu opažamo sicer rezultatsko nazadovanje, obljubljajo pa nekatere druge oblike rekreacije (kolesarstvo).Tri največja ŠD (Leskovec, Tržeč, Videm) uspešno nastopajo v nogometni ligi MNZ PTUJ. V prvem delu 2. lige MNZ Ptuj so naj višji napredek v kvalitetnem smislu pokazali igralci ŠD Tržeč, saj so
končali jesenski del prvenstva na samem vrhu lestvice. V isti konkurenci igrajo tudi nogometaši ŠD Leskovec, katerim želimo, da do konca prvenstva dosežejo zastavljene cilje. ŠD Videm igra v L ligi MNZ Ptuj in začetni rezultati niso bili nič kaj vzpodbudni. Vendar seje položaj na lestvici iz tekme v tekmo izboljševal, tako, da je ŠD Videm končalo jesenski del prvenstva v prvi tretjini lestvice.
V zimskem premoru poteka v telovadnici OŠ Videm v organizaciji ŠZ naše občine liga malega nogometa za "Pokal občine Videm". Sodeluje 12 ekip:
ŠD Leskovec člani in kadeti, ŠD Tržeč člani in kadeti, ŠD Videm člani in mladina, ŠD Majolka, ŠD Majski Vrh,
ŠD Zgornja Pristava, ŠD Pobrežje, ŠD Lancova vas in ekipa Šturmovca.
V enajstih igralnih dneh (nedelja dopoldne) bo odigranih 66 tekem, ki so predvsem rekreativnega značaja, vendar upam, da rivalstvo in prestiž ne bosta vzrok za morebitne poškodbe, ki imajo lahko trajnejše posledice.
Ligo vodi g. Darko Lah s komisijo; sodnik pa je g. Peter Marinič. Z veseljem bi vse bralce povabil na ogled zanimivih srečanj, vendar velikost in arhitektska zasnova telovadnice omejujeta že igralce, še bolj pa gledalce. Ne vem, po čem so se pri izgradnji zgledovali!
Lep športen pozdrav!
Boris NOVAK Predsednik SZ Videm
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije
00 SDS Videm
Socia.ldemokra.ti se Vam zahvaljujemo za izrečeno zaupanje na
državnozborskih volitvah.
Bližajo se prazniki, ko bo izrečenih veliko lepih besed in podarjenih mnogo dobrih želja. V tem prazničnem času tihega pričakovanja in tisočerih luči Vam želimo, naj postane Božič
topla dlan miru.
V novem letu 2001 pa vse dobro!
OO SDS Videm
Planinsko društvo Haloze je organiziralo zadnji pohod v tem tisočletju. Pohodniki smo pričeli pot pri Pemekovi kapeli v Veliki Varnici. Pot smo zastavili tako, da nas je vodila na najvišji vrh v osrednjih Halozah. Ves čas pohoda nam je družbo delal dež in megla, zato je bila pot še bolj prijetno težka in očarljiva, saj smo zvon iz cerkve sv. Avguština zaslišali mnogo prej, kot zagledali zvonik. Po prihodu na vrh smo si ogledali notranjost cerkve sv. Avguština in sv. Helene.
Iz nahrbtnikov smo nadomestili izgubljeno telesno moč, zapeli nekaj
Dejavnost človeštva povzroča znaten porast koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Najpomembnejši toplogredni plini "greenhouse gases", na katere vpliva delovanje človeka, so: ogljikov dioksid ( CO), metan (NH ), dušikovi monoksidi (N O), HFC fluorirani okljikovodiki, PFC prerfluorirani ogljikovodiki, SF žveplovheksafluorid. So plini, ki se dolgo časa zadržujejo v atmosferi, so inertni in neposredno neškodljivi za okolje. Njihova značilnost je, da zelo dobro absorbirajo in akumulirajo dolgovalovno sevanje, ki ga oddaja Zemlja v vesolje, s tem povzročijo, da se del energije vme nazaj na Zemljo, kar vpliva na dvig energetske bilance planeta-Zemlje.
Antrapogene emisije omenjenih plinov so množično generirane s proizvodnjo in porabo fosilnih goriv, z industrijskimi procesi, s kmetijstvom, z odpadki-njihovo ravnanje,...
Medvladni forum za spremembe podnebja IPPC (Intergovemmental Panel on Climate Change) ugotavlja, da delovanje človeštva vpliva na globalno podnebje.
Povprečna globalna temperatura na Zemlji seje od konca 19.stoletja zvišala za0,3 C do0.6 C.
Predvidevanja na osnovi modelov izkazujejo, da se bo ob nezmanjšanem trendu emisij toplogrednih plinov globalna temperatura na zemlji v prihajajočem stoletju zvišala za 1,5 C do 3,5 C.
Po Veliki Varnici
ljudskih pesmi, in pred odhodom v dolino pozvonili za srečno vrnitev.
Pot nas je nato vodila po gozdu, gozdnih in travniških jasah navzdol v grabo, šelestajoče listje pod nogami ter veter in dež so pričarali lep poznojesenski dan v Halozah.
Pot nas je pripeljala na kmečki turizem, v obnovljeno kmečko hišo z vročo krušno pečjo, kjer sta nas ta mlada dva sprejela in postregla z dobrotami tega dela Haloz, za prešerno razpoloženje sta poskrbela rujna kapljica in ljudski godec.
Pozno popoldan smo zapustili prijetno
Toplogredni plini
Spremembe podnebja se ne bodo odrazile samo na povišanju globalne temperature na Zemlji, temveč bo to vplivalo na celoten eko sistem, kot pogostejše ujme, viharji, krajevna in časovna razporeditev padavin, več poplav in erozij tal, več suš in požarov,... in kot nepopravljive poškodbe rastlinskega in posredno živalskega sveta.
Slovenija je pristopila k Okvirni konvenciji Združenih narodov in podpisala Kyotski protokol, ki nalaga državam podpisnicam zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Kyiotski protokol zavezuje Slovenijo, k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov, to pomeni, da do leta 2012 v poprečju zmanjšamo emisije za 8% glede na izhodišče v letu 1986, ko je znašala emisija CO 15.472.000 t (CO je udeležen kar s 70 % v toplogrednih plinih).
Slovenija je izdelala strategijo za zmanjšanje toplogrednih plinov, Strategija in kratkoročni akcijski načrt zmanj Sevanja emisij toplogrednih plinov. Iz omenjene strategije sledi, da bi morali posamezni projekti že teči, prav tako je bila storjena velika taktična napaka naše delegacije v Haagu, da ni predstavila projekta o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Sloveniji.
Slovenska delegacija je podpirala stališča velikih "proizvajalcev" toplogrednih plinov z Ameriko načelu, ki so zagovarjali trgovanje z emisijami oz.ponori toplogrednih plinov pri
ZANIMIVOSTI
kmečko izbo, ter nadaljevali pot do izhodiščne točke pohoda.
Res, velika in kulturno-turistično zanimiva j e Velika Varnica.
Planinsko društvo Haloze želi vsem občanom občin Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale ter rekreativcem, donatorjem, športnim in turističnim delavcem in članom društva vesele Božične praznike ter srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 2001.
Predsednik PD Haloze Mag.Ivan Božičko
uporabi zemljišč in v gozdarstvu; to pomeni, da bi v bilance dovoljenega onesnaževanja okolja v posamezni državi upoštevali tudi porabo CO , ki ga rastlinstvo uporabi pri fotosintezi. Zamisel je sicer na mestu, toda naš planet Zemlja ni steklenjak obvladljivih dimenzij.
Mislim, da je bilo zastopanje teh ciljev nedopustno, ekološko nesprejemljivo, strokovno vprašljivo in s turistično-gospodarskegavidika neproduktivno. Nastopil je čas, da se zamislimo nad dejanji trenutnega družbenega razvoja, tudi če ta trenutek bistveno zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, se bodo havarije, katere so v zadnjih letih vse pogostejše, nadaljevale.
Naravne katastrofe pomembno vplivajo na gospodarsko stanj e držav, država vloži v njihovo sanacijo ogromna družbena sredstva, med državljani zavlada negotovost strah, zmanjša se BDP,... ujamemo se v entropijsko zanko. Doseženega življenjskega standarda ne želimo zavreči, potrebno bo spremeniti oz. preobraziti družbo iz energetsko potratne v energetsko varčno družbo, skratka naša dejanja morajo postati sonaravna.
Zeleni Vidma želimo vsem občanom vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2001.
Za Zelene Vidma Mag.Ivan Božičko
27
SPOROČILA, POVABILA
Zadnji mesec v letu je čarobni, je mesec čudežev in pričakovanj, majhnih skrivnosti in drobnih pozornosti, zato se vsem občankam in občanom v imenu 00 LDS Videm zahvaljujem za veliko podporo poslanskemu kandidatu g. Butolenu, hkrati pa želim vsem, da preživite prijetne praznike, da iščete in najdete svoj košček sreče, da ostanete zdravi vi, vaši bližnji in prijatelji.
Iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti, lep Božič in SREČNO NOVO LETO 2001.
OO LDS Videm Predsednik Boris NOVAK
KS Videm KO F. Prešeren
Okrepčevalnica “0. PAL" Videm
VABIJO
Na silvestrovanje, ki bo 31.12. 2000 V dvorani Videm s pričetkom ob 19.00 uri.
Za Vse kar sodi k dobri zabavi je poskrbljeno, Vaša je udeležba in dobra Volja. Informacije "Okrepčevalnica PAL", tel.: 02/ 76h-1h-81
Vse občanke in občane Vabimo pred Občino Videm ob 00.30 uri NoVega leta, da skupaj prisluhnemo Novoletni čestitki, nazdravimo in uživamo ob prVem ognjemetu
V občini Videm.
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
Videmski upokojenci razvili tretji prapor

Od leta 1954, ko so v Vidmu pri Ptuju ustanovili društvo upokojencev, pa do danes so člani razvili že tretji prapor. Prapor iz leta 1989 je namreč odslužil svoje, njegova podoba ježe malce zastarela in v društvu so se naposled le odločili, da ga spravijo v društveni arhiv. Slovesnost ob razvitju novega prapora videmskih upokojencev je bila v nedeljo, 10. decembra v prostorih občinske dvorane, udeležili pa so se je mnogi upokojenci iz sosednjih in prijateljskih društev, sponzorji prapora, predstavniki občine, krajevnih skupnosti, društev in političnih strank. Predsednik Društva upokojencev Videm pri Ptuju Milorad Pavlovič je na slovesnosti dejal, da obstoječi zapisi iz kronike društva pričajo o tem, da je bilo društvo takoj po ustanovitvi člansko dosti močnejše. Družilo j e upokojence iz krajevnih območjih Videm, Leskovec, Podlehnik, in Dolena. Potem so se sčasoma pojavila samostojna društva po KS; najprej v Podlehniku, nato v Doleni in nazadnje še v Leskovcu, v tem času pa so upokojenci razvili tudi dva društvena prapora, ki sta bila velik simbol in ponos društva. Pavlovič se je ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem upokojencem, zvestim članom, ki so zaorali upokojensko ledino v Vidmu.
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2000
352(497.12 Videm)

6001347,3
COBISS e
Predsednik Milorad Pavlovič
Prapor Videmskih upokojencev je razvil župan F. Kirbiš
Blagoslov prapora je opravil pater Benjamin Mlakar, slovesnost pa so s krajšim kulturnim programom obogatili Ančka Selak z verzi Franceta Prešerna ter muzikanta Robi in Franci, upokojenci pa so nedeljski popoldan izkoristili za druženje in veselje.
Člani društva upokojencev Videm, v katerega so vključeni starejši občani - upokojenci iz območja krajevnih skupnosti Videm, Pobrežje, Lancova vas in Tržeč, so o novem tretjem praporu pričeli razmišljati že pred leti, vendar takrat akcija po besedah Pavloviča ni dobro stekla. Vse do letos seje posebej imenovan pripravljalni odbor trudil, da bi uresničil idejo in bi društvo končno dobilo svoj simbol. Čeprav bi kdo pomislil, da seje zataknilo pri denarju, v tem primeru to ni bil pravi vzrok, temveč je prišlo do zaostanka pri izdelovalcu praporov, je povedal Pavlovič. Nov prapor je po njegovem zdaj dosti bolj primeren času in prostoru, v katerem živimo, nabaviti pa jim gaje uspelo ob pomoči mnogih sponzorjev in donatorjev. In navsezadnje naj bi nov prapor videmske upokojence še bolj povezoval in združeval na vseh področjih življenja v občini, z njim pa se bodo ponosno lahko postavili na vsaki slovesnosti v domači občini in tudi drugod.
Prapor videmskih upokojencev je imel čast razviti župan Franc Kirbiš, ki ga je pozneje predal v vame roke praporščakov Janeza Gabrovca in Vinka Hvalca.
Prapoščaka z novim praporom
TM
NA NOV PRAPOR OBEŠENIH 26 TRAKOV Spominske trakove za prapor so naročili: občina Videm, Območna ZDU Ptuj, KS Videm pri Ptuju, KS Tržeč, KS Lancova vas, DU Leskovec, DU Podlehnik, DU Dolena, DU Sela, DU Markovci pri Ptuju, DU Muretinci, DU Lovrenc na Dr. polju, DU Cirkovce, DU Majšperk, DU Turnišče, PGD Videm pri Ptuju, PGD Tržeč, Družinski raj d.o.o. Videm, Gostilna "Pri treh lipah" Dragica Pal, Elektrotehnika Milošič Jože s.p. Ptuju, Svečarstvo Peter Stanko Pobrežje, SOPS občinski odbor Videm, DeSUS občinski odbor Videm, Ostroško Anica in Franc iz Vidma pri Ptuju, Vidovič Jožefa in Ludvik iz Vidma pri Ptuju in Pavlovič Angelca in Milorad iz Vidma pri Ptuju.