UUJ1 fok daa rtM"
in pr»i»ikof.
suaday. ^ HoliSaT*.
PROSVETNI
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
f	Uradallkt 1« spranim mMi -W1 BouU UwmUI. ki*.
L	Offtra of PuMlutln: Mil «ouIk UvBdak Ara. ' T.Lphon«, Rtwkw.ll <MW

C« na lista Ja 96.00
.	Mtar Jman M. IfM, »t Sw
a> nat—nsaia, ua« u«	c*mt« *t iuiaa t im.
CHICAGO, 1LL„ PONDEIJEK, S. JUNIJA (JUNE 3). 1S40
Subscription »«.00 Vaarlj
ftTEV.—NUMHKH 10H
Acoeptanca far »ailin« at apaeial rata of poitaga pravidad for ta saction 1108, Aet of Oat. S, 1917, aetfcorlaad on Juna M, 1111-
Nemci vrženi nazaj v bitki a posest Dunkirka
Hitlerjevi letalci ponovno napadli mesta v južni Franciji. Vojni minister Eden izjavil, da eo se štiri petine angleške armade rešile iz pasti. Predstavnik francoske oborožene sile pravi, da je izdajstvo omogočilo nemške mi-litaristične uspehe v Belgiji. - Nemci izgubili pol milijoiia^vojakov v bitkah z zavezniki
PARIZ, S. jun.—Napori nem-infaaterije, da iztrga Dun-Ji pristanišč no mesto ob Ro-vškcm zalivu, i/ rok zavezni-armade, ho ae izjalovili na j trti. Vojaki, brodeči do pasu vodi in blatu, so uprizorili voč skokov na zavezniške pozicije, io bili vrženi nazaj z velikimi gubami. Francoski krogi trdi-da je Hitler vrgel petnajst vizij, okrog 200,000 mož, na to jitte. Nemški težki topovi ruhajo krogle na Dunkirk ne-Uao.
LONDON, 3. jun.—Prvo urad-poročilo o umifcu angleške ar-itde iz Dunkirka, Francija, je javil Hinoči vrhovni minister (honv Eden. V svojem govo-po radiu je izjavil, da ao štiri etine angleške armade srečno DNprlr na angleška tla. r> BERLIN, 3. jun.—Nemški le-tki mi ponovno napadli z bom-i Marseilles, Lyons in druga v južni Franciji. V prvem apadu v soboto so bombe ubile ajaianj 46 oseb, 30 v Marseille-in ranile čez sto ljudi. Bodimo poškodovale tudi železnico, spaja Marsillea z Lyonsom, in topile angleški tovorni pariiik, ložen z bombažem, v marseille-luki.	* ** ***
ariz, 1. jun. — Predstavnik
rancoske armade je izjavil, "da bili nemški militaristični u-
pehi v Belgiji direktna posle-ica izdajstva. Ako ne bi bilo idajstvu, se bi mi še vedno bo-i na črti ob Albertovem ka-ftalu."
On je (»menil incident, ko je amo eden vojaški častnik ve-el, kako je treba uničiti moat i Albertov kanal, katerega ao Hitlerjeve kolone prekoračile in Jotem zasedle utrdbe. "Čudno w Hliši. da je «amo eden častnik, poveljnik grupe 50 mož, ve-del, kako #e požene moat v »rak, vendar je to resnica," je rekel predstavnik armade. "Izdajstvo je očitno in o tem biti nobenega dvoma." Francoski tanki ščitijo drugo angleško armado, formirano v Franciji, iti napadajo Nemce na fronti nI) reki Sommi. Počistili »" ž« sektor pri Abbevillu in fram-o>ka oborožena sila zdaj kontrolira vso bojno črto na južni strani reke. Abbeville, ki l*ži na severni strani reke, je še brez gospodarja.
Francoske čete no ujele na Htotnif Nemcev v operacijah V jem sektorju in zasegle veliko količino orožja, bomb in druge-Ka Ujnega materiala. Napol uradna časopisna agentura Te-l^fraiM e poroča, da ho Nemci od 10 maia. ko so invadirall Ho--ko. Heigijo in Luksern-bur"ko; i/yul»ili f>00,000 voja-k,,v Ta izguba je zapisana avtent j, f 11 Pi nemških dokumentni
junaki žurnaliati zapušča-J" ''"»-i/. Minister za informa •jal, da to morda ne po-J'' vojna med Italijo in ,|lkl neizbežna, lahko pa /luiomiije, <Ih bo odločitev v '"kaj dneh.
'"»d«*. i. jun> __ Izmučen
angleške armade, ki "r « \ severni Franciji pro-I pnem. prihajajo v neko luko na krovih veli I urnikov in malih ladjic "»"■j Wu*>o vojakov je do-domača tla v zadnjih f ,lr" h Poleg angleških tet |h v A ogli jo tudi fran j*ke čete. Na ti M*kov št čaka v Dunkir
ku, luki ob Rokavskem zalivu, ki je še v zavezniških rokah, na parnike, da jih odpeljejo v Anglijo.
Beg zavezniških čet iz poplavljenih krajev pri Dunkirku ščitijo angleške in francoske bojne ladje v Rokavskem zalivu. Vsa okolica tega mesta je bila spremenjena v močvirje, ko so iFrancozi -etVorili zatvor-nice rek in kanalov in je voda zalila nižine. Prodiranje nemških-tankov in motornih kolon je ovirano.
Nad Dunkirkom so aktivna zavezniška bojna letala, da zaščitijo umik vojaštva. Krogle iz topov na bojnih ladjah bombe, ki jih sipljejo letalci na Nemce, so onemogočile nacijsko letalsko pfenzivo.
Ostanki dveh francoskih vojaških divizij so s( pod poveljstvom generala Priouxa utrli pot v Dunkirk. Vojaki so silno izmučeni, kar je posledica neprestanega bojevanja v trikotnem pasu, kamor so jih potisnili Nemci v teku ofenzive.
Letalski minister je sinoči na znanil, da so angleški letalci u ničili 12 nemških bombnikov \
ne
rije j,. ,j meril, (|.
/hit
J«-|*<
ti V
»ih N»j
dv.

wm\ui n<«l Dunkirkom*
sami pa so izgubili eno letalo.
Ti letalci so del grupe, ki je v zadnjih štirih dneh sestrelila 53 nemških bombnikov.
Arthur Greenwood, laborit in minister brez portfelja v Churchillov! vladi, je v svojem govoru po radiu dejal, "da je Hiter zasadil svoje zobe v granit in da ni nobenega vzroka za malodušnOst. Utrpeli smo ve-ike izgube, toda nemške so več-e. Naša militaristlčna sila je močna in se bo še nadalje od-očno borila proti sovražniku, ki trka s svojo železno pestjo na naša vrata."
Pariz, 1. jun. — Kralj Leopold ;ie general, ki je storil neodpust-no pomoto, ko je naznanil kapitulacijo belgijske armade. To e sodba odgovornih belgijskih crogov v Franciji. Ti naglaša-jo, da ni nobenega razloga za jlatenje kralja v francoskem časopisju, ki ga je proglasilo za zdajalca in zločinca.
Berlin, 2. jun. — Zdaj, ko je bila bitka na flanderskem polj" zaključena z zlomitvijo odpora zavezniških čet, naciji napovedujejo, da bo zmagovita nemška armada udarila po francoski oboroženi sili, ki se je zbrala na fronti ob rekama Aiune in Sonetne. Nemške kolone se pri pravljajo na novo ofenzivo. Odgovorni krogi v Berlinu nagla-šajo, "da ao dali francoskemu ljudstvu devet mesecev časa za Htrmoglavljenje vlade vojnih hujskačev. Priliko je ljudstvo zamudilo In moralo bo nositi odgovornost za posledice."
Nadaljnje aretacije komunistov v Franciji
Pariz, L jun. — Robert Bla-che, bivši član uredniškega štaba lista Humanite, glaaila francoske komunistične stranke, in 32 drugih članov Ujnega komunističnega krožka, je bilo areti-ranih, ker ao razpečavali komu niatične tiskovine. Vsi ao bili odvedeni v zapor, kjer bodo čakali na obravnavo pred mlllU-riatičnim tribunalom. Enajstim članom skupine, med temi Bla-cheju, preti amrtna lutien, če bodo spoznani im krive izdajstva in zločinov proti varnosti dr
Jugoslavija potrdila pakt z Rusijo
Izvoz blaga v Nemčijo povečan
Belgrad, 1. jun. — Zveza med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo je bila ojačana na privatni konferenci med regentom Pavlom in sovjetskim poslanikom Vasilijem Lavrentijem. Konferenca je sledila formalni ratifikaciji trgovinske pogodbe med državama.
Istočasno je Jugoslavija podpisala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki zagotavlja elednjl polovico vsega izvoza jugoslovanskega blaga. To pomeni, da bo Jugoslavija pošiljala Nemčiji desetkrat večjo količino blaga nego Rusiji.
Tu prevladuje mnenje, da se je nevarnost napada na Jugoslavijo s strani Italije zmanjšala s sklenitvijo trgovinskih paktov z Rusijo in Nemčijo. Danes so se sestali na ekonomski konferenci v Belgradu predstavniki Balkanske antante, ki jo tvorijo Jugoslavija, Ruimu nija, Grčija in Turčija. Od konference se ne pričakuje posebnih uspehov z ozirom na povečanje trgovine med temi državni. ~ .
Izločitev snovi U-235 naznanjena
Znanstvena revija bo orisala proces
New York, 1. jun. — Nova metoda, ki pospeši izločitev nedavno odkrite tvarine, ki je dobila me U-236, bo omogočila praktično porabo tega vira silne energije. Zadevno naznanilo bo podal neki švedski znanstvenik, Mature, angleška znanstvena revija, pa bo orisala proces.
Snov U-235, kemični dvojček uranija, je bila odkrita pred nekaj tedni. Ta ima silno moč cot gonilna sila. Energijo sprošča v obliki pare, ako je pod vodo.
Profesor - VVilhelm Krasny-Ergen od instituta VVenner-(iraensa v Stockholmu je izumil proces, ki pospeši izločitev snovi U-236 iz uranija 10,000-krat, pravi Naturt^ Dosedanji proces izločevanja je bil silno počasen. Po metodi * švedskega profesorja bo en funt nove tvarine izločen v štirih dneh in morda še v krajšem čaau. Funt te predstavlja energijo treh mi lijonov funtov gaaolina.
Stavka Ijdjegr(rimskih delavcev
Gradnja; bojnih ladij ustavljena
KEARNEY, N. J„ 3. jun.— Delavci, ki m stotavkall v ladjedelnicah FederaJ Shipbuiiding & Drvdock ( o., M ae izrekli i glasovanjem za vrnitev na delo. Večina ae je že vrnila na delo, oatall pa ae vrnejo daaee.
kearnev. N. J., 1. jun. — John I)empsey, predsednik krajevne unije Maritime* ft >Shipworkers of America (CIO), je pozval 8000 delavcev, uposlenih v tukajšnji ladjedelnici Federal Shipbuiiding ft Drydock Co., v stavko, ker je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače 10 centov na ufo.
Stavka, ki »a je pričela aino-či, je ustavila gradnjo štirih rušilcev, dveh ferižark, treh tovornih ladij in dveh topničark. Konflikt je naital, ko ao se pogajanja . gleda sklenitve nove pogodbe razbila. Dempsey Je dejal, da atavkarji zahtevaflo poleg zvišanja plače tudi zaprto delavnico in letne počitnice plačo.	^
Iz VVashingtona je prišla veat, da je delavska tajnica poslala P. W. Chapella, Člana sina v nega odbora delavskega dopart-menta, v Kearney, da poafedu je v konfliktu med unijo in kompanijo. Momarični tajnik Charles Edison je izjavil, "da bo storil koraka, da se spor kmalu konča. Gradfjp bojnih ladij tem času ne sme biti ovirana."
miadelpliia. Pa., 1. jun. Nova bojna ladja VVashington je bila daaea ajtuičeita v morje,
dva tedna pred določenim časom. Tonaža te bojne ladje, ki je stala $66,000,000, znaša 36,-000 ton. Ta je prva velika bojna ladja, zgrajena v zadnjih 10 letih, in prva izmed 68, katerih gradnjo je odredila vlada v zvezi z izvajanjem obrambnega programa.
Roosevelt vidi novo nevarnost
Dodatna vsota za ojačanje armade
Konvencija ameriške komunistične stranke
New York, 1. jun. — Na konvenciji ameriške komunistične stranke ao voditelji poročali, <t* stranka izdaja 196 listov in publikacij v New Vorku in drugih mestih. Pred dvema letoma je število publikacij znašalo . 82. Drugo poročilo ae je glasilo, da j« stranka prispevala $1S.000 v zadnjih dveh letih nemški komunistični stranki za financiranje borbe proti Hitlerjevemu reftfmu. Samo v zadnjih šestih meserih je poslala nemškim komunistom $6000. Bivši demokratski kongresni k J. 0'Connor, nasprotnik Rooeeveltovega "nem detla", je naznanil, da bo zahteval injukcijo na sodišču, da u-«tavi govore voditeljev komunistične stranke po radiu.
Waahington. I). C'M 1. jun. — Predsednik Roosevelt je naslovil novo poslanico kongresu, v kateri je naglaail, "da je potek dohodkov v Evropi demonstriral novo nevarnost, zato naj kongres dovoli nadaljnjo milijardo dolarjev za ojačanje a-meriške oborožene sile. Previdnost zahteva pod vzet je korakov v interesu obrambe, ker se je pokazala možnost raztegnitve vojne na drugi' kontinente."
Rooscveltov |M>zlv pomeni, da mora Amerika ix>trošltl $4,600,-000,000 za oboroževanja. Predsednik Je Izrečno poudaril, da pričakuje od kongresa odobritev programa: narodne obrambe v celoti. Posebno priporočilo, liki j učeno v poslanici, je, da kongres da oblast predsedniku, da bo lahko pozvsi enote narodne garde in rezerv« v aktivno službo. Glavni fsktor v obatoječi situaciji mora biti pospešitev izvedbe obrambnega programa na vsej črti.
Francoski general ubit v avtni nesreči
-----T—---------
Pariz, 1, Jun — General Gas-ton Bi I lot te, bivši militaristični governer Pariza, je izgubil življenje v avtni nseraftl pred tre-dnevi, ko Je poveljeval ar
BALKANCI NE BODO POMAGALI ZAVEZNIKOM
Jugoslavija utrjuje vosi M Rusijo
POSLEDICE USPE-HOV NEMŠKE ARMADE
IBelgrad, 1. Jun. — Velika Bri-tanija in Francija ne moreta več računati, da bosta dobili balkanake države na svojo stran v vojni proti Nemčiji. Edina izjema je Turčija. Pred nekaj tedni je izgledalo, da bodo Jugoslavija, Grčija in celo Rumu-nija sodelovale i zavezniki, toda te možnosti nI več.
Med onimi Balkanci, ki so naklonjeni Veliki Britaniji in FraneiJVje nastala panika sa radi pohoda Hitlerjeva vojne mašine. Zdaj ao uverjenl, da jih zavezniki ne bi mogli ščitfti, če bi se Nemčija, Italija ali pa Rusija odločili za invasljo držav v južnovzhodni Evropi.
Razburjenoat se je povečala po Hitlerjevi invaziji Norveške, Danske, Holandske, Belgl Je, Luksemburške in Francije. Balkanske države ao videle, da nemška vojna mašina zmaguje na vsah frontah in to dejstvo jih je prestrašilo.
Jugoslavija ae je v kritičnem momentu obrnila na sovjetsko Rusijo. Ona ni hotela priznati sovjetakega režima, zdaj pa si silno trudi, da to stori v upa nju, da dobi v Moskvi podporo proti Nemčiji in Italiji, 4a ae bosta odločili sa sunek. Toda Rusija je daleč In ne bo mogla dosti pomagati Jugoslaviji. O-jačila bo morda le svoj vpilv v Bolgariji in pričela pritiskati na Ogrsko, če bo slednja demonstrirala, da sa pripravlja na invazijo Jugoslavije. V tem momentu še ni znano, če hoče Rusija sploh pomagati Jugoslaviji. Stalin je zadovoljen, ker J« Belgrad padel na kolena In ga prosi pomoči.
O Rumuniji je znano, da hode navezati prijateljstvo z Nemčijo in Italijo iz bojasni pred sovjetsko Rusijo. Ona upa, da bo na ta način rešila svoje terito-rije In preprečila revlsljo mej. Rumunija se že dolgo trudi, da pridobi Italijo na svojo atran, da zmanjša pritisk Nemčije, toda uspehi se še niso pokazali.
Grčija, Ogrska In Bolgarija so na tleh in se ne upajo ganiti iz strahu, da bi vsak korak v prilog zeveznikom smatrali v Berlinu in Rimu za provokaci-Jo. Edino Turčija še stoji na atrani Velike Britanije In Francije, toda možnost je, da bo tudi ona revidirala svoja stališči«.
a t	I '
Indijska oborožena sila ojačena ~~
Indija ni varna pred invazijo
Domače vesti I
Obleki
Chicago. — Luka Verhovnlk iz Elyja. Minn., je zadnje dni obiskal gl. urad SNPJ In uredništvo Prosvete; prav tako Albin in Ana Sardoner s tremi o-troci ter Joe Zupančič iz De-troita, Mich. *
Mlad rojak obdolžen umora
Walsenburg, Colo. — Andrej Spendov ml., atar 17 let, je ob-dolžen, da je oddal tri strele na zdravnika dr. J. F, Baccaja, ki je šeat ur kasneje umrl v bolnišnici. Dr. Bacca je podpisal pred avojo smrtjo iajavo, katera se glasi, da je Spendov stre IJal nanj, ko je obiskal njegovo ženo zaradi bolezni, Spendov je član mladinakega oddejka SNPJ.^7
Nov grob v Detrolt u
Detrolt, Mich. Dne 20. ma, ja je tu umrl Anton Pavelič, star SI let in doma Is Trnovca na Dolenjskem. Bolehal je tri leta za sušico. V Ameriki Je bil 36 let ln tu zapušča ženo, tri si nove in Šest hčera. Bil je član društva 121 SNPJ.
Nov grob na farmah
VVillaril. Wi«. — Po dolgi bolezni vodenici ln končno Š« pljučnici je 22. maja umrl Frank Cernič, star 86 let ln d* ;na i Broda ob Kolpi. ~ V Ame riko Je prišel pred 63 leti, In sicer najprej v North Dakoto ua farme, nato je šel v Minne-soto, kjer je pionirll mnogo let, zadnjih 14 lat JTpa bival pi. vnukinji na farmi v VVIHardu. Zapušča dve vnukinji, sedem pravnukov In tri prapravnuke ter dva polbrata. Pokopan je bil civilno in pri uogreou so pomagali tudi člani društva 11»H HfNPJ, ki so hvaležni vsem o-nim, ki so prispevali vence in drugače pomagali.
Veatl Is Clevelanda (Me vela mi. — Dne 28. maja Je zadela srčna kap Franka
Penco, starega 47 let in rojenega v Mali Vodenici pri Kosta njevlcl na Dolenjskem. Tu Je bival 27 let In zapušča ženo In štiri otroke, v starem kraju pa starša In druge sorodnike. — V bolnišnici Je umrl Frank Buta la, sUr 68 let in doma 1* Gradca v Bell Krajini, znani musi kant, ki je ustanovil In vodi mnogo godb. V Ameriki Je bi val 62 let in tu zapušča ženo dva sinova in hčer. — Dne 20 maja je umrl Jos. Blogar, star 69 let In doma iz 2užemberka na Dolenjskem, Član društva HNPJ. — Is starega kraja so se priselili v Cleveland Minks Kel har Is Zgornje Sušice pri Bi celjskem, Mary Križman In An tonija Auštar z dvema sinovoma is Sv, Križa pri Moravčah. V družini Viktor In Ana ftele ju umri novorojenček, star en dan.
Is Južne Amerike
liuenos Aires, Arg. — Dne t maja Je avtomobil do smrti povozil rojaka Blaža Videla, god lienika, ko Je šel h godbenlm va-
Jam,-
Dva T ročki jeva strainika v zaporu
PADEC INDUSTRIJSKE PRODUKCIJE V RUSUI
Kimla, Indija, I. Jun. — Gene-ral Robert Caseels, angleški poveljnik Indijske oborožene sile, Je natnanil ojačanje te sile za 100,000 mož. Utalska sila bo tudi povečana.
General Je izjavil, da obstoje ča situacija v Franciji tvori o-čitno nevarnost i raStagnitve vojne, kar pomeni, da Indija ni več varna pred napadom Kova in povečana indijska armsds bo ukljačevala motorne ln mehe »i t Irene enote poleg infanterlje
mi dnevi, ko je poveljeval ar.I Indijska "T^. , *Uf madi na fronti, se glasi uradao 12*0,000 domačlnsklh vojakov in poročilo, ki pe ne omenja po-
Meaico Clty, 1. Jun. — Dva telesna stražnika l*ona Tro-< k**ga, ruskega boljševika v izgnanstvu, sta bila pridržana zaporu, dočim sta bila dva dru ga ispuščena. Trocki Je sani kal obdolžit ve, da Je sam aran Žiral napad na svoje stanovanje zadnji teden. Hheldon Harte iz New Vorka, Troekijev atraž-n m,4 Je bil ugrabljen v letu napota. Kje se nahaja, še znano.
drobnuett BIIMte Je bil načel-nič fraftroske utilitaristične misije, ki Je vodils borbo poljskih tet proti ruakHn boljševikom I. 1020 aa Poljskem.
67.000 angleških. Kako velik del te oborožene sile se še nahaja v Indiji, ni snano. Več ti-soč indijskih vojakov Je bilo poslanih v Francijo, Egipt In Palestino.
Japonska poostrila kontrolo tiska
Tokio, I. Jun. — Uradna kon trols tiska in govora je bila po ostrena. Vlade Je neznanlla * te nov it* v posebnega urada, ki bo strogo pasil na vesti, ki Jih
Sovjetska ekonomija zabredla v krizo
POMANJKANJE IZURJENIH DELAVCEV
Bukarešta, Rumunija. 1, jun. — (Poročilo listu Chicagu Dal* News.) — Kakšno Je stanja* produkcije industrijskih isdel-kov ln surovega materiala v sovjetski Rusiji r Ali produkcija ahko omogoči akcijo rdeče armade v tem letu, tla ne bo to le obupna Igra • strani političnih atratagov v KremluT
Nihče, ki se mudi le nekaj tednov v Rusiji, ne more dobiti prave slike o situaciji, lahko pa govori s ljudmi, če sploh hočejo govoriti s tujcem v sedanjem-času, in pa s onimi tujci, ki bivajo Še več let v dešell in Jim e položaj znan. Najbolje sa spoznanje Bituacije je, da se človek omeji na isjave in pisanje ekonomov v sovjetskih publikacijah, da dobi prav6> sliko,
Samo* na slednji podlagi js ~ mogoče sklepanje saključkov. s člankov ln poročil v sovjetskih listih In revijah je rasvlden položaj industrij. TI ugatavlja-o padec produkcija premoga, želesn« rude, olja, je^la In drugih kovin v prvih meeeeih tega eta. Produkcija je saostala v jeklarski, avtni in drugih glavnih industrijah, Nobena industrija ni dosegla določene kvote.
Sovjetski ekonomi ne prikrivajo svoje saskrbljenostl. V dobi treh mesecev je bilo demon-strirano, da sovjetska industrijska mašina šepa. V vsaki kapitalistični državi bi stanje, kakršno prevladuje v Rusiji, označili za kriso, V spopadu s Nemčijo, slasti če bo porastla zavetnike, bi bila Rusija strta v nekaj mesecih. V Moskvi računajo na možnost takega spopada. Sovjetska mašina ne more tekmovati z nemško v nobenem oziru.
' V ruskih industrijah se opaža pomanjkanje izurjenih delavcev. To je nastalo, ko Je Moskva potegnila delavce is tovarn In jih potisnila v armado. Glavne in-duatrlje so bil« purslisirane ne samo zarudi pomanjkanja isur-, jenih delavcev, temveč tudi vsled nesposobnosti voditeljev Industrijskih obritih. V teku vojne na finskih frontah Je Rusija izgubila ogromno število tankov In bojnih letal. V razmahu je kampanja, da Rusija nadomesti te Izgube, toda uspehi so neznatni. Orožna Industrija ne more izdelovati tankov in letal, ker Je pomanjkanje surovega materiala. Isvaet-js, glasilo vlade, so prisnele, da je produkcija olja sllno>idla ln da no Oljnjaki v nekaterih krajih prenehali s obratom. Položaj, kakršen je, vsnemirja voditelje v Kremlu In Jim povzroAa glavobol. Padec Industrijske pnatotrlje na splošno se ne more zanikati. Ta Je že ustvaril reaue probleme glede narodne obrsmbe pod Stalinovo diktaturo.
To sicer ne |»omeni, da Sovjetski uniji preti skorajšen notranji polom, dejstvo pa Je, da ae ruaki medved plazi po tleh in se ne more dvigniti. V vojni i mogočno oIm»roženo silo, kakršno predstavlja nacijska Nemčija, „, m -ovjHl ničesar dosegli. To je vzrok, zakaj se Stalin drži proč od sedanjega konflikta. Kdiuo, kar more rlskiretl, Ja napad na Rumunijo, da JI Istr-ga li#aarabljo, provinco, ki Je bila pred svetovno vojno ruska posest.
objavlja časopisja. Načrt glade poostritve kontrole In eensu-re ti»ka Je bil *e sestavljen.
P10SVETA

PROSVETA
THB KNLKiHTKNMKNT
ULASILO IN LASTNINA «M»VBNNHB N4SOUNS POPrOSNK JKUNUTB |mi mmd	kr M*»mm KiIIimI UmmmIH
HtNtelM M MrUl«. 4H»«c Ml«« CMm«*| Ni M «* M Wt*. SS.M Ml H	" U,U; - OM—»
to Cta-ro |7W »»toM«. 11.7» «4 M M«; •• I.MW<»» fHMt.	- —J^L
HutocrtotlM rtlMi (w U* UoiUrf 3U4« (»m»f« Cfci«««) •»4 C*Ni« N M y«r	ChteMo .»4 < Mm flM pmr fmt.
M* MiMrtrM » N prr JMOT
Cnt	pm 4mv»mrm. -	I« »«i*ro4*«ai
<lMkv« m •• rrmfe* *>*•+»'> hUrrmrmm imMm <*rtk». po-««aU. IfMM. PMI H4.) mm *r—to	k » »kUmJm.
trn * prUmiil pmitmlmu
A4*Mtbtn« r»Ua «*• tfrtnMUl MfenuMflrto of coNMHuai-cMlMi liU »MutuiM »rticU. *lli »•* k»	CMW
■HMfrtpte. mHi m Murtmm. pUf. pormm. m*., wlll U rmlmrnmd Um mmmimr mm\t wkmm mmmumpmulm* lry —H
Mmmtmm n Ur Im ■
PKOHVKTA MST-M «U. UiriMf A»«W < ******
MKMHKK OT TNK fEDESATBO fWUW wmi<»ffffrv..........................
M prU»#r <Ju«»» M. !•«•). pmht
la vmm im • Um Amtumujm pouiu i« (irtvuteimi, 4« m VSM IM n« uaUvl.
Kdo je omogočil Hitlerja?
Vprašanje, ki ga vsebuje naslov tega Članka, ni danes važno, vendar so med nanfl ljudje, katerim je to vprašanje zelo važno. Tako Je važno zanje, da ga neprestano poudarjajo In podčrUvajo svoj odgovor nanj. Odgovor seveda je, da so angleški in francoski "impe-rialistl" odgovorni za Hitlerja, kajti oni so mu pomagali do oblasti in oni so ga podpirali toliko časa, dokler jih ni preraste!. In zdaj se naj oni tepejo s Hitlerjem, ki so ga omogočili! —
Da ppdprejo to trditev, je seveda treba iti nazaj do svetovne vojne in do versajskega miru. Toda, če hočemo biti doslaini, ne smemo ostati tu. Svet se ni začel s svetovno vojno In veršajskim mirom. Kdo je bil odgovoren za svetovno vojno? Ce pravimo, da so imperiali-s t i in mednarodni benJrifji omogočili svetovno vojno, se moramo spet vprašati: kdo je pa odgovoren za imperialiste In mednarodne- bankirje? Kdo je odgovoren za mednarodni kapitalizem? In zakaj bi ne šli do dna in se vprašali: kdo je sploh odgovoren, da so ljudje na svetu In da so med njimi mednarodni banditi in človeške zveri? —
Pozitivnega odgovora na to.ni — kakor ga ni, če vprašamo one, ki polagajo odgovornost za Hitlerja na demokratične zaveznike: čemu se toliko trudite za oh rano svojega Individualnega življenja, ki ga vi sami niste omogočili? — —	~ "
Res je to absurdno — ampak to je le slika, ki lahko priča, kako se danes uveljavljajo največje absurdnosti v znamenju propagande, ki grmi ali piska iz vseh kotov.	j
Pakt je, da sia versajski mir In povojna zunanja politika Anglije In Francije le DELOMA odgovorni za pojav nacistične reakcije v Nemčiji. Le deloma! Glavnih vzrokov za pojav Hitlerja In nacizma v Nemčiji — kakor za pojav Mussolinlja in fašizma v Italiji — je cel kup. Deloma so bili krivi zavezniki, deloma je biia kriva Amerika, ki se je po vojni Izolirala in ni hotela sodelovati v Ligi narodov; deloma so bili krivi londonski, pariški in newyorški bankirji, ki so Iskoriščali ekonomsko življenje v Nemčiji; deloma so bili krivi nemški delavci) ki so bili strankarsko med seboj v neprestanem konfliktu in na ta način s<r paralisirali svojo veliko politično moč; deloA ma je bila kriva mlada nemška demokršciia (vlada), ki je vedno popuščala napram teroristom; deloma (v precejšnji meri) so bilfari-vi nemški komunisti, ki so bolj sovražili socialiste kot Hitlerja in kot taki so v parlamentu raje glasovali z nacisti vred proti socialistom kakor s socialisti proti nacistom — dočim so iz Moskve podpihovali to početje nemških komunistov.
To je le nekaj glavnih vzrokov y.a pojav Hitlerjeve reakcije v Nemčiji; je še veliko število drugih, ki so sami na sebi malenkostni, toda v kompliciranem procesu so vsi prav prišli. Da sta Anglija in Francija (prav za prav kapitalisti in nazadnjaki teh dveh držav) prva leta pomaifsli Hitlerju do oboroženja, je res-nics, prav tako je pa tudi resnica, da mu je s druge strani immagala sovjetska Rusija n prodajanjem surovin; prav tako mu je |H»magaia Amerika.
Ce je torej kdo glavni krivec — Je ta krivec ves svet, so ekonomske rasmere vsega jveta! — Veliko odgovornost nosi naailni ruski bolj?' ševizem, ki je ž«* med svetovno vojno PRVI pokazal pot moderni barbamki diktaturi — In kot tak je provociral fašistične diktature! Mussolinl in Hitler sta v taktiki in metodah )>osne-msls boljSeviškc diktatorje, čeprav sta v začetku in navidezno nastopala z drugačnimi Cilji.
O tem se lahko piše in razpravlja brez konca in kraja — ampak s tem ne la>do dosegli ničesar. O resničnih vzrokih te ali one diktature naj piše zgodovina, ki Jih bo ediina odkrila in ugotovila.	4
Za nas v tem momentu ni to važno, nI noben problem eksistenčnega pomena. Za nas Je v tem momentu veliko bolj važno dejstvo, da Hitlerjev sistem JE. da Hitlerjev razbojniški aparat razdeva in uničuje Evropo, da ubija milijone ljudi telesno in drugače, da uničuje v Evropi vse, kar Je demokrstlčnega in napol ifiaUe v satfajl keM.)
Glasovi iz
naselbin
Poročilo zastopnika
Sharon, Pa. — Poročal sem že o veliki udeležbi na mladinski priredbi za materinski dan. Na ša naselbina že ni videla' tako velike udeležbe od 6. septembra 1928, ko je bila otvoritev tukajšnjega Slovenskega doma Ravno tistega leta se je opisani naselil v Sharonu. Takrat je bilo vse živahno, vse tovarne so obratovale s polno paro in tudi zemljiški agenti so obratovali s polno paro in nas vozili z avti.
Tudi podpisanega so peljali na "brezplačno" pojedino, za katero sem plačal štiri stotake. Dalje ni šlo, čeprav je bila kupčija dosti večja, toda nem rajši pustil zemljišče in štiri stotake, ko so se mi oči odprle, da ni vse zlato, kar se sveti. Seveda so se nam rojaki smejali v pest. No, mene so osleparili samo za štiri stotake, a nekatere pa tudi za dva in tri tisočake.
Danes je imbistrija tukaj zopet precej mrtva, ni pa mrtva naša naselbina niti Slovenski dom, kamor se stekajo naši bratje in sestre, obdržujejo svoje seje, veselice, koncerte in podobno. Ob takih prilikah pova-biftio tudi občinstvo iz zunanjih naselbin. Kot že omenjeno, se naselbina kljub slabim razmeram povoljno razvija, ker delamo skupno z našo tukaj rojeno mladino.
Pred več leti so ustanovili prvo angleško poslujoče društvo SNPJ, ki pa je kmalu v miru zaspalo. Pred par leti so se mladi člani društva 262 zopet začeli zanimati za svoje društvor Prosili so društvene odbornike, da bi jim šli na-roko in pomagali ustanoviti angleško poslujoče društvo. Odborniki so pod-vzeli potrebne korake in pridobili dovolj mladine za ustanovitev novega društva, ki je dobilo številko 765. Kakor se sl!šl, to društvo lepo napreduje tako v članstvu kot tudi finančno.
In U. maja ste lahko videli, koliko občinstva je privabil mladinski krožek št. 21, ki je pod zmožnim in izbornim vodstvom France« Novakove. Ona marljivo uči mladino v izgovorjavi slovenskega jezika in prepevanju slovenske j>csmi, pri Icm pa si še vsak dan v tovarni kruh služi. Kako potrpežljivo srce ima Frances, sem slišal tudi od otrok, ki so povedali, da zelo prijazno postopa z mladino, kakor bi bili njeni lastni otroci. Tudi gostujoča krožka 7 in 10 sta bila lepo Uvežbana, bodisi v igrah ali petju, kar znači, da imajo dobre učitelje ali učiteljice. Da je temu tako, potrjujejo dopisniki iz Sharona in Cleve-landa. Upam, da smo bili vsi zadovoljni s programom. ~
Zelo presenečen je bil podpi-Manl, ko je zaslišal naznanilo llarryja Ruperta, da bodo zdaj zapeli eno aivolasemu Zidanšku k njegovemu 75. rojstnemu dnevu. Hi! sem tako gjnjen, da nisem slišal, kaj so peli, niti verjel, .da mladina tako upošteva sivolasega starca. Gotovo je bi-
lo to delo naše vrle Frances Novakove. Zahvaljujem se vsem trem krožkom in njih učiteljicam in jim kličem: Le tako naprej, saj je v vašo koristi Mi vas bomo veseli in se žrtvovali kolikor bo v naši moči, da boste zadovoljni v svojih mladih letih. In če boste dočakali tako visoko starost kot jaz, upam, da boste tudi tako veseli kakor ae jaz in tudi imeli toliko prijateljev in prijateljic kakor podpisani. Vsem se zahvaljujem 1 darove in za poset te priredbe, mladini pa priporočam, uai čuvajo in podpirajo našo šele 86 let staro mater SNPJ. Bodite tudi na straži, da se v našo sredo ne zanese sovraštvo in prepir. Ostanimo zvesti, prijazni in delavni za naše podporne organizacije, posebno pa za SNPJ.
Anton Zidanšek, zastopnik.
Nekaj spominovt , Klizabeth, N. J. — Letos so naši dopisnik že veliko pisali o svojih spominih in doživljajih is mladih let. Zanimivi so taki dopisi in jih vsakdo rad čita. Bom tudi jaz povedala moje doživlja^ je v prvem letu mojega bivanja v tej deželi.
Prišla sem v službo k taki gospodinji, o kateri ljudje pravijo, da je opasana s kačo in najslabša z gadom. Na to sem se dosti-! krat spomnila, ko sem garala pri neki Židinji v St. Louisu, Mo. Zidje ne puste, da bi dekla popa rila kokoš, marveč sem morala kar suho skubsti. Garala sem tako kakor še nikdar v življenju.
Nekega četrtka grem k moji znanki. Ko vidi moje roke, vse krvave in razpokane, me vpraša, kaj delam, nakar pravi, naj grem na policijo in zatožim to babo in naj se več ne vrnem k njej. Boječe sem odgovorila, da tega ne morem storiti, ker mi ne bo hotela izplačati zaslužka za 16 dni. Ona gre z mano, stopi k policaju in ga vpraša za naslov nekega urada. Dal ji je karto, nakar smo se odpeljale v mesto in šle v 28. nadstropje nekega nebotičnika. Tam so me popisali In tisto Judovko, katero so tožili in po treh mesecih sem dobila svojo plačo. Seveda nisem šla k njej več na delo.
Službo sem dobila v drugem kraju pri bogatih ljudeh, kjer sva delali z neko zamorko. Imeli sva vsaka svojo spalnico. Nekega večera je v moji spalnici ugasnil plin, ne vem kako in za/-kaj. Radi uhajajočega plina sem se onesvestila. Ko je zamorka zadišala plin, ki se je razširil že po vsej hiši, je poklicala gospodarja, ki je opolnoči (pozval zdravnika.
Ko sem se prebudila iz omotice, sem bila vsa izmučena. Okrog postelje so stali gospodar, zdravnik in več drugih. Zaslišala sem, da so me med njimi pričeli klicati po stovensko: VNežka, Nežka, kaj je s teboj?" Spoznala sem jih. Bili sta moji znanki mrs. Theresa Speck in mrs. Mary Stekar. Bili sta zelo prestrašeni, itla Sem slaba, glava me je mdfcno bolela in blju-
Urd Lothlen (leve), angleški poslanik v Wa«hlngtonn. In ameriški flnanfel magnet J. P. Morgan.	f .
vala sem. Oh slu doniMSge ne
Omenjeni sta še danes v St.
Ijouisu in se jih še vedno spominjam; hvaležna sem jim in jih bom oči ranila v spominu. Komaj aem bila tri mesece v tej deželi, toda že sem iskusila trpljenje, ki mi ne bo šlo is spomina do smrti. Ker nisem bils takrat še v nobenem društvu, je bilo še slabše seme. Moji prijateljici sta mi rekli, da bi bili kolektali med rojaki za moj pegreb, če bi bila takrat umrla, ker sama nisem imela denarja. »Potem sem stopila k društvu 107 SNPJ in delala še v drugih krajih. Spoznala sem se z dekleti — nas je bilo osem po številu, od katerih so bile nekatere že v društvu, druge ne. Spoznala sem se tudi z družino Vinceata Cainkarja, z njegovo prvo ženo. On Je bil takrat predsednik društva 107, V. Sever tajnik in Frank 2v»mit blagajnik. Dobre se še vseh spominjam. Dokler je človek "lej-dik in fraj", se vsemu privadi in vse pretrpi — kot Kočevar v peklu!
Agnes Paaarich,
728 Clarkson ave.
„ Vesti iz Bridgeporta
Bridgeport, O, — Dne 24. maja zvečer je v bližnjem Wheel-ingu govorila v Community Forumu žena predsedniks Združenih držav mrs. RooseveJt. Ogla-šana je bila precej, vendar pa ne tako kakor bi morala biti, ker so vsi časopisi v tem krajii — republikanski. Imel bi se udeležiti neke seje, ki se pa k sreči ni vršila in tako sem se lahko udeležil tega predavanja.
Vstopnina je bila 76c za odrasle in 50c za dijake, kajti Forum mora plačati najemnino za dvorano in govornike skozi vso sezono. S tem predavanjem je bila sezona Foruma zaključena. Udeležilo se ga je okrog 2000 ljudi v Market Auditoriumu, kar je vsekakor lepo število vpričo take vstopnine. Mislim, da sva bila s sinom edina Slovenca navzoča.
Predmet njenega govora je bil: Kooperacija za socialno \ir boljšanje. Govorila je nad eno uro in predmet tako dobro obdelala, da je Žela buren aplavz in odobravanje. Po govoru so bila stavljena rasna vprašanja, na katera je bliskovito pa tako kratko odgovorila, da tisti, ki se ne zanimajo sa delavsko gibanje, mogoče niso razumeli pomena njenih odgovorov. Ampak kdor jih je razumel, bi lahko o enem napisal celo stran Prosvete.
V	začetku svojega predavanja je omenila, da ni prišla kot politik in tudi o politiki ne bo govorila, pač pa o socialnih problemih. Dobro je opisala tako svani slumski problem in kaj pomeni za dešelo. Slumi so torišče lakote, revščine, bolesni, umorov in drugegs zločinstva. Niti največji delavski govornik bi ne mogel bolje orisati tega problema. Je sploh značilno, da imajo revni sloji Uko prijateljico v najvišjih krogih dežele, dasi je tfla ona vzgojena, da se ne sme niti s komolcem doUkniti delavskega bitja.
Na vprašanje, ako dežela ne bo zgubila demokracije, če se zaplete v vojno, je odgovorila, da je odvisno od ljudstva samega, kako bo znalo obdržati demokracijo. Glede novih strojev je odgovorila, da se mora za rešitev tega problema brigati delavstvo. Seveda je prišlo že Uko daleč, da mora federalna vlada storiti potrebne korake, toda oseba, kot je ona, mora biti previdna, kaj govori. Kot sem jo razumel, je glede tega mislila tole: Delavci, namesto da sU razdvojeni in se med seboj bijete, združite svoje vrsU, ker le ns ta način boste primorali vlado, da bo vas upoštevala.
Mrs. Roosevelt je dobra govornica in dosti potuje, tudi med delavskimi sloji, zato pa tudi precej pozna a jih razmere. In prav vsled tegs je bila ožigosana v tukajšnjih listih, da je — komunistka. Za list ali osebo, kil Je to pisala, je sramoU. ker kaj takega se poslužujejo le podli obrekovalci poštenih ljudi. Mo-lek Je o Um resnico povedal, ko je zapisal, da take žene kot je mrs. Roosevelt še ni bilo v Beli hiši, ki bi se toliko zanimala ss nižje sloje.
V	nedeljo. g6. maja. smo imeli na Bartonu pri br. Josephu Skoffu konferenco Prosvetne mstice in po konferenci sesU-nek zastopnikov društev SNPJ glede transporter!je na ohijski daa SNPJ v Cleveland dne 2S
gsr se konference tiče, precej dobris/ kko upo-brezdetje v teh krsjih. pažnje se je posvetilo, kako M ohranili PeeleUrca na površju in njegove publikacije— Majski glas in Družinski koledar. Razprave so bile tudi O bodočem zboru JSZ, glede njenih smernic, ki naj bi odgovarjale razmeram, da bi v čim večjem obsegu širila delavsko zavest med našim narodom. Za delega-U je bil izvoljen br. John Vitez, ki bo sestopal konferenco.
Prihodnje zborovanje konference se bo vršilo v nedeljo dopoldne dne 22. septembra pri Skoffu, popoldne bo pa piknik. Izvoljen je bil tudi odbor, k! bo posetil društva in jih skušal pridobiti v Prosvetno matico. Izvoljen je hil zopet stari konferenčni odbor — Ujnik je podpisani.
Drugo važno zborovanje bo 23. junija ob 10. dopoldne, namreč Slovenske progeesivne zveze za naš okraj, popoldne bo pa piknik. Oboje se vrši pri br. Skoffu na farmi, ki je sedaj vsa v cvetju in zelenju. Na to važno zborovanje so vabljeni vsi rojaki in vss društva, da kot davkoplačevalci začrtamo pot za nadaljnje delo. Skupno delovanje je potrebno posebno sedaj v teh kritičnih časih. Zato je naša dolžnost, da delamo roka v roki in si skušamo pomagati na U ali drugi način.
V nedeljo, 16. junija je zadnja seja kluba Naprej 11 JSZ pred zborom. In ker je klub izvolil delegaU — podpisanega — je dolžnost vseh članov, da pride mo na sejo in razpravljamo o vprašanjih, ki pridejo na bodoči zbor.
Isti dan popoldne, 16. junija, se vrši piknik okrožne federacije SWPJ na prostorih društva 338 na Blainu. Dohodki federacije gredo za plačevanje asesmenta potrebnim članom . društev, ki spadajo v federacijo, in za druge stvari, ki so v korist jednote in delavstva sploh. Zato torej vabimo članstvo in tudi druge rojake, da posetite U piknik. Lansko leto so na Blainu posta vili lep paviljon, kjer se bo lahko vrtelo staro in mlado.
Odziv na poset ohijskega dneva SNPJ ie do zdaj selo dober, kakor Je razvidno is poročil zastopnikov na prej omenjeni kon ferenci (Prosvetne matice. Slo bo mnogo avtov, ker U način trans-portacije je bolj. pripraven sa rasne naselbine kskor pa bus. Is Bridgeporta in okolice se 28. julija zberemo ob 7. zjutraj pri društveni dvorani, drugi pa pri br. Primožiču, kjer nas počakajo, nakar ob 7:30 skupaj odpeljemo proti Clevelandu. Na zadnji seji federacije je bil podpisani izvoljen, da v imenu tukajšnje federacije pozdravi občinstvo na jednotinem dnevu v Clevelandu.
Delavske razmere so tukaj vedno slabše. Premogovnik na Blainu, edini v tem kraju, ki še obratuje, je v tednu, ki se je končal 25. maja, delal samo en dan; nekateri pa sploh niso nič delali. Bolnikov pa imamo precej, kot tudi drugih nesreč in operacij med članstvom SNPJ.
Jeaep Snoy, 13.
Boj med starim m novim
Belllnghem, Waah. — Ko dobim Prosveto, pogledam kaj je bolj zanimivo: ali dopisi ali uredniški članki. Vojne novice izvem po radiu prej. Zdi se mi tudi, da je vse naše prerekanje v Prosveti glede dikUtorjev in demokratov, aH komunizmu in socializmu podobno Townsendo-vemu načrtu, v katerega sem tudi sam vgačetku verjel.
Ko sem bil mlad, sem verjel tudi v oni "drugi svet", ampak ho-tel sem kakšnega dokaza. Tisto, kar sem slišal v šoli in cerkvi, nI bil sadoaten dokaz o kakem "drugem" svetu. Vse sem pazno prečlUl, kar ml je prišlo v roke — knjige In časopise. Ce je bila prilika, sem šel 1 poslušat tudi predavanja o raznih vprašanjih, na primer o social icm u, o po-sUnku raznih ver in predvsem katoliške, o bojevanju med staro in novo vero, o tridesetletni vojni, o špenski inkvisiciji. ki Je ns grozoten način mučila osumljene ljudi, seveda vse v imenu vsemogočnega sa reševsnje duš . . . Malo po malem sem čital o evoluciji, elektriki, atomih In drugih stvareh. Ako nisem kaj razumel sem preči tal dvakrat In trikrat, da sem sapopedel.
Tsko sem torej prišel do prepričanja, da Je neredu, to Je preprostemu ljudatvu vara le hip-- (Halje na S. stieaL)
PONDELJEK^Ž. JTTvt^ , ]
Diktator s humorjem
8ovjeUki dikUtor je v nasprotju . u. -Jem in Museolinijem zelo slab gtorn "'S?' gdvi dolgi govori ljudi dolgočasijo v * nem dotiku pa je, kakor pravijo Angleški romanopisec Well«, ki ll i lT ^ krat razgovarjal, pripoveduje, da Stalin čllf" ka s svojim govorjenjem naravnost UaS ra. Samo v uradnih zadevah in v uradni I* 1 čevanju je kratkobeseden, strogTn grobTI Astorjeva ga je nekoč vprašala: "Kako£5S bo trgalo to krvavo obračunavanje med J? mi pristaei?" - -Dokler se bo meni zL* trebno," je odgovoril kretfo Samega X lo ceni in se smatra za vrhovnega pogu/. j komunistične dogme. Na zadnjem kon«2i stranke je izjavil: "Jaz in boljševizem svili in isto in neločljiva."	en%
Drugje je zelo načiUn. Ko ga je svoj J obiskal Eden, mu je hrez vsake pogreške citir«^ i odlomke iz Platonovih del, iz "Dona Ki ho t? in Daudetovih knjig, Nekoč je sovjetskim ni I sa tel jem ostro očiUl, da ne znajo pinati ••(£ UjU Shakespeareja, Hugoja in druge klasike" drugače ne bodo vaša dela potrebna niti mi jim je baje dejal.	|
S tujimi obiskovalci je nenavadno ljubezni? Kadar se razgovarja s predstavniki veliki kapitalističnih podjetij, jih nagovarja e nad* vom "monsieur le bourgeois". Med dikuurii je edini, ki ima mnogo smisla za humor. 1
2e dolga leU prebiva v Kremi ju, kjer inu tri sobe. • SUlno ga straži trop detektivov k kadar se odpelje v mesto, se peljejo z nj« vedno trije avtomobili raznih tipov. g3 najbližji vedo, v katerem izmer teh treh voiov sedi. Sedi pa običajno poleg šoferja. Obleka nosi vedno enako, do vratu zapeto zeleno ra. sko suknjo in jahalne hlače. Dela po »edea dni nepretrgoma od zore do kasnega večer«, potem počiva po dva dni na svojem podenl skem posestvu.
Zelo rad obiskuje operne in baletne prelj sUve ter kinematografe, rad igra tudi šah, 1 največja strast mu je kajenje. Celo meti ot*-. dom mu gori pipa poleg krožnika. Vodko rad pije in zdrži mnogo pijače.
Najboljša njegova prijatelja sta Vorosilot in Kaganovič. Nekega večera ga je obiskal! ameriški veleposlanik. SUlin je stal z Voro-j Šilovim in Kaganovičem poleg klavirja, na ki^ terega je njegova tretja žena, Kaganovičevi sestra, igrala ruske narodne pesmi. Vsi trije neomejeni gospodarji -današnje Rusije so 1 grmečimi glasovi spremljali klavir in dajaK j Ukt s trkanjem kozarca ob kozarec ... I
—hi- - J
Smeh, najboljše zdravilo I
2e od nekdaj smo ljudje prepričani, di je smeh nekaj zdravega. 2e pred 2000 leti je pisal neki modrijan: "Veselo srce dela življenje veselo in je kakor zdravilo, fcalost suši kosti" Odtlej so pesniki, filozofi in zdravniki vedno znova poudarjali zdravilne učinke smeha. Toda poskus, da bi U dobrodelni učinek smela tudi zdravniško dokazali, so napravili »ekv novejšem času. Pri tem se je izkazalo, d» vplivajo gibi mišic pri smehu dejansko ur*; no na telo in nič manj na dušo.« Neki pomim-bni zdravnik Je celo izjavil: "Ce bi se mofil ljudje bolj smejati, bi imele naše bolntfniceii zdravniki manj dela."
Smeh nas ohrani mlade, poveča tek, pospešuje prebavo in krvni obtok, nam dela,«!* svobodnejše, oči jasne ter nadihu je lica 1irj^ čico veselja. Kdor ima veder temneram« dobro je, dobro spi, dobro dela in ima veaflh do življenja.
Cim sUrejši pa posUja človek, tem manj P je volja do smeha — na žalost. Mnogi W s srčnimi motnjami se smehu izogibajo, »j menijo, da bi jim srce smeha ne zdrialo m skusi pa so pokazali, da so se srčne te*aw smehom celo izboljšale.
Pred dvajsetimi leti
(Iz ProsveU, 3. junija 1920)
Domače vesti. Novo slovensko draejjj društvo v Chicagu Je uprizorilo svojo P • igro, -in sicer Gorkijevo "Na dnu, ob udeležbi v dvorani flSFS.
Delavske vesti. Magnatje trdega pr^Jj so sprejeli Wilsonovo posredovanje v rudarji.
Ameriške vesti. Republikanci kupuijejo legate po $2600 sa svojo konvencijo, sm rj odkrita senatna preisksvs. #	j
ft inozemstva. V Londonu so bili ker je Amerika odklonila msndat »
ni jo.	J
Sovjetska Rusija. Leninova vlsdaj^ # kov s Cehoslovakijo. - Poljaki so usUvili sovjetsko ofenzivo ns ju*'
(Dalja U	>
demokratičnega - da U GOJE bodoče demokracije in	%
pi ter posUVljs v resno nevamo*i bodoče demokracije in svobode v
To Je zdaj važno in pa to kako ss|J štvo, ki šelekoliko diha svobodm) -- m> ubijsjočo tfr rasdevsjočo pošsst T
hipu vsžn<j in nič drugegsl —
s
kovice
i starega kraja
[Slovenije
^e so delali denar Vrfcovem
Ufc, 28. aprila. Kakor iVed časom izročali je tu-JLji komandir orožniške po-& Vranjo Cečko čisto slučaj-^dkril na Vrhovem pri Rade-delavnico za ponarejanje Bk0vcev. Nihče ne bi pričako-delavnico denarja na Vrho-n še manj pa bi prisodili po-rtiiiku Jožetu Majhencu, da je denarni založnik za priprave, »0 služile za ponarejanje. Nje-domačija, ki stoji nasproti ifcve. je tako skromna, da bi ife ne mogel misliti, da so se liej ponarejali bankovci. Zna-je da je vas Vrhovo brez ktrične napeljave, Zflto so se nU ponarejalci posluževati inulatorja, ki pa se v sploš-iičudenje ni i>oleg ponarejalci stroja našel nikjer. Maj-i Franc je po izjavi Mohorja )iča skrivaj odnesel stro| od jhenca k nekima starima za-icema na Vrhovo, kjer pa ga j niso našli.
Selo čudno se zdi vsem Vr-bnom. da se je tam ponare-denar, ne da bi bil kdo to le
10	slutil. Poleg Majhenca sta eli za ponarejanje njegova podinja Fani Zimškova in jetno tudi njena 21 letna ne-lonska hči Zofija. Majhenc iamo nekoč pripomnil naspro-lekemu sosedu, da se mu bo stara leta še dobro godilo, jur [» ni nihče pripisoval po-Bi važnosti. Prodal je gozd 200,000 din, denar pa po ve-t potrosil za priprave za po-ejanje denarja.
*r\ Majhencu na Vrhovem so
11	okoli 15 Grašičevih in Maj-ovih pisem, ki ga obremenju-o, dalje izpisanp navodila za larejanje bankovcev, katere prepisal bivši učitelj Mohor rič po navodilu sinkografa ijčeviča iz Zagreba, dalje cialni fotografski aparat, irat za retuširanje, stroj fa anje papirja, 40 dobro izde-ih klišejev, 9 kg ustrezajo-t papirja za stotake in pet-take. razne kemikalije, barv-svinčnike in drugo. Pri drugi iskavi so našli negative foto-Mih plošč s slikami petsto-arskih bankovcev a serijo M00 br. 732 In serijo 0,0064 i 173 in negative s slikami ) dinarskih bankovcev s aari-s 0,234 br. 700. Ponarejeni ) dinarski bankovci s serijo D,100 br. 732 so bili razpeča-v Zigrebu, Ljubljani, Mari-fu in St. Rupertu na Dolenjem Ti bankovci so torej poceni in jc baje dokazano, da to delo ponarejalske družbe z bovega pri Radečah. Vai, ki ujemajo petstotake, naj bodo ►vidni in naj nemudno prija-d varnostnim oblastvom, če ae pojavil ponarejen banko--Tako se tudi lahko izognejo di, odnosno izgubi denarja, kl J* "icer lahko utrpeli, če bi »jeli ponarejen 500 dinarski
ikovec.	—•'■■
»lavni ponarejalec bankovcev bil odpustni učitelj Mohor doma nekje iz okolice ri,>"ra. ki zdaj odsedeva 16-IM,< n° r,'*>'.K) v kaznilnici v ™*>ru zaradi ponarejanja de-JJa. Ko M' j«, lani zagovarjal * '»krožnim sodiščem, ga je po pravi |K,čakal član ponarejal-| družbo u letni čevljar Maj-1 hr«"c (lažno MurAec) ter **ow,ril, da «e je pridružil »*jevalc*m na Vrhovem. W)al Hf > z M a jenom v Ha-w »O jima je v hotelu ™ Pridružil tretji pajdal ",v*i gostilničar in lea-•anipulant Anton Grašič "H nženir Dvorak), doma iz pri Kranju. Skozi tri »o prihajali in odhajali /7* Vrhov®, kamor jih je ™ Pripeljal tukajšnji
ljarjev in belo ploščo. Ta stroj je kakor znano kasneie skrivaj odnesel Majcen ia. Maj henčeve hiše in ga do danes Še niso našli.
Ker jim ponarejanje ni uspelo, je Majcen odšel v Zagreb k cinkografu Stojčeviču in prinesel a seboj navodila. Tam je dobil tudi vse potrebne informacije in kemikalije. Po daljšem času ao se toliko izurili, da ao bili bankovci kar ugodni za promet. Vabiču je pri fotografiranju pomagal Majcen, a pri drugih delih ponarejanja pa Majhenc. Tako so napravili lepo število petsto-takov in stotakov, katere je Grašič odnesel v Zagreb. Tam jih je izročil pajdašu Žuraju Antonu, ki je kakor znano v letu 1987 opeharil Majhenca za okoli 18,600, ker mu je obljubljal, da mu bo dobavil potrebne priprave za ponarejanje denarja. Pod lažnim imenom inž. Mija Miletiča, inženirja čiste kemije, je izvabil s samimi pismi od Majhenca okrog 9600 din gotovine. Denar mu je Majhene-po-Šiljal na naslov: inž. Mi jo Mile* ti«, Tomašičeva ulica 8, Zagreb.
Dne 14. maja letos sta se sestala oba člana ponarejalske drušbe v Zagrebu, kjer je dal Grašič Zuraju 12 zelo dobro ponarejenih petstotakov, toda ne vseh hkratu, marveč posamič. Za nagrado mu je obljubil od vsakega bankovca po 2p0 din provizije. Ko je Žuraj razpečeval že zadnji bankovec, so ga prijela oblastva in namesto da bi dobil 2400 din provizije, je šel v zapor. Grašič pa je pobegnil in ga .oblastva še vedno zasledujejo. Enako je pobegnil Majcen. Javnost se naproša, da pomaga izslediti oblaatvom. Z njuno aretacijo se bo nehalo razpečevanje ponarejenih bankovcev. Javnost ima torej največji interes na tem, da prideta Majcen in Grašič čim prej v roke pravice.;
V zvezi s ponarejanjem denarja ao eUaetva zaprla tudi 5& letnega PihJerja Franca, avtomobilskega prevoznika iz Rimskih Toplic, ki je bil že kaznovan na štiri mesece zapora zaradi ponarejanja denarja, in 34 letnega Hochkrauta Franca iz Pod-srede, zakupnika premogovnika "Sušice" v Podsredi. Oba ata osumljena, da sta v tesni zvezi s ponarejalci denarja. Pihler si je izposodil 3000 din. Ta vsota naj bi se uporabila za naprave pri ponarejanju denarja. Hoch-kraut je vzel v zakup premogovnik "Sušico" brez svojega denarja in je najbrž računal na pomoč ponarejenih 600 dinarskih bankovcev. Oba sta bila v zvezi z Majcenom in ostalimi člani ponarejalske družbe. * Iz najdenih pi«em in izjav je razvidno, da se je Majcen Jožef bavil z mislijo ponarejanja denarja že v začetku leta 1907. Iniciativo je dal Zuraj Anton, k družbi pa so kasneje pristopili še Grašič* Majcen in Vabič. Soudeleženih je nadalje še okoli 30 osumljencev iz Maribora in okolice.
Vso zadevo ima zdaj v rokah preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Izmed osumljenih z Vrhovega sta bili izpuščeni in se bosta iz svobode za-
govarjali Majhenčeva gospodinja Kani Zimškova in njena hči Zofija.
Da ao prišli člani ponarejalske družbe z Vrhovega pri Radečah, ki so nemoteno delovali še od leta 1937, v roke pravice, gre v prvi vrsti zahvala našim vrlim orožnikom, zlasti pa komandirju Franku Cečku, ki je odkril gnezdo ponarejevalcev, ki bi sicer lahko napravili še mnogo škode. Za svojo požrtvovalnost zasluži V8e priznanje. '
Dva požara v škofjeloškem okraju
CeŠnjica, 29. aprila. V nedavni noči je zgorel kozolec posestnika Mesca Petra iz Cešnji-ce. Visoki plameni so se videli daleč po Selški dolini, zato ao ljudje vreli z vseh strani skupaj. Na pomoč so prispeli tudi gasilci iz Rudnega in Selc, predvsem pa domači gasilci. Velika je bila nevarnost za sosedne objekte. Ogenj je najbrž nastal zaradi isker, ki so prihajale iz dimnika pri lokomobili, ki jo ima nameščeno kakih 40 m Od kozolca pri svoji žagi Lesna produktivna zadruga. Skoda je zelo velika. Pod kozolcem je bil zložen vsakovrstni les, zlasti deske, kar vse je pogorelo.
Drugi požar so imeli dva dneva jirej v Davčah ob državni meji. Zdi se, da so tudi ta ogenj povzročile iskre, ki ao padale iz dimnika na s slamo krito hišo posestnika Alojzija Stravsa. S hiše je prešel ogenj tudi na hlev. Ogenj je nastal v prvih jutranjih urah, ko so domači vsi spa* lh Na pomoč je prihitela malone vsa vas in je ljudem z združenimi napori uspelo vsaj rešiti živino in nejtaj oprave. Reševanje je bilo zlasti težavno, ker je pihal močan veter. Gospodarja samega ni bilo doma, ker je na orožnih vajah. Pjl hiši sta pogorela streha in prvo nadstropje, hlev pa do tal. Dobro je bilo, da je vzdržal vsaj strop, ker sicer bi šla tudi hiša do tal. Zavarovalnina je malenkostna.
Uredniki morajo biti državljani
VVushington, D. C., 1. jun. -Kongresnik R. P. Pitch, republikanec iz Pennaylvanije, je predlagal kongresu, naj sprejme načrt, da morajo biti uredniki in izdajatelji časopisov državljani. Ce nočejo postati državljani, naj jih avtoritete kaznujejo z zaporom, denarno kaznijo ali pa deportirajo.1 ~
General Camelin v Parizu
Pariz, L jun. — General Mau-rice Gustave Gamelin, ki je bil nedavno odstavljen kot vrhovni poveljnik francoske in angleške oborožene aile, je dospel v Pariz. Doslej hi bilo znano, kje se nahaja. Neka vest se je glasila, da je izvršil samomot:. Ga-melina je nasledil general Ma-xime Weygand.
Obzir
2ena: 'Ti pa res nimaš nikakršnega obzira do mene. Vsako noč ostajal do zore v kavarni I"
Mož: "Draga moja, saj prav zaradi tega oatajam v kavarni. Zdaj je mraz, pa ae bojim, da bi se prehladila. če bi mi morala odpirati vrata!"
P 108VETA ^
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj« s 2. strani)
noža, da ga lažje oni na vrhu izkoriščajo, Narodu je potrebno znanje in poznanje narave. Vzemimo, da bi vsakdo imel priliko obiskati mesta, kjer so veliki teleskopi, da bi dobil nekoliko pojma o vsemirju. Cital sem, da imajo v Chicagu planetarij, v katerem ae vidijo vsa nebesna gibanja v poziciji kakor so na nebu. Vse to je aeveda v miniar turi. Nadalje, da fei vsak delavec imel priliko posedati visoke šole in razviti svoj talant, seveda kakršen talent pač ima.
Današnji človeški "red" pa tega ne dopusti, ker ni -r- denarja. Koliko akritih talentov je zakopanih radi pomanjkanja sredstev za šolanje in poznejši razvoj istih. O da, socializem bo dal vsakemu sposobnemu priliko, ampak kdaj bo to? Človek se nekaj res izobrazi, toda potem se narodijo novi z novimi idejami in novimi iznajdbami na gospodarskem polju in stare ideje ao zavržene. In tako nastanejo nova imena kot komunizem, totalitarizem in bogme kaj še, -
Dandanes izgleda, da ideje ne pomenijo nič, pač pa kanoni in strojnice in tanki, da sploh ne govorimo o aeroplanih. Ni še dobrih par let, ko je bila smatra-na trditev kot iadajstvo, da ima Nemčija več in boljša letala kakor vse druge velike države skupaj — že veste, kdo je to rekel. Danes so -lahko vsi prepričani, da je imel prav in lahko obžalujejo, ker niso upoštevali njegove izjave.
O socializmu ae feiše in vzpod^ buja delavake mase že dolga leta, toda brez pravega uspeha. Zakaj? Kot jaz Tidim, je neuspeh v tem, ker ao na potu politične to ja narodne meje: ker je kapitalizem preyeč vkoreni-njeh, da bi ga mogli izruvati. Demokracija je lepa beseda za uho, toda kje je?
Predno je bila formirana Jugoslavija, amo slišali, da so Srbi demokratični In da je v prvi svetovni vojni kraljetič marširal z navadnimi vojaki. tVo je povedal tudi John tihintheij jv svoji knjigi 'Inside EUrope' o pokojnem Aleksandru. Povedal pa je tudi, koliko plače in avtov je imel in koliko denarja je naloženega za njegovega, sedaj 14 let starega fantička. Ali je to demokratično? Kaj pa jugoslovansko ljudstvo? Gotovo ni pričakovalo diktature, ko je bila if Avstrija.
Kakor vidimo, na vseh potih trčimo na vprašanje radi denarja, radi pomanjkanje istega med ljudako maao. Nekdo Ima vsega preveč, drugi pa ne dovolj. Kamor koli ae ozreš, v avoji hiši ali zunaj nje, po polju ali na ceatl, povsod ae kaj dobi ,kar potrebuje popravila, predelavo ali izboljšanja. Pri vsakem malem farmarju boš slišal isto pesem: "Yea, če bi imel denar, bi to in to naredil." Oni so brez dvoma dobri in lojalni demokratje, toda denarja nI . . .
Mnogo delavcev in revnih farmarjev je, ki ne govore glasno, a njih skrita želja je, da ae izkorenini sistem, ki daje nekomu vae pravice do uživanja, dočim drugi še poltenega dela za pošteno plačo ne morejo dobiti. Rečeno je že bilo, da bo današnja vojna porušila atari sistem. Toda kdo ve, če ae to zgodi? Kakšen bo novi sistem ? Ali bo aoclall-
Naši prosvetni učitelji Norveško, da obvaruje njuno
sem?
svare pred diktaturami. Ja Še res, kdorkoli zmaga — zmage v resnici ne bo — povsod bo opustošenje, ki bo zahtevalo ogromnega dela, da se zgradi novo po dalekosežnem modernem načrtu. Gotovo je tudi to, da bodo upo-slili vse tehnične iznajdbe, in ker so meje — carinske — po nekod še porušene, bodo načrti lažje izpeljani, aeveda pod okriljem vlade. Reven ali bogat, delati bo moral vsakdo in diktator bo prav gotovo za neko dobo.
Dobro je, da si predočimo eno veliko dršavo namesto tucata. Ako pogledamo v zgodovino Združenih držav, kakšne sitnosti so imeli v trgovini, ko so bile še posamezno, namreč prvotnih 13 driav. Potem pa poglejmo državljansko Vbjno od leta 1861-1866. Bilo je štiri leta vojskovanja. kl je stalo mnogo denarja in življenj. Predsednik Abraham Lincoln je bil miroljuben človek, kljub temu je žrtvoval vae, kar mu ja bilo na razpolago, samo da je obdržal države akapaj.
Imam še vet v mislih, kar bi rad zapisal, pa se bojim zamere, ker rado se zgodi, da ao človeka napačno razume. Opazil sem to bojazen tudi pri drugih dopisnikih,, da al ne upajo povedati glede*~vojne, kar mislijo v srcu. Zato se pa oglašajo le oni, ki ao "izobraženi" pa hvalijo demo-
kracijo in zmerjajo diktatorje; bel« liste s sporočilom, da bodo
kakim odkritosrčnim komen tarjem se pa boje na dan, ker dobro vedo, da demokracije ni dobro preveč izrabljati.
George Gornik, 498.
av-
— Rudolf
*	;>'ai pa jih je izvošlek £ »Vlnlk z Vrhovega: Spo-■» J'm dHo ni šlo dobro od
•	^anjkale no jim potrebne
al^ naVodl1* »
Slabo t>0narejene ban-
2>* Vab* zažgal v kuhinji
"ftetti /o« pod in je Zimško-
aoftl J , prv| °PuUa stroj »K* W jo bil
cm in imel več r..
pred«ednlli Peen«)l
aj »_-._ __ j_____ WilHam (»reea. MŠaNR________
i. Pr^rirfc «Uw*m. M*l -«U.	-
Hm(I' Ura) Mv>l, f«4*rwi)t » l'ltl«l>«r*hu.
Ali bo postala Danska druga Češkoslovaška?
Amaterdam, aprila. — Drugi dan zaaedbe Danska gre Življenje na Danskem avojonormalno pot Prvič v agodovlni je ta da* žela doživela popolno zatemni« tev. Nemške četa ao 1 v KJttben-havnu in v drugih delih dežele zasedle vse strateško važne točka. Od torka 9. aprila ob petih je Danska popolnoma odrezana od sveta. Tisti dan so Kjttben-havčani prvič v zgodovini videli tuje čete v območju mestnih zi dov.
■ Po še nepotrjenih vesteh ni bilo prodiranje nemških čet na južnem JOtlandskem tako gladko, kakor poročajo nemška poro čila. Nekaj ato danskih vojakov se je uprlo nemškim Četam. Nemci trdijo, da ja zasedba vse ga danskega 'ozemlja zahtevala 12 smrtnih žrtev, Tretji danski huzarskl polk* nastanjen v KJ0-benhavnu, je baje v torek odšel Iz mesta; odtlej ga niso več vi deli. Kakor poročajo, ao Nemci Aalborg zasedli z vojaki, ki so jih prepeljali z letali. Vojaki so takoj, ko ao izstopili is letal, za plenili vse avtomobile in zasedli mesto. V Oesterbru, kjttben havenskem pristaniškem okra ju, so huzarjl naperili akozl ok na vojašnic strojnica, hoteč se upreti. Do upora pa nI prišlo.
Nemška letala ao bombardl| rala vojaško letališče Vaorloes« aeverno od Kjttbenhavna In unl čila 17 danakih letal. Dva dan aka letalca ata vzletela, hoteč ae apustitl z nemškimi letali v boj. a ao Ju Nemci aeatrellli.
Nemci ao prepeljali čete, ki so zasedle Kjftbenhavn, v lahkih transportnih ladjah; zasidral«' so se bile ob pomolu blizu m<-H ne utrdbe. Takoj so zaaedli to utrdbo in zaprli ceete ob fiorno-lu in kraljevi palači. Vojaki a puškami, ročnimi granatami it\ strojnicami ~ so patraljirall i*< cesUh nekako do devete are zjutraj. Zasedli ao angleško poslaništvo In internirali aitfleškegi* poslanika in njegovo uradni* štvo. Vendar so Angleže kmalu spet izpuatili. Ob zasedanju Danske ao protiletalske baten )«• streljale. Streža v palači — vodil jo Je princ Waldemar, eden izmed sinov princa Aage — je morala predati, čeprav se Je najprej hotela upreti. Poročilo pravi, da so tedaj padli trije člani dvorne straže. .
K jobrnha veri/ a ni ao šele v torek Zjutraj Izvedeli, da ao nji hovo deželo zasedle nemška lete, takrat ko ao nemška lovaka letala preletela mesto In motala liste, na katerih al bral, aa mora Nemčija zaradi angleških vojaških metod zasesti Dansko ia
nevtralnost. - Tujca bi posebno zbodlo v oči, da je bilo na cestah tako malo nemških vojakov in da ao prebivalci ostali tako mirni.
V torek dopoldne ao se odpeljale tri ladje s švedskimi državljani v Malino. Banke so imele polne roke dela a izplačevanjem treh danskih kron (približno 86 din) — toliko namreč lahko dvigne vsak vlagatelj v tednu dni. Nemški vojaki so skušali nukupovati v trgovinah na up, toda lustniki trgovin so se temu uprli, šele ko je danska vlada po radiu razglasila, da morajo sprejemati 'nemške kreditno nakaznice* v razmerju 1 nemška marka — dve d a n s k I kroni, so se pokorili in pričeli prodajati na kredo.
Zdaj so se na Danskem že pričele kazati posledice nemškega *varuštva' nad to mirno deželo. Po poročilih uglednih nevtralnih osebnosti- o njih verodostojnosti ne gre dvomiti — so Nemci Že pričeli rekvirirati, podobno kakor na CaAkoalovatkem. Nemšku tajna policija Gesta po je še razvila precejšnjo delavnost, in tudi grožnje s koncentracijskimi taborišči so se Že pričel^	-r-. : 1
Sprva, V torek, ko so nemšku letala metala nad Dansko zeleno-
nemške Čete zasedle Dansko, ni mogel nihče verjeti, da je to res. Neskončna Žaloat in ohromel strah sta se zazrcaliia na obrazih nesrečnih ljudi.
Danski tisk je že brez izjeme pod nemškim nadzorstvom, Vsem uredništvom so sporočili, če bodo pisali v proti nemškem duhu, odgovorne urednike pa zaprli. Nekatere Člane neznat* ne danske narodnosocialistične
.	. |	„ gospodarstvom In izobrazbo na
stranke so |>a že Imenovali za ^^Ujdilh šolah pridobil velik
cenzorja.
Nemci so vsem listom zabiči-li, naj pišejo, da ao Nemci zasedli Dansko samo zato, da so preprečili sle namere zaveznikov.
Danski bankirji in lndustrijci Isjavljajo, da je dežela pred gospodarskim polomom. Vojaške rekvisiclje so sa pričela na debelo; Nemci so že uvedli popis surovin, kl se dobe na Dangljpm. Nihče več ne more raspolagatl s bencinskimi zalogumi. Nemška marka velja dve danski kroni, čeprav to nikakor ne ustreza notranjemu vrednostnemu razmerju obeh valut. Nemšku potovalna, torej posebno draga marka, in najobičajnejša trgovinska marka sta doslej veljali komaj šestino danske krone. Ker zdaj delfela nima prav nobenega prometa z drugimi državami in prav nobene možnosti izvoza, je čisto odvisna od nemškega gospodarskega reda.
Ljudje, kl so v sredo potovali iz Danske, so govorili"Ni mogoče (»opisati neskončno žalostnih prizorov, kl smo Jih videli povsod In ki se v njih zrcali vsa tragika danskega ljudstva. Globoka žalost je zajela vse sloje danskega naroda."
Danski kmet— naprednjak
Kmetijstvo skandinavskih dr žav je selo rasvito, posebno na Danskem. Vsak danski kmet i ma tako imenovano "kmetijsko unlverso", to je naša srednješolska izobrazba Takoj p" kon čaid IJudakJ šoli gre vsak danski kmečki sin za dve leti na k me tljsko šolo; nato s« vpiše na "kmetijsko univerzo". Teh Je na Danskem mnogo. [V In ko dovrši to "univerzo", prevzame po očetu gospodarstvo. Danski kmet ne pusti, da bi se njegov odrasli ain postaral, kakor Je to navada pri nas, ampak vej da Je dovolj sposoben za gos|a»4arstvo. tako I-zobrazbo lahko danski kmet dobro gospodari in se še uveljavlja v javnem žlvIjeuju; Tako ni rioliene razlike več m»d kmetom in mattanom, razlika, k I Ja v nekaterih drugih državah zelo velika.
Na vsem Daitftkcm so zelo ras-
l
v kmetijski In zadružni izobrazbi. .
Posebno se odlikujejo danski Živinorejci, prav tako cvete tudi mlekarstvo. Znani so danski mlekarski izdelki, saj slove po svetovnih trgih. Vse te izdelke vnovčujejo v zadrugah. Najbolj znana sta danski sir in presno maslo. Zanimiva je tudi danska reja kokoši. Tudi najmanjši danski kmet goji ,HOO do 600 kokoši. Kokoši gojijo pa tudi tisti Danci, ki nimajo semlje in morajo krmo kufiovatl.
Kasvoj danske reje kokoši od leta 1888. je naslednji: I 1888. je bilo v vsej Danski dva milijona kokoši, leta 19U4. pa že 22 milijonov. V tem se že vidi, kakšen napredek Je dosegla Danska v tej panogi gos|mdarstva. 1 zeta 1896. so ustanovili tudi prvo jujčarsko zadrugo; ta šteje danes več ko 46,000 članov. Največ jajc so izvažali na Angleško. Poleg te zadrugo je na Danskem polno produktivnih zadrug, Z njihovo iHimočjo lahko kmetovalci dobro vnovčijo svoje pridelke, saj gre vse vnovčevanje samo s posredovanjem teh zadrug. Na vsem Danskem na primer vnovčijo a posredovanjem 70% jajc, |)oleg tega pa tudi o-gromno živine, masla, sira in drugih pridelkov.
Danski kmet šivi precej u-dobno na svojem navadno sred-njevelikem |H>sestvu. Takšnih kmetov je okrog 60'A. Kmetje imajo tudi svoje avtomobllo; ker znajo vsako stvar dobro vnovftiti, si lahko privoščijo tudi to razkošje. Skrb, kum bodo prodali svoje pridelke, so prevzele zadruge. Pridelke v veliki mnollnf isvušajo na svetovni trg in ao sato s svojim dobrim blagom saaloveil po vsem svetu. Tako si je danski kmet s dobrim ' izobrazbo
sloves.
Očitno je, da s naprednim go-siHHlarstvom In primemo kmetijsko Izobrazbo pridobijo tudi kmetovalci ugled v vsem Javnem šivljeuju In niso Izročeni na milost in nemilost zasramo-vanju inteligenco. Zato Je selo potrebno mnogo kmetijskih Šol, ki naj U1 bile steber vsake države,	t
Lnjtv LtmJak,
Rusko • jugoslovanski dogovor odobren
-i—..	1	...-t.,/
Shranitev
jugoslovanskega zlata
llelgrad.— (JK) — Ruska časopisna agentura Tuss poroča
Is Moskve, da Je vrhovni sovjetski svet odobril nedavno sklenjeno gos|Hidarsko in plovbno paffldbo med Jugoslavijo in Rusijo. Protokol, ki Je priklop* Ijen temu dogovoru, Je bil podpisan v Moskvi U. maja, Mo-skovski listi v svesi s ratiklfa-cljo pišejo, da je Rusija prej zavsemala prvo mesto v trgovini s balkanskimi narodi, slasti pa v plovbi |hi Donavi. Potež-koče z Rum unijo se dajo poravnati na prijateljski In miren način, ker Rusija, čeprav ni zainteresirana v balkanske .narode v smislu slovenstva, Je direktno zainteresirana v to, da ostane Balkan v tem svetovnem sporu (»opolnoma na strani.
Dopisniki l»lgradskih listov poročajo Iz Aten, Grčija, da Je na poti v luko PlreJ nekaj vagonov zlata, del zalog zlata Jugoslovanske državne banke. Te zaloge iaido najbrž« odposlana v Združene države deloma v shranitev, deloma pa za kritje mednarodnih plačilnih državnih obveznosti In nabav. Doslej so bile zaloge zlata hranjene deloma v deželi, deloma pa v ftvlel ali l>mdouu. Dozdevno se ml* sli, da je svetovni finančni center prenešen is K v roj* v Severno Ameriko, zato se tudi o-pravljanje navedenih poalov najboljše vrši Is tistega sredi-
miovknmha na modna rOlIPOMNA j Kil nota . Mtojs MWIka#0« la še vite kmetijske panog«: reja žl- Umi p,*.*,«« m ImtMJ. ur vi ne, prašAev in kokoši in vnov- Mlta«i>« »»»a* 4rm*u* le *lea«va la
čevanje vflfr teh proisvbdov. Danski kmet je v tej panogi e-den najnaprednejših v vsej K-vropi. Na drugem mestu je če-ško-moravskl proUktorat, ki se ne raslikuje mnogo od Danske « M	M^fa
m pre»m*»*» aaahfc	Nlkafcev
M m* trn prrnfummi* Sm«i* paSpilsfe
•rfsaiift'1) VmI« •rgsaisa^la kae •fctfajM .»»k sU.il« Ter*) a«Mato-rWM 4*pM la »•»■»••U« parni* t*|i«iMr4| la a|Mi
_____

p rofveta
FRAN ALBRECHT
Tedaj tem začul korake po stopnioeh. Vztre-petal aem in bil melon« vet iz sebe, aedel kakor pripravljen na akok, plašen, buden, poln strahu, do akrajnoeti razburjen od gladu; nervozno sem prisluškoval, držal svinčnik tiho v roki in poslušal, brez moči, da bi napisal samo še besedico, Vrata so se odprla, vstopila je dvojica od spodaj iz izbe.
Preden sem še našel čase, da bi prosil oproščen j a za to, kar sem napravil, je zakričala goapodinja. ko da je pala iz oblakov:
"Ne, Bog me varuj, ie spet sedi tu T
"Oprostite!" sem rekel in bi dejal še več, a nisem prišel dalje.
Gospodinja je odprla vrata na stežaj in za-kričala:
"Ce se pri tej priči ne poberete, hudič me vzemi, pokličem policijo!"
Vstal sem.
"Samo zbogom sem vam hotel reči," sem za-mrmral, "in sem vas moral čakali zato. Saj se nisem dotaknil ničesar, samo tu na stolu sem sedel . . ."
"Kaj za to!" je rekel mornar. "Kaj pa je ze to, vraga? Pustite vendar človeka pri miru!"
Ko sem prišel po stopnicah, me je hipoma objel blazen gnev do te debele, brezoblične ženske, ki mi je sledila za petami, da bi me odstranila kar najhitreje; obstal sem za hip pri miru, s najstrašnejšimi psovkami na ustnicah, pripravljon, d* Jih J* z*Jučim v obraz. A premislil aem ae pravočasno, molčal iz same hvaležnosti do tujca, ki je šel za njo in bi bil vee slišal. 2enslu mi je neprestano sledila in je neprestano psovala, dočim je hkrstu naraščal moj gnev pri vaakem koraku, ki sem ga napravil.
Doepeii smo doli na dvorište; stopal sem zelo počasi in še zmerom preudarjal, ali naj se spustim z gospodinjo v boj. V tem trenutku sem bil ves blazen od razljučenoeti in sem mislil na najstrahovitejše krvoprelitje, na sunek v njen trebuh, da bi se na mestu zgrudila mrtva na tla. Skozi vrata je stopil mimo mene postrešček in pozdravil; nisem mu odzdravil; obrnil se Je do Ženske ia mano In slišal sem. ko je vprašal po meni ; kljub temu se nisem okrenil.	*
Nekaj korakov od vrat me je postrešček zopet dohitel, pozdravil in me nagovoril. Izročil mi je pismo. 8 silo in z nevoljo sem ga odprl, desetkronski bankovec je pal is kuverte, drugega nič, nobene besede.
Pogledal sem moža in rekel:
"Kakšne noroeti so to? Od koga je piamo?"
"Ne vem, je odvrnil, "dala mi ga je neka dama."
Tiho sem Stal. Poatrešček je šel. Vtaknil sem bankovec spet v kuverto, vsevkup pošteno zmečkal, se okrenil in stopil k gospodinji, ki je še zmerom gledala sa mano. Vrgel sem ji pepir v obraz. Drugače niseir* črhnil ničesar, ne besedice; opazil sem samo, da je preiskala zmečkani papir, preden sem odšel . . .
Ha. tako ravna na svetu poštepjek! Kaj beaede, kaj bi govoril e sodrgo! Vzemi čisto mirno benkovec, zmečkaj ga in zeluči svojim zasledovalcem v obras! To se je reklo postopati dostojanstveno 1 Tako je trebe ravnati I njimi, a temi beetijemlt
Ko sem dospel do vogala Tomtegada in železniške postaje, se Je hipoma jela cesta vrteti z mano in opotekal aem se proti hišnemu zidu. Cisto enostavno alsem več mogel hodi-
ti, ne se več vzravnati kvišku; tako, kot sem bil pel ob zid, sem obstal in čutil, kako me je zapuščala zavest. Moj blazni ard je le še naraščal od tega napada izmučenosti; dvignil sem nogo in udaril ž njo ob trotoar. Tudi na razne druge načine sem ae trudil priti do moči, stiskal zobe, gubal čele, vrtel oči — in to je pomagalo. Misli so mi postale čiste in začutil sem, da je to pričetek konca. Uprl sem se z rokami ob zid in se pognal nazaj. Cesta je šla še vedno v krogu z menoj. Od gneva sem pričel goltati; iz globine duše sem se boril s svojo onemoglostjo in se pogumno upiral, da bi ne padel; nisem se hotel zgruditi na tla, stoje sem hotel umreth Nekdo je počasi peljal mimo samo kol nico in videl sem, da je v samokolnici krompir; toda h beenosti, iz trmoglavosti mi je prišla na misel trditev, da to ni krompir, marveč da so zel j nate glave; na vse pretege sem klel, da so zel j nate glave. Dobro sera ali-šal, kar aem govoril sam in neprestano prisegal na to laž, samo da bi ee potešil z obupnim aadoščenjem, češ da sem krivoprlsežnik. Opa-jal me je ta brezprimerni greh, stezal aem troje prstov kvišku in prisegal s trepetajočimi u-stnami, da so zel j nate glave.
Cas je hitel. Sesedel sem se na stopnici pred neko hišo in si obrisal pot s čela in vratu, pridrževal dih in se silil, da bi se umiril. Soln-ee je tonilo, bilo je popoldne. Spet sem pričel razglabljati o svojem položaju; glad se mi je ' nesramno oglašal, v nekaj urah pa bo spet noč; veljalo je tedsj, najti pameten svet, dokler je bil še čas. Misli so mi znova krožile krog bivališča, iz katerega so me bili pregnali; nikakor se nisem hotel vrniti tja, a vendar nisem mogel drugače, da razmišljam o tem. Prav za prav je ženaka vendarle imela evojo dobro pravico, vreči me na cesto. Kako bi smel pričakovati to, da lahko stanujem kje, ne da bi plačal? Vrhtega pa mi je še tupatam dala jeeti; celo še ainoči, ko sem jo bil razjezil, mi je ponudila kruha z maslom, ponudila mi ga iz aame dobrodušnosti, ker je vedela, da sem potreben hrane. Nisem se torej mogel pritoževati in sem jo na tihem pričel proeiti odpuščanja za avoje vedenje. Zlasti sem hudo obžaloval, da sem ie navsezadnje še nehvaležnega izkazal napram nji in ji v obras zalučil tisti desetkronski bankovec . . .
Desetkronski bankovec! Tiho sem zažvižgal. Odkod je prišlo pismo, ki ga je prinesel sel? dele v tem trenutku sem jasno razmišljal o tem in mahoma zaslutil, a čim je vse to bilo v zvezi. Bil sem ves bolan od bolesti in o-sramočenosti, sašepetai parkrat s hripavim glasom "Ylajall" ln zmajal s glavo. Sem mar jas bil tisti, ki je še včeraj sklenil, da pojdem ponosno mimo nje, če jo srečam ter ji pokažem svojo popolno ravnodušnost? Mesto tega pa sem vzbudil v nji samo sočutje in ji izvabil aamo milosrčno žrtev? Ne, ne, ne, mojemu po-* nižanju ni bilo konca! Niti napram nji nisem mogel zavzeti dostojnega položaja; padal sem, padal na vae atrani, kamorkoli aem se okrenil, padal prav na kolena, prav na prsi, se vtapljal v brezčastnostl in se nisem nikdar, nikdar več mogel izkopati! To je bilo vrhunec! Jemati deaet kron kot miloščino, zgrabiti z obema rokama za tiste beraške vinarje, kjerkoli ao ae ponudili, obdržati jih. plačati ž njimi atanari-no vzlic vaej najgloblji odpornosti.
Ali si nemara nisem mogel spet preskrbeti tistih desetih kron na kakšen način? Da bi Šel k gospodinji in zahteval denar nazaj — to bi pač nič ne pomagalo.
(Dalje prihodnjič)
Velike Loče— mala vas
M. U
(Nadaljevanje ia keaos.)
Gospod Dejak Je vedno v naprej določal, kje naj ee prihodnjič oglasijo vozniki. Pripeljali so tja, razložili na meatu In takoj lahko odšli proti domu. Toda Trst je zahteval led v nejhujA: poletni vročini. Brez počitka, pod paiečim solncem bi živina ne zmogla poti nazaj* dele ko se je solnce nagnilo nizko nad morjem. ao odhejeli it mesta. Pot se Je vlekla iz gkA»ll do Besov i ce skoraj navpično, počasna žival jo je zmogla komaj v nekaj urah. a vas je vocntk dosegel šele v trdi temi.
Vožnja Je vrgla šest do sedem foldi na rje v, ločenci aoepoenaH koristi ledne kupčije in v nasled njih letih sgradili na laatno pest še tri ledenice, ki so pomagale vaščanom do boljšega kruha In marsikaterega božjaka. Ljudje so spoznali petake in denetake In je nemalokrat zašel v ves tudi stotak. Vaščanom je šlo na emeh. pri Bortlu so nastavili aod vina in stari Je sečel krčmariti . Iz teh čaeee so v vasi staranje
ne med ljudmi zgodbe, žalostne In vesele, jeiljlve in strahotne, nekatere in zopet druge smešne in šaljive. Priljubljene so med vaščani, ker ao Istlnite In is časov, ko Ločencu nI primanjkovalo tobaka. Nanje žive med ljudstvom najtoplejši hrepeneči sponi. Vas se do takrat nI raa-nlla v takem življenju In blagostanju in se bržkone ne bo tudi v bodoče . ..
V čaa zdrave Marije so se Sta-karjevl voli primajali s prašnim vosom is Krvavege potoka In vajeni ceste in počivališč pričeli lezti hitreje proti Herpeljam. Tam je padel pred gobec še naročaj mrve. v dobrih dveh urah pe so odtod dosegli domače dvorišče. naatlan hlev in polne Jasli.
Tone je stopal sa vosom, se obregnil od časa do čase na vola in računal, koliko podplatov bo dal kos uanja. velik kakor ikriv pred domačim pragom, ki ga je lil kupil popoldne v mestu. Polovico mu Je bil nesel saslužka, vrag usnjeni, sa bosopete srajJ-nlke. Meril je Tone ta plat o usnja in štel bosa stopala otrok, pa bi ae bil kmalu sadel v kason. ki so ga voli ie potegnili pred Harčanovo krčmo in žejni vtaknili gobce v polno korito. Se jim
je vrgel Tone šop sena in stopil v gostilno.
Ni se nameraval muditi. Pri trojki slivovca bi počakal toliko, da se mu voli oddahnejo in pospravijo krmo. Pa ao ga omrežili ia {as in pijačo trije Ciči, ki to sedeli sa mizo pri praznih posodah. Zamotili ao ga do kasne noči. ko se Je vendar odločil, pustil Clče pri Barčanu, zlezel na voz in pognal sivca.
Stakar se Je vgnesdil pred ka-sonom, sa hrbet si je podložil kos platna, menil, de bi bilo dobro »dremati do doma in ee naslonil na ročico. £ival je pametna, va-jeha poti in nI nevarnosti, da bi Ušla. Ni ga še dobro obšle dre-mavica, ko ae je voz primajat pod herpeljeki boršt, nad katerim stoji cerkvice svetega Antona.
Tedaj je atopila Iz mračne ho-ate ženska, vaa v črnem, obšla vos in sedla k Tonetu. Atakaria je stresla mriavica, naježfli so se mu lasje 1« mu privsdignili klobuk, »spod njega pe ao se mu pocedile mrzle potne kaplje.
fcena se ni zganila, gledale naprej in molčala. Tone je drevenel. moči so imi pošle, se dva jarma volov ae ne bi zganil ali Isdsvil besede. Srce mu je ta-StalO, butnilo od časa do časa i
poplavo alžin
e kraj, kjer I v bodočnosti.
vlada zgradila jez v centralnem delu Californije, da prepreči
vso silo stoti grlu, pa zopet zastalo. Voli so lezli v temno noč a tako muko in počasnostjo, kot bi vlekli neznansko breme.
V	potoku pri Križanem, kjer se odcepi pot proti Sliv ju in na pokopališče, se je črna žena zganila, stopila z voza in rekla z žalostnim glasom:
"Boga zahvali, da sem sedla k tefci!"—ia nič več.
Obrnila se je in stopila proti Slivju.
Sivca sta skoraj stekla pod vasjo v breg in pred domačo hišo. 2ena in otroci so spravili očeta, trdega od strahu, v hišo, hodili okoli njega, spraševali in jokali. Tone je šele čez dolgo prišel k sebi. Treslo ga je in do jutra je presedal pri ognjišču.
Od takrat se StSkar iz Trsta ni vračil več sata Pohitel je, da je došel prvega, ali počakal na zakasnelega voznika. Po dogodku si je opomogel šele v nekaj dneh. Grozotna noč pa mu je oeivila glavo, da je štiridesetleten hodH okrog bol kakor golob.
a
Na dan pred ločanskim apa.šilom pa se je Skadančev Janez zakasnil v Trotu vse tja do prvega mraka. Netekal se je ves popoldan, da bi lahko ustregel sosedom, ki so mu prejšnji večer doma nanesli naročil za to in ono, da bi na žegnanjski dan po hišah čeaa ne zmanjkalo. Mesa in opaše, soli in tobaka, nekaj nove obleke in klobukov je naložil Janez malodane pol kasona, vse skrbno pokril s platnom in hitel priganjati čubca proti Ključu.
V	bazoviških gozdeh Je zajela Skadanca noč, pa Je skočil na voz, vsedel ae je na vrečo otave in od časa do časa dregnil vola z besedo in korobačem. Prepočasi sta mu lezli živali, ni jima bilo mogoče dopovedati, da bo jutri opasilo in dan, ko se goveda ne zgane od polnih jaali in še čredniku ni treba v griče.
Zazdelo se mu je, da gre nekdo za vozom, pa se je ozrl, da pogleda kdo je, ga iMčaka in povabi na voz, če ga cesta zmaguje. Nič ni razločil v temi in menil, da se bo že oglaail, če je človek in če je pošten. Pa je v tem vnov!č zaškrtalo kakor pod okovanim škornjem. Ni moglo preveriti uho starega voznika, vajenega voza in njegovega ropota.
Ob vozu je koračil možak, se s levo držal ia stranico kasona, nad keterega Je segal za celo'gls-vo, in se počasi pomikal proti Janezu. Na drugi strani Je Janez začutil Ae enega, hodil je po-časi in še ni dosegel vosa. Bila sta nema kakor mrliča. Ni vrag, da ne bi rekla katero, da ata , božja, ai ja mislil Skadanc, pa I nista in jima ne kaže puščati časa Ustrašil bi ae mrtvega, živega človeka ali dveh ee Janez I ni bal. IT J I Prihuljeno se je nagnil, segel z roko pod stavo In otipal vprež-no v ago, težko, t železjera oko-ivano hrena*t i prsti ao ee je trdo oprijdU, in ko eni je oni z leve stopil «e za hrbet, je Skadanc za malto!I vnic In ga treščil po glavi. Mož je zastal, ee na gnil naprej 1" padel na obrat.
Janez to je zagnal a voza. vzdignil va§n nad glavo in eko-jčil ob vos4i, da pokaže in posveti še drugemp. Pe ga ni bilo. Videl je, kal» je padel tovariš, pa | se ni tmeitf! tanj, skočil v gozd tri suhljad in ee iskal v temi.
Odleglo Je Skadanc u. dobro mu Je delo. da ee je otrasel nabojni-
kov, ki so prežali ob samotni cesti in ropali voznike. Zažvižgal si je, stopil za voličkoma in se pomenil z njima kakor s človekom. O tolovajih jima je pravil, ki so hoteli pobiti šestim nebog-Ijencem očeta in Urši moža.
Urša je v tem času nosila ne-bogljence na pod. S Tonco, najstarejšo, se je spravila potem nad police in mizo, da bi opasilo ne zateklo nesnažne hiše in ognjišča. Tonci je šlo za hišo in ognjišče, še bolj ji je godilo opasilo, ki bo gotovo privabilo v vas Polezovega Matijo, črnolasega fantina resnega obraza in redkih besed. V srce je zlezel Tonci in ji zmešal glavo, da je bila nerodna pri delu in besedičenju.
Dolgo ni bilo očeta. Tonca pa nevajena noči. Zmoglo jo je, da je zadremala za ognjiščem na klopi in je morala mati sama pospraviti ostanke delavnika.
Nekajkrat je že stopila Urša na prag in prisluhnila v gluho noč. Ponovno se je vračala k ognjišču in skrbela za ogenj in žerjavico, da bo kam prisloniti večerjo za očeta.
Zunaj je * nekaj zacingljalo. Urša je priaiuhnila, se ozrla in potiho poklicala Tonco. Tonca je apela. Plaho je stopila Urša na prag in počakala. Iznad velikih njiv se je oglasilo ropota-nje voza. Oddahnila se je, veselo stopila v hišo in poklicala Tonco:
"Oj Tonca, čuješ? Ata gre!" Torica se je pretegnila, mela zaspane oči, pa se čudila: "Je že spregel čubca?!" EjBj-ja! Pod vasjo bo vsak čae."
Ženski sta obnemeli. Zopet je zacingljalo v noči.
Zagledali sta se druga v drugo z napol odprtimi usti in zadrževali dih. Krikniti si nista upali. Pozvončkljalo je vnovič, za dih-Ijaj ali dva utihnilo, pa zopet za-zvenelo rezko in odsekano.
Tonca se je oprijela matere, gledala široko odprtih oči in dih-nila: "Mati, straši?" Urša ni odgovorila. Sto misli ji je ta hip obranilo možgane. Je to znamenje? Spomin . . .? Bo kdo umrl . .. morda umira? Na otroke je pomislila: zdravi so! Zdaj spe! Mords nesreča . . .? Zadelo jo je: Janez! Saj bi moral biti vendar že doma . . .
Strah jo je pošel. Sunkoma je vstala in planila proti vratom. Hči se ji je obesila na roko in zaihtela: "Mati, strah me je!" Ponovno je zazvonilo. PlanHi sta v temo preko dvorišča proti Bortlu. še dvakrat, trikrat do-jeli grozljivo zvonkljaaje in padli akozi odprta vežna vrata v krč-marjevo hiša
Tam so sedeli ie vsi vaški fantje, ki so ves popoldan in potno v noč pripravljali mise in ple-sliče. Sredi itbe pa je stal Skadanc z bičevnikom v eni in trojko v drugi roki ter pravil, kako je razbojnikom t vago pregnal vrv Ijo do ropa in pobijanja.
Začudeno so se pivci sagledali v preplašeni ženski, bledi in pra. padeni, ki sta sa odprtih ust lo-vHi sa sapo Urša ia Tonca sta ae oklenili očeta, kakor bi ae hoteli uveriti, da je roe ta živ in adrav. Popustilo j Haa je okrog ca in v grlu. Možje so ju ob-stopili In sa božjo voljo hoteli vedeti, kaj se je zgodilo. Janez pa se je spomnil otrok, v prsih ■ je stisnilo.
Da straši, sta povedali ženski. Zvonklja kakor bi hodil okrog hiše gospod z Bogom, ^bali sta se, da se očetu ni primerila nesreča. Se ni, hvala Bogu! Sami pa ne gresta domov za noben denar.
Zakrohotal se je Skadanc na Vse grlo, tolkel z bičevnikom ob tla in sedel za mizo.
"Janez, moj Bog," se je uprl Urši njegov smeh, "če pa res straši."
"Prismodi neumni," se je režal Skadanc in pojasnil: "Krz-narjeva Tonek in Jape spita pod stražo. Midi in podgane tudi. Reveža jih s smrčanjem ne moreta pregnati, pa sta na prevez privezala kravje zvonce in vlečeta zanj, da plašita nesnago, ki gloje tramovje, njima pa krade počitek in spanje."
Jezilo je Tonco in je jezilo Uršo, da sta jima starca neumna nagnala tak strah v kosti. Na
smeh jima je Alo vendarle. •
I)a, tako je bik) življenje v
pondeuek
o^U,njem
Wmno ttrte, kl u-
mm zasidralo v .7JLI ku Jadranske*. J*»
. . "r^*MM*eKa morja
stoletja utripalo z
glasneje in močnej^EH
in polnilo bogateSI
l0fV dr*«*-eno krvi",, Ukim$ zaletom
k» ao potatSTl
utrip, niso več u^LA
naj nežnejši h stran^L
žilah so zato lezla mala kn
k** P">ti glavnini fa3j
JO PO njih v velikih J valila nenasitnemu srtuTS ln v njem izginila. iinnJ
« \ -ta »n nabahatila, a
tam nalokala tople so se in nabahatila, a rJJ »o prispevala moRočne^ Poslednje svoje sile, * J: in fežela ter slednjič uU nenehnem plan ju.
Srce pa se ni utrudilo' lje, morda še jačje kot B mu je morda tudi utripa kot v časih naših dedov te zaloge pa so se skrčiu J nila in uplahnela ' 1 hranilna tekočina majhnosti in še kar —ni čista. Dobršen ji i šan del trpkobe ...
Darežljiv človek
Dva bogataša se sreM ulici. Eden izmed njiju da! ču dva dinarja, drugi pij roke v žep in gre dalj«,
"Ali ti ne daješ miloifcj, ga vpraša znanec.
"Seveda. Poznajo roe hI redno darežljivega človek^ se tiče miolščine, se pa rni po preizkušenem sistemi] berač me že pozna."
"Po kakšriem sistemu!"
"Ko pride berač do men najprej vprašam, če ima a set dinarjev drobiža. Ce« ničesar ne dobi, če pa im, ničesar ne dam, ker ni vit rač."
Kočljivo
"Kako vam je imer •
"Karka-ka-katica."
"Dovolite, da vas kar h kličem Katica!"
v tiskarsko obrt spadajoča M
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kij koledarje, letake itd. v tloventkem, hrvstskem, sloviti«! češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIFJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
»■ m m ■ -	- f
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene šmarne, uaijsko dalo vrni K- Pišite pe isformadja m naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUB Tsl BeakweB 4004
CHICAGO. ILLINOI*	J
naroČite si dnevnik prosvb
Po sklape U. rodne konvencij« se lahko aarači aa H.t Pr*<»j prišteje eden. dva. trt, fttlrt aH pot članov Is ene druilaf k nini. Liat Proaveta atane sa vae enako, sa člaae sil eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri »«"■«•« tednik, se Jim te priiteje k naročnini. Torej sedaj si rurtU Ja liat predrav sa člana SNPJ. Liat Proeveta Je rsis ***** totovo }o v vsaki dreiini nekdo, ki U rad čital II* rssk fca m
Za Cleoro ia Cklfafs ls...*
1 tednik In.............9
f tednika la.............
t tednike ta............"
4 tednike ta.............
I tednikov ia...........^
.00 JO
liatn Proeveta Ja:
Za Zdral. driave in Kanado. 90.00
1 tednik In.............4JO
S tednika In..... .....S.00
S tednike In............ Z.40
4 tednike In.......1.20
I tednikov in........... nič
Za Evropo Jo..____1_____
Izpolnite spodnji kapan. pri lotit« potrHmo vaolo deoari« M Order v planin In al naročite ProeveU, Uat. ki Je vafa la.t.lss
Pojnani lo:—Vselej kakor hitro kateri t«h flano* prfwM hlt. 8NPJ, ali t« M preaeti proč od drufin« In bo sahtersl tednik, hod« moral tisti član is dotične druiino. ki je "Jj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upr.vnrtt»" ^ in oben«m doplačati dotično vsoto listu Pro«vela. Ako tefs » tedaj mora upravniltvo snilaU datum sa to vsoto nsročntts.
j	.. - J	*
PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Uirndale Ave. Chkaf* » Prttoiene poOHJaai naročnino sn Mat rreevete vmU I........
nI M«	c	ČL dračtvs
....................................
M.,!,-	.....»•«•......
......................................................................-M
Vstavite tednik in m pripišite k ■nji nnročnlai ed .1^» »oje d milne:
2)	čt dre**»s
t)	i	ČL drafc" *......"
«)	~ " <	rt drvftve
..........................................M.
t)	Cl
_ id .... »••...........,.....••«• Dfisse... j • •
Res'	J^ '