ZteiteDSjjgi 0 ^oj do^ f
£ v ’ ■^r'	^
Slovenija
V.. ^ojads^T
lc8istered
>y Australia Post ' Fublication
»35*663
Ik' s>-^'.
Zgornja naslovna slika je pogled na Baviki Grintovec iz Zadnje Trente, »podnja pa kaže vrhove Lyell-a na zapadni obali Tasmanije.
ŽE ZADNJIČ sem pohvalil tiste naročnike, ki so pridno poravnali tekočo — in nekateri tudi zaostalo
-	naročnino. Tudi po zadnji številki jih je bila lepa vrsta. In pohvalim se lahko, da sem že letos vpisal sedemnajst novih naročnikov. Z njimi mašim luknje, ki nastajajo s kar prepogostimi smrtmi, pa tudi z nezanimanjem do slovenskega tiska v novi domovini. Družina se seli, pa pozabi javiti novi naslov na našo upravo. Pošta MISLI seveda vrne, jaz pa jih ustavim, dokler ne zvem za novi naslov. No, včasih se naročnik le kasneje spomni, da nekaj pogreša, včasih pa z molkom pokaže, da mu pač ni bilo dosti mar za mesečni obisk tiskanih novic.
Pa tudi to sem že zasledil, da nekateri odpovedo MISLI pred odhodom na obisk v rodno domovino, ko se po nekaj mesecih vrnejo, jih pa spet naroče. Edina razlaga: doma na morebitno uradno vprašanje, če so naročeni, lahko mirno in brez laži poreko, da niso. . . V takih naročnikih je malo značajnosti. Če je njih strah, je pa mene kot urednika sram, da so tudi taki boječneži med naročniki našega Usta. Po štirih desetletjih se doma nekam prebujajo in postajajo korajžni — pokažimo z zgledom, da tudi mi nismo Cankarjev narod hlapčevi
—	Urednik in upravnik
Q
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) — Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8,— dol., Il.dela pa 9.50 dol.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11. - dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6,- dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj 12.— dolarjev. Trenutno nam je pošla.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj 40. dol. (Posamezne knjige: 7.—, 9.— in 28,— dolarjev.) Trenutno nam je pošla.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.deL- Odlična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13.— dolarjev.
VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE — Knjiga esejev Dr.Marka Krem-žaija (Argentina) o preosnovi družbe. — Cena 10.- dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.— dolarja.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dolarja.
PERO IN CAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolarjev.
NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13.-,broš. 10,-dol.
VOJNA IN REVOLUCIJA - Roman Franka Bukviča na 708 straneh je izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15.— dolarjev.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5,— dol.
MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol.
mitli
(THOUGHTS) — Religious and Cultural Month|y in Slovenian Language - Informativni
mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra liji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) S 6. — ; izven Avstralije (Overseas) $.12.— ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja	pisec	sam	+	Stava in priprava strani (Typing and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 +
Tisk	(Prlnting):	Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 Tel. (03) 380 61 10
boij
fini sli ™
I 'i 1	™
'!?	w	ŠT.	3
? ^ človeške marec
1987
VSEBINA:
Postno razmišljanje — stran 33 Luč sem ... — /Vap/s na
starem križu — stran 34 Zaznamovani s križem in pepelom — Julka Nežič v prilogi
"Družine" - stran 35 Kje je tvoj brat... — pesem —
— P. Tone — stran 36 Naj živi slovenska beseda! —
Za Zvezo slovenske akcije
— Ivan Kobal — stran 37 Tast - Iz tržaške "Mladike"
— Pavle Zidar — stran 38 S papežem po naši deželi
- S. Čuk v "Ognjišču"
— stran 40 središča sv. Cirila in Metoda,
Melbourne - P. Bazilij
— stran 43 Izpod Triglava — stran 46 Molitev v svetem pismu /"Govori, Gospod, poslušam!”/
— P. Tone - stran 48 !z središča si/. Druž., Adelaide
— P. Janez — stran 50 Premakljivi svečnik — roman
— Lojze Kozar — stran 51 Naše nabirke	—	stran 51
Kaj pravite? — O Domu
počitka v Kew - P. Bazilij
— stran 53 /z središča sv. Rafaela, Sydney
— P. Valerija n — stran 55 Z vseh vetrov — stran 58 Kotiček naših mladih
— stran 60 Križem avstralske Slovenije
— stran 61 Tudi s kislim obrazom
se da smejati... — stran 32
Postno razmišljanje
NIČ ni napak, da si v postnem času zavestno stavimo kaj resno vprašanje, ki se nam včasih morda vsiljuje celd samo od sebe: kako se mi kristjani razlikujemo od ostalih ljudi? Malo drugače in točneje vprašano: kako se mi, ki bi se Čutili užaljeni, če bi nam kdo poočital, da smo slabi kristjani, ki hodimo morda celo redno k nedeljski maši, pošiljamo svoje otroke k verouku in obešamo na stene doma križ in svete podobe . . ., kako se mi razlikujemo od teh, ki vsega tega ne delajo?
Menim, da je to ključno vprašanje, ki si ga slej ko prej moramo zastaviti. Pa si ga zastavimo v tem prostem času! Kako se naše krščanstvo kaže v vsakdanjem življenju?
Ne morem se znebiti občutka, da za mnoge danes to sploh ne velja za vprašanje, ki bi si ga bilo vredno zastavljati in nanj iskreno odgovoriti. Danes Žal velja kaj na splošno razširjeno mnenje, da moramo biti tudi kristjani “sodobni” in “napredni”, da moramo enostavno iti s časom in ne smemo zaostajati za razvojem sveta — z drugo besedo: ne smemo biti “nazadnjaški”.
Vse to se lepo sliši. Toda pri tem le ne smemo pozabiti tegale dejstva: krščanstvo ima vrednote, ki so vedno modeme in sodobne ter ne morejo nikoli zastareti, Če jih kristjani le hočemo ohraniti ter po njih Živeti. Večne so kot je večna božja beseda, ki nam kaže pot skozi čas. Previdni moramo biti pred krilatico, da krščanstvo potrebuje “posodobljenja”. Pod “posodobiti krščanstvo” se zlahka skriva poskus, da bi krščanstvo izvotlili, izpraznili in oslabili, s tem pa bi postalo nepomembno in sploh nezmožno koga dvigniti iz poprečja modernega mišljenja in življenja.
Če kdaj, je postni čas pripraven za iskren odgovor in pre-okrenitev na drugo pot. Ta bo dala našemu krščanstvu novega zagona in naše življenje bo dobilo nov smisel. Odstranila bo iz našega srca nepotrebni strah pred svetom, ki nas obdaja, pred ljudmi okrog nas, ki so sicer krščeni, pa jim modemi tok izpodnaša noge.
Ne bojte se! naj bo vzklik našega letošnjega postnega Časa! In prav v vsem naštetem pod tem naslovom bomo našli čudovite prilike za neštete postne vaje. Besede so prišle iz srca na papir nekemu Janku v Argentini in so jih uporabili za zborno recitacijo.
LUČ sem,
pa me ne vidite.
POT sem,
pa mi ne sledite. RESNICA sem,
pa mi ne verjamete. ŽIVLJENJE sem,
pa me ne iščete.
UČITELJ sem,
pa me ne poslušate. GOSPODAR sem,
pa me ne ubogate.
BOG sem,
pa se ne zatekate z molitvami k meni. Vaš največji PRIJATELJ sem pa me ne ljubite.
/Napis na starem križu iz I. 1632/
NE BOJTE SE!
Ne bojte se, malodulni, Žalostni, potrti, premagani!
Ne bojte se, prevarani, izigrani, omalovaževani, zasramovani, razžaljeni!
Ne bojte se, če vas imajo za norca, ker nosite križec ali se javno pokrižate!
Ne bojte se, Ce vas gledajo postrani, ker odklanjate predzakonske spolne odnose, splav, razporoko!
Ne bojte se, le se norčujejo iz vas, ker nočete ostati na plesu v rane nedeljske ure, da lahko greste spočiti v nedeljo dopoldne k maSi!
Ne bojte se, če se vam posmehujejo, ker pomagate razcapancu, ki ni ubog in zapravlja vaš dar!
Ne bojte se, če drugi ne znajo ceniti, da so mnogi hvaležni za vai smehljaj in toplo besedo!
Ne bojte se, te niste oblečeni po najnovejši modi;
če ne govorite po zadnjem modnem žargonu;
če niste gibčni športniki;
če niste vitke kot manekenke;
če nimate lastnega vozila ali pa vaš avto ni ravno
Mercedes;
Če niste hitri v razumevanju smernic!
Odprite na stežaj svoja srca vsi,
ki živite v urejeni družini;
ki nimate skrbi, kako raztegniti svojo plačo do prihodnje;
ki nimate bolnika v hisi;
ki se zabavate v veseli družbi;
ki vam je življenje obdarjeno z uspehi!
Ne bojte se!
Ne bojmo se!
Odprimo na stežaj svoja srca Kristusu!
Na stežaj!
ZAZNAMOVANI S KRIŽEN IN PEPELOM
PEPEL SPREMLJA ČLOVEKA
od tistega pomembnega dne, ko je na zemlji prvič zagorel ogenj in je za njim ostal kupček preobličene nase. Gotovo so ljudje takrat z začudenjem strmeli v plamene, ki so uničili vse, česar so se dotaknili, in za sabo pustili le temen prah. Kjerkoli ali kadarkoli so Pozneje naleteli na pepel, so že vedeli, da je to ostanek nečesa, kar je bilo nekoč živo ali pa je obstajalo v kakšni drugačni obliki.
Danes smo vajeni pepela, a vseeno pušča v nas neki neprijeten občutek. Vzroki so različni. Najprej kupi pepela, ki ostanejo na pogorišču, kjer je ogenj uničil dom, bogastvo, morda znance, prijatelje, celo najbližje. Ali pa siva, temna barva pepela, ki je hladna in zbuja otožnost, pesimizem, razočaranje . . . Tudi dejstvo, da pušča na obleki ali koži umazane madeže, nam dela pepel odvraten. Ker rad sili v usta in nos ter povzroča kašelj, se ga izognemo — če le moremo. V nas zbuja spoštovanje samo takrat, ko je ostanek nekoga, ki smo ga imeli radi. V tem prime-^ ga shranimo v žare in spoštljivo položimo v zemljo, da ga veter ne bi raznesel na vse strani. Morda Pepel nekoliko cenijo tudi tisti, ki ga potresejo po poljih ali vrtovih, da z njim pognojijo posevke.
Po takšnem ali podobnem razmišljanju o pepelu Se človek nehote vpraša: Če je pa tako, zakaj pa potem pepel uporabljamo tudi pri bogoslužju? Zato, kerje
PEPEL ZNAMENJE, ki nas brez besed opozaija na neke resnice. Govori nam o minljivosti vsega ustvaijenega. Saj ni nastal sam od sebe, ni zrasel, se ni pojavil kar tako, ampak Je ostanek nečesa ali nekoga, ki ga je ogenj uničil. Tako je pepel znamenje minljivosti in uničenja, smrti in konca, pa tudi človekove krhkosti, saj se todi on spremeni v prah in pepel. Zato mu pepel neprestano govori, da je zapisan smrti, koncu, daje Prah in da se nekoč tudi v prah povrne.
Prav zaradi tega je pepel vernemu človeku tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj “pre-n°vi” nekaj ali nekoga v pepel, tako naj bi se človek
JULKA N E Ž I Č /Iz Priloge "Druži ne'V
v pokoro prenovil v novega človeka. “Stari” človek, ki je poln greha, krivde, nepopolnosti, naj bi zavestno umrl vsemu temu in se rodil kot “novi” človek, ki bo delal dobro, se izogibal krivicam, odpravljal napake in postajal vedno popolnejši.
Ker je pepel ostanek nekoga ali nečesa, nam govori ne le o minljivosti ali koncu, temveč tudi o novem načinu bivanja. Če se že človekovo telo ne more spremeniti v nič, ampak za njim ostane kup pepela ali prahu, kako naj bi se potem izničil njegov JAZ, kije mnogo več kot telo iz uničljivih snovi!?
PEPEL IN PEPELJENJE
Pepel kot znamenje pokore so uporabljali že v stari zavezi, saj nam Sveto pismo poroča, kako so si mnogi potresli glavo s pepelom, da bi tako dokazali, da so grešniki in se želijo spreobrniti. Ker pa je pri marsikom bilo to le zunanje dejanje — da bi se pokazal pred drugimi — so že preroki in pozneje tudi Cerkev opozarjali, da Bog sprejme takšen obred le, če izraža to, kar se dogaja v človekovem srcu. Isto lahko rečemo za pepeljenje, ki je danes v navadi na pepelnično sredo. In zakaj je pepeljenje ravno na pepelnično sredo?
Pepelnična sreda je mejnik med dvema dobama: pustno in postno. Z njo se konca norčavi pustni čas, ki ga je marsikdo preživel v nezmernosti, posebej še na pustno nedeljo in pustni torek. Prav zaradi tega vidijo mnogi v pepelnici sami opozorilo, da je treba s tem prenehati in delati pokoro za vse, kar je bilo v prejšnjih dneh napačnega.
Čeprav je pri bogoslužju na pepelnico res veliko govora o pokori in spreobrnjenju, pa nam bogoslužje na ta dan usmetja pogled predvsem naprej — na veliki petek in na veliko noč. Namen tega dne ni, da bi zategnil vajeti, ki smo jih v pustnem času morda le
preveč popustili, ampak nam kaže na največji praznik naše vere in nas vabi, da se nanj pripravimo, da svoje življenje usmerimo h Križanemu in Vstalemu. Da pa bo to možno, je potrebno seveda spremeniti dosedanji način mišljenja in ravnanja.
Nekoč so se grešniki s pepelom potresli, danes pa se obred pepeljenja omeji na zaznamovanje čela s pepelom. Čeprav ni izrecno rečeno, naj bi bilo to zaznamovanje v obliki križa, ga mnogi upravičeno uporabljajo. Križ je namreč tisti, na katerega bo Cerkev ves post kazala in. nas vabila, da se usmerimo k njemu. Znamenje križa nas tudi opozaija na smrt Njega, kije za nas umrl in vstal. Biti zaznamovan s križem in pepelom torej pomeni, da pred Bogom in brati ter sestrami priznam svojo krivdo, hkrati pa tudi svojo vero
v	Križanega in pripravljenost, da svoje življenje uravnavam k Njemu.
Besede, ki spremljajo pepeljenje, so dopolnilo obreda. Možna je izbira med:“Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!” in “Spreobrni se in veruj evangeliju!”
Obe obliki sta zelo smiselni. Pri prvi je poudaijen pepel, ki nas spominja naše minljivosti; drugo besedilo pa nam kliče v spomin evangelij — veselo oznanilo o našem odrešenju, pridobljenem po križu. Zato je prav, da sta v rabi obe.
PEPEL IN VODA
Na začetku postnega časa je pred nami pepel, ob koncu tega časa pa (krstna) voda. Znamenje na začetku je pravi kontrast znamenju na koncu, saj je pepel siv, skoraj črn, umazan; voda pa je jasna, čista. Pepel je znamenje konca, smrti — voda pa začetka in življenja. Tako lahko rečemo, da pepel na pepelnično sredo odpira štiridesetdnevne duhovne vaje, v katerih naj bi človeku prišlo do zavesti, da je grešnik in potreben spreobrnjenja. Ob sklepu teh duhovnih vaj na velikonočno vigilijo pa je pred nami voda, ki nas spominja krsta, pri katerem smo bili prerojeni in smo zaživeli novo življenje. Stari človek umira, nastaja novi.
BLAGOSLOVITEV PEPELA
nam je poroštvo, da nam je Bog blizu. Blagoslovljen pepel naj bi nas opozarjal na to, da staremu človeku lahko umremo le z božjo pomočjo. Molitev pri blagoslovu se glasi:
O	Bog, nočeš smrti grešnika, temveč želiš, da se spreobrne. Usliši naše prošnje: blagoslovi + ta pepel, ki si ga bomo posuli na glavo, saj vemo, da smo iz prahu in da se v prah vračamo. — Štirideset dni si bomo prizadevali, da bi nam ti odpustil grehe in nam podaril novo življenje svojega od mrtvih vstalega Sina, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.
KJE JE TVOJ BRAT..
Pridi brat in vstopi.
Zagledal sem te, ko si bil še daleč. Strmel sem skozi okno in si nisem upam priznati, da te potrebujem.
Pot, po kateri prihajaš, te bo vodila mimo mojih vrat.
Poklical bi te,
a ustnice se ne bodo premaknile. Takrat močno potrkaj in ne pusti, da bi ostal sam.
Primi me za roko in pokaži, kje naj iščem sonce.
Ne obupaj,
četudi bi me moral voditi vso noč.
Ne čakaj, brat, in vstopi.
Ko te bo Oče vprašal po meni, takrat ti ne bo težko odgovoriti.
P. TONE
P.Tone po ponovitvi nove maše v Kew, na dan prihoda v Avstralijo 8. decembra 1986
&KŽIV! HA J SLG^ENSKA ME Sli,
roiTHi ua»lov :	PO.	Box	153.	Rydalmere.	2116	N.S	W	Auslralia
ŽE dve leti in pol živi Zveza slovenske akcije.
Kaj je? Kakšen cilj ima? Kako deluje?
ZSA je tista slovenska medcelinska organizacija, ki gajema in povezuje s svojim ciljem vse slovenske rodoljube v zdomski, zamejski , izseljenski in matični Sloveniji.
ZSA je tista javna tribuna, mimo katere ima vsak Slovenec priložnost izraziti svojo voljo o narodni suverenosti, samoodločbi in samoupravi.
Prošnje, zahteve, pritožbe, debate, predavanja, članki, pogovori po radiu in televiziji — vse dobi po-membnost v okviru organizacije, ki šteje mnogo članov.
Že lepo število nas je, ki smo se vpisali v ZSA z namenom, da se med nami vname in razgori slovenska zavest, ljubezen do Slovenije - naše dežele.
Ta zavest, ta narodna moč je predpogoj, da ostane-m° to kar smo, da ohranimo kar imamo, da pridobi-m° kar nam pripada.
Tako smo pred kratkim brali v “Mislih” o narodni
zavesti:
“Na narodno-kulturnem področju je najprej posebna svobodna temeljna odločitev, ki mora biti sad resničnega osebnega prepričanja in ne le od zunaj vsi-lena. To je odločitev za slovenski narod, ponosna zavest, da smo sinovi in hčere slovenskega naroda, vese-Je in hvaležnost brez vsakega občutka ponašanja na račun drugih ali celo zaničevanje drugih.
Kar priznavamo vsakemu narodu, to zahtevamo tu-
zase: samostojno in svobodno, enakopravno in od Vseh priznano narodno življenje, jezik in kulturo, na-vade in posebnosti, ki obsegajo različna življenjska
Področja.
S tem pa je najtesneje povezana dolžnost: čimbolje Poznati slovenski narod, njegovo zgodovino, njegove u*turne vrednote, njegov jezik, njegove običaje in na-Vade, sploh vse, kar je za slovenski narod pomembno ln značilno. Sem sodi tudi poznanje slovenske zemlje, njenih krajev in naravnih lepot.”
ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE je nastala med avstralskimi Slovenci ob presenečenju poročil iz domo-^e o skupnih programskih jedrih.
Poskus vpeljave skupnih programskih jeder v slovenske šole je pokazal nujno potrebo, da se slovenski narod združi ne le v protest proti tako drznemu po-
skusu
ampak v trajno samoobrambo proti tistim, ki
IVAN KOBAL
delajo na to, da bi slovenščina postala kratkomalo nepotrebna.
Oživitev in poživitev slovenske zavesti in ponosa, ki ga je vreden in potreben vsak narod, še posebno pa tisti, ki ga zatirajo in silijo v asimilacijo številnejši narodi, je osrednji cilj ZSA. Močnejša povezava med Slovenci iz vseh celin pa je sredstvo, da drug drugega podpremo; da vsi pravočasno izvemo o vseh “programih”, ki se spletajo ali “ugotavljajo” za našim hrbtom.
Nekaj časa so nas prepričevali, da se v Sloveniji zaradi splošnega odpora programska jedra ne bodo vpeljala.
Nato smo slišali, da “karavana gre naprej”.
V juniju lanskega leta smo brali:; “Programska jedra smo zavrnili, ker so protiustavna’* (Komunist / 11. junija 1986).
Oktobra meseca pa smo brali: “Skupna programska jedra so vključena v predšolsko vzgojo in osnovno šolo v vseh republikah in pokrajinah. To je ugotovila medrepubliška in medpokrajinska komisija za reformo izobraževanja, ki predvideva, da bodo do konca prihodnjega leta poenotili srednje šole, potem pa se bodo lotili še visokih šol.”
Tako se kar “ugotavlja”!
Vprašam vse Slovence: Do kdaj se bomo pustili vleči za nos?
Želja osrednjega odbora ZSA je ta, da bi se po vseh celinah, kjer bivajo Slovenci, zbirale skupine narodnjakov za povezano akcijo v obrambo slovenstva. Vsak član Zveze, posebno če ima talent za javno nastopanje, naj bi doprinesel svoj dar sodelovanja in razglasil svoje predloge. Slovenske publikacije naj bi si vzele za dolžnost obveščati svoje bralce o dejavnosti članov Zveze. Slovenska društva naj bi aktivno sodelovala.
ZSA ni politična stranka. To pa ne pomeni, da nima političnega vpliva. Vsak član naroda ima dolžnost dobro vplivati na politično življenje svoje dežele. Demokratičen način vladanja pa je za današnje čase edini, ki ga more podpreti prost človek, zavedajoč se svojih pravic, odgovornosti in dolžnosti.
Če bi vsi Slovenci, posamezno in kolektivno, vsemu svetu s ponosom povedali:
da smo in da hočemo ostati Slovenci,
daje Slovenija naša dežela,
da ne prosimo miloščine od nikogar,
ampak zahtevamo svoje pravice; da hočemo delati in drug drugemu pomagati, da hočemo spoštovati sosednje narode, da zahtevamo zase,
kar priznavamo vsakemu narodu, da hočemo imeti samostojno in svobodno, enakopravno in od vseh priznano narodno življenje; da zahtevamo nemoteno gojitev svojega jezika in kulture v svoji deželi,
-	tedaj bi se spremenilo stanje med nami in okoli nas, brez prelivanja krvi - in bi mi, z našim trudom, marljivostjo in iznajdljivostjo, znova začeli graditi bodočnost naše dežele.
Kdor se vpiše v ZSA, ker se strinja z njenim ciljem, ta podpre in omogoča tisto medcelinsko slovensko gibanje, kije vzbrstelo izpod gesla:
ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA!
SLOVENIJA,
MOJA DEŽELA!
Pavle Zida r:
07&&t
- ALI ti veš, kje je Sveta dežela? me je vprašal, ko je vsake toliko vstal in v dolgi srajci odšepal na stranišče.
Moj tast je bil čudovit mož, pririnil se je čez osemdeseta, mizarstvo je bil njegov poklic, odkar pomni Deske, obliči, dleta, ostružki, podobni pentljam, žaganje, in pa vonji, kakršne imajo samo lesovi, globoki, kakor razplimovano morje, ostri, kakor bridke koprive, mehki, kakor svilnati valovi belega kadila.
Vedel sem, kaj da ne bi, kje je Sveta dežela. Tam je sedaj država Izrael. Predsednica te dežele je bila Golda Meyr.
Boji, ki so divjali tod za vsak kamen, so mi bili znani, prebral sem bil vse dosegljive knjige, nadvse me je ganila gradnja Burmanske ceste in kup drugih iznajdljivosti tega genialnega naroda, ki je še vedno raztepen po vsem svetu.
Moj tast v tej dolgi spalni strajci spominja na svetega Jožefa. Platnena je, sicer čista, a potemnjena, iz lanu uvezana.
Ni mi rekel, da bo umrl in da bi se rad prepričal, ali je res živel on (Jezus), ampak, ko se je namestil nazaj na posteljo, s katere je gledal na leni, hipnotični tok, poln zavrtljajev, reke Krke, je vseeno podvomil.
- Kaj praviš, mi je rekel, ko je namestil vse bolečine, da so ga manj zdelovale, če bi ti jaz pot plačal, ali bi šel ti tja dol. Pogledat. In potem mi boš povedal,
ali je res hodil po tisti deželi ali ni hodil. Mene zanima samo to. Drugo vem.
Rekel sem mu: - Oče, če to ni za vas prevelik strošek, saj grem rad. Tudi mene daje marsikaj v zvezi s tem, videti to deželo pa mi bo prineslo miru, prispodobe, ki jih je govoril, imajo še sedaj svoj okvir. Videti Naim, Kafarnaum, Galilejsko jezero in Goro blagrov je čisto nekaj drugega kot ta imena srečati kakor besede v evangeliju. Stvarnost poveliča besedo in beseda stvarnost.
-	Glej, je rekel tast, ki ni bil tisti klasični zvijonski tast, ampak oče, mene zanima prav to, če boš ti potrdil, da je bilo vse tisto res, potem nisem zaman živel. Me razumeš. Za to gre. Potem bo moje življenje ime-
lo	pomen.
Nisem hotel slepariti in ga tolažiti, da je še čas, ko smo vsi vedeli, da je časa zelo malo. Celo premalo.
Ali bo še imel toliko sil, da me pričaka? sem začel razmišljati, ko sem ogledoval njegove roke, polne gub. Roke, ki jih je vtaknil v med in le-ta zdaj lije z njegovih prstov.
Take prste je načaral v letih dvajset ali trideset Jakac pesniku Miranu Jarcu.
Čez nekaj dni sem se dvignil z boeingom in odplul po zračni sinjini preko prebujajočega se sveta, ki se mi je zdel kot globoko korito oceana. Zrak pod menoj je bil steklen. Vodast.
Doma je umiral tast.
Vsi smo vedeli, da ga je obiskala bolezen, ki ima samo tri črke.
Skozi lino v trupu sem pokukal v globine, kjer se je
Penilo šampanjsko Sredozemlje.
Kakšen mir. Kako lepo, če bi se ta truga, ki je sicer reaktivna, nenadoma odprla in nas izbruhnila iz sebe daleč vsak sebi. Niti čutili ne bi, ko bi pristali na nekem drugem letališču.
A smo vendarle pristali v Lodu. Nikogar ni ganil dotik s to zemljo, jaz sem zvrhan solz, mene tako srečanje, ki ima pomen zemlje, silno vznemiri.
Dežela vseh svetosti je dehtela po pomarančevcih.
Začel se je obisk, ki je vreden vsakega časa in denarja. Dolg, temeljit, brez spanja. Veš, da si privilegiranec, ker si prišel v to deželo. To je kakor vstopiti v onkraj.
Vsi evangeliji rastejo tod.
Vsaka beseda korenini bodisi v Jeruzalemu ali Jerihi, Betlehemu ali Carzimu, bodisi na Taborski gori ali Betaniji, Judejski puščavi, Maharontu, Jordanu ..., Karmelu, Jaffi, Mrtvem morju.
Abrahamov hrast. (Kakor naše oljke.)
Janez Pavel II. pravi prav, ko trdi , da je zakon duše tak, da ne more nobenega kraja docela zapustiti, ko se ga enkrat dotakne. Ko se dotikam vseh teh krajev, ki žive dvojno življenje, našega vsakdanjega in Povrhu še večnega v evangeljskih poslanicah, drsim skozi prozornost kakor zvok neznanega predmeta; z nulo fantazije Jehudy Menuhina bi bil lahko imeni-ttxa fraza na njegovi stradivarki. Samo ta slavni violinist zna sanjati z zvokom tako senzibilno kor recimo
Schumann.
A Jezus mi odgovarja: Tistih nekaj tonov, ki jih pastir piska na piščalko, mi je ljubši kakor Wagnerjevo opersko zobovje; toni piščali so del pokrajine in dojela/o harmonijo, ki je nihče ne sluti.
■ . .Preberem Luka, ki piše o znamenitem Jezuso-vem spremstvu: Magdaleni iz Magdale, Joani, ženi Herodovega oskrbnika Huza, Suzani. . . Ostanki nekdanje Magdale s svojo visoko travo spominjajo na Pod-Sorjansko pogorje, ki sem ga tolikokrat prehodil ponoči v mesečini pa tudi podnevi po njenih številnih, kakor kače skotenih stezah.
Besede, ki jih Luka govori, ne spadajo nikamor drugam kot sem.
Potem se bližamo Taborski gori, kjer se je nekega dne v avgustu Jezus spremenil in se pogovarjal z Ilijo, Mojzesom. Arabski mercedesi hropejo v strmino, polno vijugastih odjemkov.
^ogledujem v Sveto pismo, v Mt 17, 1 - 9 in Mr 9, ^ • 9 in Luko. Vsi trije sinoptiki govore o tem dogodku.
Naposled stojim na platoju, kjer sta se posmrtna ‘Ufa in Mojzes pogovarjala z Jezusom o trpljenju.
Kripta bazilike ima na ozadju na steklu dva somerna pelikana, skozi mavrico repa se pretaka v notranjost čudovita svetloba.
Tu berejo evangelij tudi naši skriti spremljevalci. Ne bodo jim zamerili, ker so brali misticizem, nasprotno, pohvaljeni bodo. (Zakaj, o tem ne bom tu razpravljal.)
Čisto na koncu stlačimo še obisk dvorane zadnje večerje in obisk Davidovega groba, ki ga objokuje le stari rabi.
Za konec obiščemo v bregu še kraj, kjer je Jezus objokoval usodo Jeruzalema. Skozi kovaško zakova-no okno, kjer se že vidi panorama mesta, strmimo v stoletja, ki so minila, a so vendarle še vsa neganljiva. Nič pravzaprav ni spremenjeno, vse stoji in čaka.
Najbolj pa sta mi ostala v spominu dva mozaika: Zajetje v tisti noči na Oljski gori in Judov izdajalski poljub.
Potem se stari boeing dvigne kakor na suho vrženi kit. Kakor da s kljunom želi doseči rep. Čez čas pa se le vzravna in poleti proti soncu kot puščica. Pod nami je že Ciper kakor otroška hrasta; ocvirk.
Let je otožen kakor naše misli.
Tudi naši skriti spremljevalci vedo, da to ni le navaden izlet, ampak iskanje korenin besedi, ki se ji pra-
vi	luč. (Kdor v me veruje, živi večno.)
V	dolgi vrsti let, ko sem nihal med vero in nevero, sem na deželo, kjer se je Jezus rodil, gledal kot na nekaj izmišljenega, kakor na deželo Alfreda Nobla, Norveško, ali Španijo Krištofa Kolumba, ki sta in nista. Toda ko se teh dežel dotakneš, ko stopiš vanje kot popotnik, tedaj se skrivnost umakne, in tisto nekaj je dejstvo, ki se ga ne da preklicati
Čez dva dni sem že stal ob svojem tastu. Povedali so mi, da me čaka; samo še mene.
Vstopil sem nekaj obotavljaje v njegovo belo kamro.
Na omarici je trepetala sveča.
Začutil me je in spodvit izpod debelih vek oči, ki so postale debele. Prave koralde.
Gledala sva se, vedel sem, da me ne more več vprašati, če je vse res.
- Oče, sem rekel, vse, vse... je resnica.
- On, on tudi, je nekako še zmogel.
Pokimal sem mu.
Gledal je moje kimanje in videl moj strah. Kakor da tipa svet, je počasi zaprl oči in jih ni več odprl.
fiz tržaške MLADIKE/
C
I papežem po nci/i deželi
S. Č U K
Po papeževem obisku sem kljub iskanju pograjal kratek opis njegove poti med nami.Vsakdo je doživljal obisk pač tam, kjer se je udeležil bogoslužja. Tudi krajevni časopisi so se razpisali o obisku v svojem mestu, ostalih papeževih postaj so se več ali manj le dotaknili. Sam se skušal napisati nekaj za prejšnjo številko, pa je poročanje postalo preveč melbournsko in je končalo v košu. Podoben članek sem dobil iz Syd-neya, kjer pa je bil poudarek na sydneyskem o-bisku in so bili ostali komaj omenjeni. Tako bo morda najbolje, da objavim poročilo, ki gleda na obisk z zunanjega zornega kota. Dobil sem ga v v "Ognjišču" in so ga brali naši rojaki v domovini. — Seveda je to le zunanji okvir, pač zanimiva kronika potovanja. Občudujemo ob njej, koliko kljub svojim letom sveti oče zmore, ko so njegovi spremljevalci obupavali od utrujenosti. Čas pa bo pokazal, koliko je obisk prinesel duhovnih koristi. — Urednik
konodajo, ki zagotavlja svobodo vere in druge temeljne človeške pravice. Podobne misli je razvijal tudi v svojem n&govoru članom diplomatskega zbora, s katerimi se je sestal naslednje jutro.
V	PONEDELJEK 24. novembra 1986 je papež pristal na letališču v CANBERRI, glavnem mestu Avstralije, kjer so ga pozdravile topovske salve. Dobrodošlico mu je izrekel predsednik vlade, ki je dejal, da Avstralija sprejema papeža kot “človeka za vse ljudi”.
Papežev prvi govor na avstralskih tleh je bil sporočilo miru in poziv k razumevanju in velikodušni pomoči potrebnim v svetu. Avstralija je namreč dežela velike blaginje, ki pa se preveč zapira sama vase. Na ogromni površini 7,682.300 kvadratnih kilometrov živi le okoli 15 milijonov ljudi, skoro samih priseljencev; domorodcev (aborigenov), prvotnih prebivalcev te celine, je samo še borih 150.000. Večina Avstralcev je protestantske vere, katoličanov je 3,5 milijona.
Z letališča se je sveti oče odpeljal na razstavišče National Exhibition Centre, kjer ga je okrog oltaija čakalo okoli 100.000 ljudi. V mašni homiliji je poudaril potrebo po solidarnosti in spoštovanju človeškega življenja. Po maši je papež opravil zasebni obisk pri generalnem guvemeiju, zastopniku britanske kraljice, vladarice Avstralije. Na sedežu parlamenta je imel srečanje z ministrskim predsednikom in drugimi vladnimi osebnostmi. Priporočil jim je solidarnost Avstralije z revnimi deželami. Pohvalil je avstralsko za-
Iz Canberre je papež poletel v skoraj 1000 kilometrov oddaljeni BRISBANE, kjer je imel pod posebnim šotorom na mestnem stadionu srečanje z oko-
li	200 invalidi in bolniki. Govoril jim je o nedotakljivosti človeškega življenja. Zatem se je sestal s časni-kaiji ter pohvalil njihovo naporno in odgovorno delo. Med mašo na stadionu je s posebnim obredom sprejel sto novih odraslih katehumenov — pripravnikov na krst. Prvo berilo je v Braillovi pisavi prebrala slepa žena: na koncu ji je.množica pretresena zaploskala, papež pa je šel k njej in jo prisrčno pozdravil. V svoji homiliji je papež dejal, daje zmotno mišljenje tistih, ki pravijo:“Kristus - da, Cerkev — ne!”, kajti Kristus in Cerkev sta neločljivo povezana, saj v Ceikvi na skrivnosten način živi Kristus. Ko je priporočal dialog med različnimi krščanskimi Cerkvami, je dejal, da je ta lahko ploden le, če ostanemo zvesti vsem resnicam svoje vere.
Še isti dan, 25. novembra, je Janez Pavel 11. poletel proti jugu, v SYDNEY, največje mesto Avstralije (3,3 milijona prebivalcev). Takoj po pristanku se je odpeljal na športno igrišče Sydney Cricket Ground, kjer ga je navdušeno pozdravilo 35.000 mladih iz
yse Avstralije, ki dejavno sodelujejo v raznih katoliških organizacijah in gibanjih. Zgrnili so se okrog pa-Peža in napravili ogromen krog mavričnih barv. Med mašo jim je sveti oče govoril o miru in jim priporočal molitev. Po maši se je z njimi pogovaijal. Potem se je vWjučil v živo verigo sklenjenih rok in je z mladimi zapel.
Naslednji dan je bil za papeža zelo naporen - imel J® šest srečanj: s predstavniki judovske skupnosti, z delavci, z redovniki in redovnicami, s škofi, s profesorji in študenti sydneyske univerze ter z verniki tamkajšnje nadškofije. Judom je govoril o skupnih kore-mnah, ki segajo do očaka Abrahama; delavcem je ®jal, da je bil tudi sam delavec. Srečanje z redovni-
1	»n redovnicami je bilo v znameniti operni hiši, bi-^ni sodobne arhitekture, ki je simbol in ponos Syd-neya. Škofom je na srečanju v stolnici priporočil, **aJ skrbijo zlasti za tiste, ki so se od vere oddaljili. ^ maši na mestnem hipodromu (konjskem dirkališču) se je zbralo okoli 250.000 ljudi, ki jim je papež govoril o zahtevnosti evangelija. Tiste, ki so se od Cer-Ve oddaljili, je toplo povabil:“Vrnite se! Cerkev vas Pnčakuje razširjenih rok, Cerkev vas ljubi. Vrnite se domov!”
^ četrtek, 27. novembra, zjutraj je Janez Pavel II. Poletel na otok Tasmanijo, ki je sestavni del avstral-e zveze. Do začetka prejšnjega stoletja so na ta otok Pošiljali v izgnanstvo kaznjence iz Anglije. V glavnem ^estu HOBARTU je najprej pozdravil otroke katoli-Km šol, nato je odšel v Center za šolanje nezaposle-ne mladine, ki ga je ustanovila hobartska nadškofija s Pomočjo vlade in mestne trgovske zbornice. Hodil je delavnice do delavnice ter se pogovaijal z mladimi p11 njihovimi vzgojitelji. Pri njih je ostal tudi na kosilu, opoldne je na mestnem hipodromu daroval mašo,
med katero je govoril o delu Cerkve za razvoj narodov. Dejal je, da si Cerkev ne zatiska oči pred težkimi problemi sodobnega sveta, temveč se v duhu evangelija bori za pravično družbeno ureditev in za dostojanstvo človeške osebe.
S Tasmanije se je Janez Pavel II. vrnil nazaj na celino — v velemesto MELBOURNE (2,8 milijona prebivalcev), središče zvezne države Victoria. V anglikanski stolnici se je srečal z verniki drugih krščanskih skupnosti. Ob radostnem zvonjenju se je poglavar katoliške Cerkve objel z anglikanskim nadškofom in prižgal “svečo edinosti”. Potem sta skupaj odšla na stadion Melbourne Cricket Ground k velikemu ekumenskemu srečanju. Navzočih je bilo kakih 100.000 ljudi: katoličanov, anglikancev, članov drugih protestantskih skupnosti, pravoslavnih, koptov, armencev. . . Papež je v svojem nagovoru- izrazil željo, da bi v odnosih med verstvi vladal duh Assisija.
Svoj drugi dan v Melbournu (28. novembra) je papež začel z obiskom v župniji sv. Leona Velikega, katere župljani pripadajo 28 različnim narodnostim. Posebej se je srečal z učenci 4. razreda župnijske šole in odgovarjal na njihova vprašanja. Sledilo je srečanje s srednješolci, nato s študenti. Dopoldne je bilo na vrsti še srečanje z duhovniki, redovniki in bogoslovci v stolnici sv. Patrika. Po kosilu v duhovniškem domu in kratkem počitku je papež odšel v Ozanam House, hišo za brezdomce, med katerimi so tudi mladi uživalci mamil, od tam pa na mestni hipodrom, kjer je vodil somaševanje ob sodelovanju 200.000 vernikov. Njegova homilija je bila posvečena vrednotam zakonskega in družinskega življenja, posebej še zaščiti človeškega življenja pred nevarnimi poskusi sodobne biogenetike. “Napredek je resničen samo tedaj, če spoštuje božjo podobo v človeku.”
Pr!*ori
'"'Pfegled n ih množic
"’8t* Papeževo ®5no daritvijo, ^or tale "»hipodromu
Melbournu,
, °do ostali ^eležencem ‘rajnem Spominu /Foto:
*• Birsa - Škofič/
Mls«. Marec 1987	41
Silno živahno je bilo zvečer na stadionu med srečanjem papeža z rojaki Poljaki, ki jih je v Avstraliji okoli 80.000; Navzoči so bili tudi zastopniki drugih narodnosti.
V	soboto 29. novembra je papež preletel avstralsko celino odjuga na sever in po 3.125 kilometrov dolgi poti pristal v mestu DARVVIN, kjer ga je s petjem pričakalo 100.000 ljudi, med njimi precej domorodcev, ki so mu med mašo podarili mašni plašč z izvezenimi motivi. Posebej z njimi se je “beli oče” srečal v kraju ALIČE SPR1NGS v srcu avstralske celine. V mestnem parku se je zbralo kakšnih 6.000 temnopoltih potomcev prazgodovinskih prebivalcev Avstralije, ki so papežu pripravili simbolični ples v treh delih. V njem so svojo usodo povezali s Kristusovim rojstvom, trpljenjem in vstajenjem. Papež jih je v svojem nagovoru hrabril, naj ostanejo zvesti svojim koreninam, kajti le tako bodo ostali. Zagotovil jim je pomoč Cerkve v boju za njihove pravice.
Svoj zadnji avstralski dan, nedeljo 30. novembra, je papež pričel v mestu ADELAIDE, na jugu, središču cvetočega in tehnološko visoko razvitega poljedelstva. V mestnem kulturnem centru se je srečal s predstavniki poljedelcev. Popoldne je bila na mestnem hipodromu maša prve adventne nedelje, uglašena na temo “Avstralija, dežela mnogih kultur”, pri kateri je sodelovalo nad 150.000 ljudi. Kesanje na
začetku maše so molili: avstralska domorodka, Vietnamec in potomka prvih angleških priseljencev. Papež je v svoji homiliji ponovil, da imajo ljudje vseh kultur, pravico do spoštovanja njihovih izročil. Navzočo množico, tako pisano po preklu, je povabil k bratskemu sožitju.
Zadnja postaja Janeza Pavla II. na avstralski celini je bilo mesto PERTH na jugozahodni obali. Na mestnem hipodromu je somaševal s šestnajstimi škofi in 150 duhovniki, sodelovalo pa je okoli 80.000 vernikov: katoličanov, anglikancev in predstavnikov judovske skupnosti. Anglikanski škof je odpovedal vse maše in je svoje vernike povabil, naj se udeležijo maše s papežem. Papeževa homilija je bila posvečena vrednotam družine. Po maši je Janez Pavel II. obiskal dom za ostarele, zatem pa odprl katoliško vzgojno središče.
Po zadnji noči na deh Avstralije, preživeti v nadškofijskem domu v Perthu, je papež v ponedeljek,
1.	decembra, zjutraj poletel do skoraj 7.000 kilometrov oddaljenih Sejšelskih otokov, državici, “izgubljeni” sredi Indijskega oceana. (. . .) Po maši se je sestal s predstavnikom republike in tujimi diplomati, nato pa se vrnil na letališče ter po 6.741 kilometrov dolgem poletu (trajal je devet ur in pol) v zgodnjih jutranjih urah v torek, 2. decembra 1986, pristal v Rimu.
Upam, da sam s člankom ustregel vsem, ki so mi Izrazili svoje začudenje, da niso našli ^aj več o papeževem obisku v prejšnji številki. Žal je nemogoče vsem in takoj ustreči. — Ur.
Motiv na Slemenu z Jalovcem (2643 m) v ozadju
SICER to še ni velikonočna številka, a rad sem gotov, da pravočasno zveste za praznični urnik. Zato že zdaj objavljam naš
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED:
MELBOURNE: Cvetna nedelja (12. aprila) — Kot
običajno imamo osmo mašo, maša ob desetih pa bo v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Pred mašo blagoslov butaric, oljčnih vejic in drugega zelenja. Pripravite svojim otrokom domače butarice, naredile in pred mašo prodajale pa jih bodo tudi članice Društva sv. Eme ter bo šel izkupiček v Fond bodoče-ga Doma počitka. Kot običajno bodo vsi udeleženci dobili blagoslovljene oljčne vejice. - Branje Kristusovega trpljenja med mašo bo v priredbi mladih.
Veliki četrtek (16. aprila) - Dan spomina zadnje večerje, ustanovitve duhovništva in presvete Evhari-stlje. Večerna maša ob pol osmih (7.30), po maši spovedovanje. - Zopet izražam željo, naj bi bila ta jnaša zaradi pomembnega spomina bolj obiskana, kot Je bila doslej. Pričnimo z njo tri velike dneve, pred Gospodovim vstajenjem - naše sodelovanje nas bo duhovno obogatilo.
Veliki petek (17. aprila) - Dan spomina Odrešeni-kove smrti na križu in njegovega pokopa. Dopoldne °b enajstih bomo imeli spokorno pobožnost kot pripravo na dobro velikonočno spoved. Izpraševanje yesti in pobožnost križevega pota (ob lepem vremenu na dvorišču pred lurško votlino) nas bosta skupno Pripravila za osebno spoved, za katero bo prilika takoj P° končanem bogoslužju. Veliki petek je že dela Prost dan - porabite to priliko duhovne obnove, ki b° k prazničnemu razpoloženju velike noči mnogo oprinesla! — Pomembni obredi dneva (molitve in pranje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obha-Jno vernikov) bodo popoldne ob treh. Po obredih je uPni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za velikonočno spoved.
Melika sobota (18. aprila) — Ves dan je prilika za Syeto spoved, samo pokličite patra v Baragovem do-mu, pa bo na razpolago. Pomenljive obrede velikonočne vigilije bomo pričeli zvečer ob osmih, ob leji^11? vremenu seveda na prostem pri lurški votlini, .j že kar tu ponovim vsakoletno prošnjo možem ln doraščajoči mladini, naj se ne zbirajo za cerkvijo ^ed glasnim govorjenjem, ki tako moti resne vernike, rane pred votlino. Kdor nima namena slediti bogo-užju, naj - lepo prosim - raje ostane doma!) Blago-ov novega ognja, velikonočne sveče, slovesna hvalnica; branje beril, blagoslov velikonočne vode, obno-Va krstnih obljub. Sledi maša velikonočne vigilije, P° njej pa naše domače VSTAJENJE s procesijo. Po °nčanih obredih, ki jih bomo zaključili z blagoslovi, Marec 1987
emu •'* M£roo
Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Tone Gorjup, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — fračiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
vom z Najsvetejšim, bo še blagoslov velikonočnih jedil. Kdor bi želel odnesti domov novo blagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko!
Velika nedelja (19. aprila) - Maše ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. Deseta maša bo slovesna in ob. lepem vremenu na prostem pri votlini. Pred vsemi mašami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po vseh treh mašah pa še blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (20. aprila) - Spored maš je nedeljski: ob osmih in ob desetih. Pred bogoslužjem tudi spovedovanje.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Deer Park, Ardeer, East Keilor, Keilor, Avondale Heights . . .) ima priliko za slovensko spoved v sredo velikega tedna (15. aprila) od sedmih do osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer se običajno vsako drugo nedeljo v mesecu zbiramo ob petih popoldne k sveti maši. (V aprilu bo tam naša redna slovenska maša na cvetno nedeljo. Pred mašo je tudi spovedovanje.)
NORTH ALTONA in okolica ( Yarraville, Altona, Nevvport, Williamstown, Altona Meadows, Spots-wood, West Footscray . . .): slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi sv. Leona Velikega na sredo velikega tedna (15. aprila) od šestih do sedmih zvečer
SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul grave, Noble Park, East Bentleigh in Bentleigh, Clay ton, Dandenong . . .): tamkajšnji slovenski verniki se lahko poslužijo prilike za spoved v domačem je ziku v cerkvi sv. Jožefa na veliki četrtek (16. aprila) od šeste do sedme ure zvečer.
Vse te prilike za slovensko spoved nudimo rojakom okolice zato, da se je lažje poslužijo in da v
Kew ni toliko navala na veliko soboto in nedeljo pred bogoslužjem. Žal moram reči, da naš trud kar ne dosega svojega namena. Bo letos po teh naših postajah več spovedancev? Vzemite si čas in pridite!
GEELONG in okolica: Prilika za slovensko spoved bo na veliki petek (17. aprila) od šeste do sedme ure zvečer v cerkvi sv. Družine, Bellpark, kjer se vsako drugo nedeljo v mesecu zbiramo ob pol dvanajstih (11.30) k slovenski maši. (V aprilu bo ta naša redna maša ravno na cvetno nedeljo. Bo kaj več obiska? ) - Če bo na veliki petek cerkev zasedena in tam ne bo prilike za spoved, bo spovedovanje v župnišču.
MORVVELL in okolica: Velikonočna slovenska spoved za tamkajšnje rojake bo v torek velikega tedna (14. aprila) ob sedmih do osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer se običajno zbiramo k slovenski maši vsak drugi mesec. (V aprilu imamo mašo na belo nedeljo, 26. aprila, ob sedmih zvečer.)
VVODONGA — ALBURY in okolica: Prilika za slovensko spoved je za tamkajšnje rojake v ponedeljek velikega tedna (13. aprila) ob sedmih do osmih zvečer
v cerkvi Srca Jezusovega v Wodongi, kjer se vsaka dva meseca na četrto nedeljo ob sedmih zvečer zbiramo k naši maši. Izrabite priliko za velikonočno spoved, saj vaš duhovnik napravi v ta namen zares dolgo pot!
TASMANIJO bo slovenski duhovnik obiskal na velikonočni ponedeljek (20. aprila). Slovensko mašo bomo imeli ta dan zvečer ob šestih v cerkvi sv. Terezije (hobartsko predmestje Moonah), kjer se navadno zbiramo k našemu bogoslužju. Pred mašo je prilika za spoved v domačem jeziku. Potrudite se z udeležbo, da bo srečanje lepše in nas bo več! Povejte, prosim, o slovenski maši tudi tistim rojakom, ki niso naročeni na Misli!
TUDI LETOS je naše versko središče pripravilo slovenski velikonočni radijski program na 3EA. Poslušali ga boste na velikonočni ponedeljek (20. aprila) zjutraj na redni slovenski radijski uri od sedmih do osmih. Prisluhnite mislim praznika našega odrešenja in prelepim velikonočnim melodijam!
+ Danes pa naj omenim le en krst, ki smo ga imeli na nedeljo 22. februarja: mladi par Albert Adolf Fistrič in Julie r. Golenko, Greensborough, sta prinesla k nam svojo prvorojenko Madeline Julie, da jo je oblila krstna voda. Družini naše čestitke!
+ Zakonsko zvestobo pa sta si pred našim oltarjem na nedeljo 8. marca obljubila Frank Prosenik in Greta Debelak. Ženin je bil rojen v Novem mestu in krščen
v baziliki Lurške Matere božje v Brestanici ter je kot otrok prišel s starši v Avstralijo, nevesta pa je bila rojena v Melbournu in krščena v East Brunsvvicku. — V Geelongu pa se je na isti dan poročil moj nekdanji ministrant Karlo Bole. Njegova življenjska družica je postala Jennifer Patricia Camie. Pričakal jo je pred oltaijem farne cerkve sv. Bernarda v Belmontu. — In rad bi omenil tudi poroko v družini naših naročnikov, ki je bila dne 14. februaija v farni cerkvi sv. Krištofa, Airport West: Peter Edward Natlačen, rojen in krščen v Melbournu, je dobil za življenjsko družico Donno Shillabeer. Njen oče je malteškega rodu, mati pa je Avstralka.
Vsem trem parom želimo obilo božjega blagoslova!
+ Na nedeljo prvega marca sva-s p. Tonetom somaše-vala pri nadškofovi maši v stolnici sv. Patrika. Litvanska etnična skupnost je slavila 600-letnico pokristjanjenja svoje rodne dežele, ki danes pod rusko okupacijo trpi hudo preganjanje. Tudi lepa skupina naših narodnih noš je s svojo navzočnostjo pokazala solidarnost do Litvancev ter združila z njih zahvalo in prošnjo tudi naše molitve.
+ Naša Slomškova šola je s februarjem začela svoj nedeljski pouk, h kateremu pa letos žal prihaja manj u-čencev kot prejšnje leto. Menim, da se starši premalo zavedajo, kaj pouk slovenščine in nastopi na odru o-trokom pomenijo. Res škoda, da ne izrabijo tako lepe prilike, ki se jim nudi.
Pričeli smo tudi veroučna razreda, za prvoobhajan-ce in pa birmske kandidate. Oba sta ob sobotah, prvi od ene do dveh, drugi pa od dveh do treh. Želim le, da starši vzamejo ta pouk resno ter otroke redno in točno pripeljejo v šolo.
+ Društvo sv. Eme je imelo 15. februaija svoj sestanek združen z volitvami novega odbora. V odboru so ostale voditeljica Rozi Lončar, tajnica Olga Bogovič in blagajničarka AnaMarija Cek, podpredsednica pa je postala Francka Anžin. Društvu želimo vsi obilo uspehov, saj se članice res trudijo v strežbi nam vsem ter žrtvujejo svoje delo v dobre namene, zlasti za naš bodoči Dom počitka.
+ Naj že zdaj omenim, daje bil na sestanku slovenskih duhovnikov (imamo ga trikrat na leto in zadnji je bil v Adelaidi 10. februaija) za kraj letošnjega vseavstral-skega mladinskega koncerta določen Melbourne. Koncert bo med šolskimi počitnicami na soboto 3. oktobra. Več o njem pa boste seveda slišali v prihodnjih mesecih.
+ Te tedne smo imeli dva obiska duhovnih sobratov iz Slovenije, ki sta prišla na počitnice k svojim sorodnikom. Med nami je bil g. dekan in župnik v Zagoiju ob
Savi Marko Burger, in pa g. Stanko Ipavec, župnik v Podmelcu v koprski škofiji. Obema se iskreno zahvalim za pomoč pri nedeljskih mašah, saj je vsekakor tudi za naše vernike malo spremembe zelo dobrodošlo.
Pa tudi drugače naše središče radi obiskujejo rojaki iz drugih mest, od Pertha do Brisbana, ki se ustavijo v Melbournu. Preveč jih je, da bi jih imenoval. Omenim pa naj pesnika Toneta Kuntnerja iz domovine, iz Los Angelesa pa princa Andreja, najmlajšega sina bivše jugoslovanske kraljeve družine. Toliko je slišal o našem središču, da si je ob svojem zadnjem °bisku Avstralije vzel par uric časa in se pripeljal k nam. Nisem rojalist, a razgovor s tem preprostim m prijaznim človekom plave krvi, rojenem na Bledu, je bil užitek. - Nedavno pa so bili par dni med nami na povratku iz Nove Zelandije planinci Roman Her-lec, Franc Porenta in Radovan Riedl. Zadnji je bil ‘-lan uspele himalajske odprave z nalogo filmanja celotnega poteka tvegane misije.
+ Dne 15. februaija je v bolnišnici Srca Jezusovega v melbournskem okraju Moreland zaključila svojo življenjsko pot PETRINA LOPORCHIO r. Gregori (Gregorič). Luč sveta je zagledala v Trstu 27. oktobra 1927. V Avstralijo je prišla leta 1955 in se poročila s Sergijem, kot že priimek pove italijanskega rodu. ^ družino je živela v Coburgu. Pokojnica je zlasti v Zadnjem času veliko trpela in tudi oslepela, a svoje nadloge je zelo vdano prenašala. Grob je dobila na Pokopališču Fawkner, pri svoji mami, ki jo moramo Še tudi vpisati v našo Matico mrtvih. Pokojna Petrina Poleg moža zapušča sina in hčerko.
ŠTEFAN ŽUŽIČ, istrski rojak, je umrl pri svojem s>nu v Bundoori dne 16. februaija. Dočakal je lepo starost, saj je bil rojen 13. januarja 1907 v Žužičih. Poleg žene Evfemije zapušča hčerko in tri sinove, ?n sin je še doma, eden pa je že pokojni. V naši cerkvi je ležal v sredo 15. februaija zvečer, ko smo za pokoj nJegove duše zmolili rožni venec, pokopali pa smo ga naslednji dan po maši zadušnici na pokopališče v Prestonu.
V	soboto 21. februaija je v Austin Hospitalu v Heidelbergu končala svoje trpljenje FRANČIŠKA GRAMC r. Ferjan. Pokojnica je veliko pretrpela v svo-J®™ življenju, pa kljub temu dočakala visoko starost, gojena je bila 17. februaija 1906,01ševek pri Kranju. Njen mož Jože je bil ubit ob koncu zadnje vojne. V Avstralijo je prišla z najmlajšo hčerko leta 1960 k ncerki Jožici por. Oder. Pri njej je bila potem ves čas, nazadnje v Reservoiiju. Pokojnica je bila velikokrat P° bolnišnicah in komaj pred nekaj leti je prestala °Peracijo odstranitve tumorja v možganih. Zdaj so ji korali odrezati nogo, a se žal ni več opomogla. Bila Pa je lepo pripravljena za odhod s tega sveta. Več let
sem jo obiskoval vsak prvi petek v mesecu na domu, večkrat je prejela tudi sveto maziljenje, nazadnje komaj dva dni pred smrtjo.
V	naši cerkvi dmo zmolili rožni venec ob njeni krsti na sredo 25, februaija, naslednji dan pa imeli pogrebno mašo. Grob je dobila na keilorskem pokopališču.
Iz Mt. Elize, med časom naše počitniške kolonije, sem pohitel k bolniku JOŽEFU HORVATU v Chel-tenham. Lepo se je pripravil in prejel zakramente, ko je zvedel od zdravnikov, da ni več upanja na okrevanje. Operacija na želodcu ni uspela in rak seje širil dalje. Zadnje dni življenja je bil v Bethlehem bolnišnici, South Caulfield,kjer je v nedeljo 22. februaija zjutraj zaspal v Gospodu. Pokojnik je bil rojen 14. aprila 1932 v Bratoncih v Prekmuiju. Leta 1957 v aprilu sta z zaročenko Olgo Poredoš iz Ižakovcev bežala preko meje in se v Salzburgu poročila, v začetku oktobra pa že na ladji “Aurelia” dospela v melbournsko pristanišče. Jože je bil po poklicu zidar in je kmalu postal solastnik novoustanovljenega gradbenega podjetja “Triglav”. Tudi pri zidavi naše cerkve je pomagal.
Rožni venec ob krsti smo zmolili v ponedeljek zvečer, v torek 24. februaija po maši pa smo pospremili njegovo izmučeno truplo na pokopališče Springvale. Poleg žene Olge zapušča tudi hčerki Angelo in Marijo, v domovini pa še brata in tri sestre.
STANISLAV STANSON (VRTAClČ) je zaključil svoje zemsko življenje dne 2. marca v Austin Hospitalu, Heidelberg. Precej let je bil bolan, za seboj je imel težko operacijo srca in je veliko časa zadnjih let preležal po bolnišnicah. Pokojnik je bil rojen 4. novembra 1926 v Selu pri Kamniku. Njegova življenjska družica je postala Tončka Erčulj iz Dobrepolja na Dolenjskem. Njun sin Frank Dušan je že poročen, in če se ne motim, so pred mnogimi leti takoj ob rojstvu izgubili hčerkico. Ob prihodu v Avstralijo (1958) so Vrtačičevi živeli v North Brightonu, zdaj imajo svoj domek v Glen Waverley.
Rožni venec ob pokojnikovi krsti smo v naši cerkvi zmolili v torek 3. marca zvečer, naslednji dan, ravno na pepelnico; pa smo po maši zadušnici vrnili Stankove zemske ostanke zemlji na pokopališču Springvale.
Vsi naši pokojni naj počivajo v božjem miru, žalujočim domačim pa naše iskreno sožalje!
IZPOD TR.ICLAVA
IZ ŽIVLJENJA Cerkve v domovini je tu nekaj zanimivih statističnih podatkov: Lani je bilo na Slovenskem birmanih 18.086 otrok, od teh v mariborski škofiji 8.763, v ljubljanski nadškofiji 7.777 in v koprski 1.546. Med birmanci, ki so prejeli zakrament po-tijenja v škofijski kapeli (torej privatno), je bilo tudi več odraslih oseb. V ljubljanski nadškofijski kapeli je bilo takih “izrednih birm” 117, v mariborski škofijski kapeli 85, v koprski pa 21.
Duhovnikov ima ljubljanska nadškofija 361 škofijskih, 20 od teh jih deluje zunaj meja nadškofije. Mariborska škofija ima 344 svojih duhovnikov, od teh je dejavnih v domači škofiji le 265. V koprski škofiji pa je 182 škofijskih duhovnikov in od teh jih v dušnem pastirstvu deluje 135.
Redovni duhovniki delujejo v vseh treh slovenskih škofijah: 167 v ljubljanski nadškofiji, 93 v mariborski in 23 v koprski škofiji.
V	tujini je največ duhovnikov iz ljubljanske nadškofije: 43 v Južni Ameriki, 6 v Severni Ameriki, 19 v raznih krajih Evrope. Vseh skupaj torej 68. Od teh je bilo 31 posvečenih doma, 37 pa že v tujini.
Povprečna starost škofijskih duhovnikov v Sloveniji je 51 let 1 mesec in 3 dni, v ljubljanski nadškofiji 50 let, v mariborski 51,8 let, v koprski pa 52,5 let.
Med letošnjimi duhovniškimi jubilanti je 24 zlato-mašnikov (posvečeni pred 50 leti), med njimi tudi pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Srebrnomašnikov (25 let duhovniki) je 22. Železomašnika sta dva, bise-romašniki pa štirje.
Bogoslovcev ima ljubljanska nadškofija letos 48, mariborska 35, koprska pa 22.
Sc idile nautiti vozili avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO SOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST. N.S.W„ 2I6S Telefon: 72 1583
Te številke marsikaj povedo, če jih znamo brati in preceniti.
NA PREDVEČER letošnjega Prešernovega dne, ki ga naš narod že precej let praznuje kot slovenski kulturni praznik, je bila v veliki dvorani Cankaijevega doma v Ljubljani osrednja Prešernova proslava. Po slavnostnem govoru pisatelja Miloša Mikelna so podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ta najvišja slovenska kulturna priznanja so letos prejeli pisatelj Pavle Zidar, igralec Boris Cavazza in arhitekt Miloš Bonča.
BRALI SMO v “Družini”, da bo Slovenija kmalu bogatejša za novo redovno družino. Že pred letošnjim poletjem se bodo namreč v Ljubljani naselile misijonarke ljubezni, duhovne hčere znane matere Terezije iz Kalkute. Njih prvi samostan naj bi postala hiša na Ježici, katero sta si ogledali dve sestri. Glede prihoda sester sta bili v februarju v Ljubljani pri nadškofu s. Maria Anand in s. Blandina. Prva je predstojnica misijonark ljubezni za Evropo, druga pa predstojnica sester zagrebške skupnosti. Poročilo o tem zaključuje takole: “. . .Če bodo belo-modri sariji in blagi nasmeški sester matere Terezije vsaj pol tako blagodejno vplivali na naše duhovno in človeško okolje, kakor se to dogaja na primer v Kalkuti, potem se za njihov prihod v resnici velja potruditi.”
POŽAR, ki je nastal v noči med soboto in nedeljo 8. februarja v kartuzijanskem samostanu Pleterje na Dolenjskem, je napravil za 15 milijonov dinarjev škode. Začelo je goreti v kuhinji in vse kaže, daje ogenj povzročila dotrajana električna napeljava. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Novega mesta ter prostovoljni gasilci iz okoliških krajev. Njih hitremu nastopu gre zahvala, da se ogenj ni razširil na druge samostanske prostore.
NA OBMOČJU MARIBORA je bilo ob koncu lanskega avgusta 97,560 zaposlenih, večina v gospodarstvu. Ob koncu leta je bila povprečna zaposlenost v primerjavi s prejšnjim letom za 1, 3 odstotka višja, kar je bilo nad predvidevanji. A vseeno je ostalo na seznamu nezaposlenih 2042 oseb. Ob tem je prišlo na dan zaskrbljujoče dejstvo, da je med nezaposlenimi kar polovica mladih strokovnjakov.
NA BLEJSKEM OTOKU so v Marijini romarski cerkvi lani na veliki šmaren (15. avgusta) po dolgih letih le spet dovolili sveto mašo. Obljubo so držali tudi za letošnji dan svetega Blaža, 3. februarja. Zlasti še pletilnaiji iz Mlinega so bili tega veseli, saj je to njihov stoletni praznik, tradicija, ki je bila po vojni tako žalostno pretrgana. Zadnjikrat so delili Blažev žegen na blejskem otoku pred štiridesetimi leti.
Letos je maševal blejski župnik dr. Nace Potočnik,
Blažev žegen pa mu je pomagal deliti župnijski vikar
Ivan Rupnik. Božične in Marijine pesmi je prepe-val otroški in mladinski zbor. Jezero je bilo te dni dobro zaledenelo in so številni verniki mogli peš do otoka. Romarska cerkev je bila polna srečnih obrazov. Pritrkovalci pa po končani slovesnosti kar niso J^ogli nehati. Zmračilo se je že, ko se je čez jezero
vedno razlegalo čudovito pritrkavanje otoških zvonov in vernike spremljalo prav na domove.
O POSEBNIH POKOJNINAH doma obstoja zakon, o katerem smo lani brali v ljubljanskem Delu. Po tem zakonu se “lahko prizna starostna pokojnina ne glede na pogoje, ki jih določajo pokojninski predpisi”. V Sloveniji je število teh posebnih upokojencev 1102. ‘Najvišja izjemna pokojnina znaša 280. 000 dinarjev, trenutno pa trije zaslužni revolucionarji dobivajo višjo Pokojnino, po podatkih Tanjuga 311.000 dinarjev ... zvemo, da so omenjene tri izjeme tovariš Viktor Avbelj, Sergej Kraigher in Ivan Maček.”
Ljubljanski list “Mladina” pa k temu poročilu do-daja:“Toplo je pri srcu delovni ženi, ko ve, da tisti, ki s° najbolj zaslužni za razcvet naše družbe, ne postopajo naokrog raztrgani in premraženi in da jim ob mrzlih zimskih večerih ne kruli po želodcu in se jim ne blede o krompirčku v oblicah tako kot Kosovelo-V!m otročičem, lačnim na senu... ”
UMRL JE v celovški bolnišnici eden najbolj uglednih slovenskih duhovnikov zamejske Koroške, župnik v Stebnu pri Bekštajnu, Msgr. FiUp Millonig. Pokojnik je bil več let urednik verskega tednika “Nedelja”, bil Je ravnatelj Slovenskega dušnopastirskega urada ter elan predsedstva celovške Družbe sv. Mohorja kakor tudi Sodalitete slovenskih koroških duhovnikov.
Tako je za pokojnima prelatoma dr. Blumlom in £echneqem odšel že tretji zelo vidni in za naš zamejski narod zaslužni koroški duhovnik.
DOMA nočejo jedrskih elektrarn,-po černobilski nesreči se jih še bolj bojijo. Zlasti mladina ob vsaki Priliki protestira, zahteva o tej zadevi referendum in noče vplivati na starejše občane, naj se ne boje povedati javno svojega mnenja. Tudi mladina Ilirske Bistri-
Melboumskim Slovencem se priporočaj^ KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE
77 KING VVILLIAM STREET RESERVOIR, VIC. 3073
Telefon:
470 4046 470 4095
Vsa dela so pod garancijo!
ce je predlagala občinski skupščini, naj da uradno pobudo za razpis vsejugoslovanskega referenduma glede gradenj novih jedrskih elektrarn v državi. Poročilo pove, da sta občinski družbenopolitični zbor in tudi zbor družbenega dela mladinsko pobudo podprla, zbor krajevnih skupnosti pa ni dosegel potrebne večine. Za mladinsko pobudo je glasovalo enajst delegatov, pet pa se jih je vzdržalo. Ker nekateri delegati na sejo sploh niso prišli, nekateri pa so jo predčasno zapustili, je pobuda zaradi manjkajočih treh glasov obtičala v občini. In tako se menda'dogaja pobudi mladine še marsikje po Sloveniji...
ZAMEJSTVO je počastilo spomin mučeniške smrti znanega primorskega kulturnega in narodnega delavca prof. Lojzeta Bratuža. Fašisti so ga zaradi njegovega neutrudnega dela za narod hoteli uničiti: prisilili so ga piti strojno olje, daje za posledicami zastrupitve v velikih mukah umrl 16. februarja 1937.
Petdesetletnice Bratuževe smrti so se v nedeljo 15. februarja spomnili v Podgori pri Gorici. Slovesnost se je pričela v cerkvi z mašo, ki jo je daroval škofov vikar za Slovence dr. Oskar Simčič, nadaljevala pa se je na trgu pred cerkvijo - trg je poimenovan po našem mučencu. Bila je v znamenju slovenske pesmi, saj je bil Bratuž tudi velik glasbenik.
Spominske slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi iz Goriške in Tržaške, pa tudi iz matične domovine. Bila je navzoča tudi pokojnikova vdova Ljubka Šorli (njene pesmi ste že večkrat brali v Mislih) ter njegova otroka Lojzka in Andrej.
v1KTOR1JSKIM SLOVENCEM
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TOBIN BROTHERS funeral directors
na uslugo v času žalovanja
Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
MOIITEV V IVETEM
piinu
R;
TEDAJ je G*‘ca| Samuela in ta je odgovoril: 'Tukaj sem. heliju in rekel:"Tukaj sem,
ker si me klical."
Odvrnil je:"Nisei>,^rn' se, sin, in spi!" šel je in zaspal. Gospod pa je Se ^Ca| Samuela. Vstal je, 2el k Heliju in rekel:'Tukaj sen1 *'cal-" Tedaj je Heli spoznal,
da je Gospod klical dečka. In Heli je rekel S^di ,r> spi! In če te pokliče, reci:
av°r', Gospod, tvoj hlapec posluSa!' Samuel je šel in z^JetT> mestu. Tedaj je prišel Gospod, se ustavil in zaklical;Samuel, Samuel!"
Samuel mu je odf°v°r'' tvoj hlapec posluSa!"
"GOVORI, GOSPOD, POSLUŠAM! ..
ŠE nekaj korakov in že sem bil na Triinštirideseti cesti velemesta. Tam se je med visokimi zgradbami stiskala neogotska cerkev. Tako kot prejšnje dni, je tudi zdaj na stopnicah, ki so vodile v notranjost, sedel revež. Ljudje, ki so hiteli mimo, se niso zmenili zanj. Kdaj pa kdaj se je kdo iztrgal vrvežu ulice, se povzpel po stopnicah, mimogrede s pogledom oplazil sedečega starčka in se že izgubil v notranjosti.
Ob vstopu v cerkev se mi je zazdelo, da sem se u-maknil milijonskemu mestu. Mrakobnost, ki me je v prvem hipu objela, se je polagoma razgubila. Med kamnitimi stenami je vel prijeten hlad. Na oltarju je bilo izpostavljeno Najsvetejše in ravno tam se je lomila svetloba, ki je padala skozi zašiljena okna.
Za hip sem se ozrl po ljudeh, ki so bili raztreseni po vsem prostoru. Nekatere obraze sem si zapomnil od preteklift dni. Kratek obisk cerkve sredi opoldanske vrdčine se jim je gotovo prilegel. Eni so prihajali sem iz neke notranje nuje, drugi pa kar tako - iz navade. Nekaj časa so se pomudili v cerkvi in nato drug za drugim odšli, njihova mesta pa so zasedli drugi.
Poskušal sem moliti, pa ni šlo. Gledal sem, kako so * nekaterim med prsti drsele jagode rožnega venca. Študentka pred mano je nemo strmela v oltar. Starejša mulatka je krčevito stiskala roki in v ošeh so se ji nabirale sofze. posamezniki so prišli zgolj zato, da bi se za hip tzogfii&hrupu mesta... Ko sertl tako opazo-val ljudi po cerkvi, sem v stranski klopi, zagledal spečega fantu. Njegov-obraz je razodeval utrujenost. Ob * pogledu rutnj- sem se spomnil na dečkd Samuela, ki
-	je spal v Gospodovem svetišču, kjer fj-bila skrinja božja.	.	•
+ + +	\	"	f.--.	'
O- Samuelu ndmgovorijo začetna pogjkuijaPrve Sa-■r muelove knjige,;Ana, Samuelova mati,&;7jvojega sina
-	izprosila od <h>spoda, zato ga je sklenitevitUti čospo-
l - '
'it 48	•
du. Ko je bil deček odstavljen, je odšla z njim v Gospodovo svetišče; tam se je zahvalila za uslišano prošnjo. Po končani molitvi je odšla domov, deček Samuel pa je ostal v Gospodovi hiši in tam pomagal duhovniku Heliju pri opravljanju daritev. Nekega dne je Heli spal na svojem ležišču; bil je že v letih in oči so mu pešale. Samuel pa je spal v svetišču. Tam je zaslišal, da ga nekdo kliče po imenu. Navajen poslušnosti je takoj vstal in tekel k Heliju, toda ta ga ni klical. Vrnil se je v svetišče in zaspal, a spet je zaslišal klic. Ko se je isti glas četrtič ponovil, je Samuel odgovoril, kakor ga je naučil Heli: ‘'Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša!”(1 Sam 3, 9)
“Deček Samuel pa je rastel pri Gospodu” (1 Sam
2,	21). Kot Helijev pomočnik se ni srečaval samo s pripravljanjem daritev in drugimi deli v svetišču; spoznaval je tudi postavo - božjo besedo, ki ga je učila notranje poslušnosti Bogu. Kljub naravnanosti na Boga, v noči ko je spal v svetišču, ni takoj spoznal božjega klica. Bog ga je hotel počasi pripraviti na to, da bi v veri izrekel svoj “Tukaj sem! ” V tem odgovoru odkrijemo srce, ki je pripravljeno poslušati.
Bog je poklical Samuela med spanjem. Naravno je, da se človekovo telo med spanjem umiri. Ko zapremo oči, pozabimo na vse tisto, kar nas obdaja. Samuel je bil med spanjem tudi notranje umirjen; to moremo razbrati iz odlomkov, ki o njem govorijo. Vendar ga je Bog pustil čakati. Njegova trikratna pot da duhovnika Helija, je Mia priprava na sr&, čanje z Gospodom. Heli mu pove, kako naj ravna,
1 Sam 3, 4. 5., 8-10    /
Ce bo spet zaslišal klic in Samuel se je vrnil na svoje ležišče.
Podobno srečanje z Bogom je imel tudi Mojzes (prim. Ex 3, 1 - 6). V puščavi, blizu gore Horeb, >e pasel ovce svojega tasta. Njegovo pozornost je pritegnil ognjen plamen sredi grma, ki je rastel tam bHzu. Mojzes je šel proti grmu, da bi videl, kaj se dogaja. Počasi se je bližal prikazni in naenkrat je zaslišal, da ga nekdo kliče po imenu. Obrnil se je in Prisluhnil. Tisti nekdo je nadaljeval: “Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje 'z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta zemlja” (Ex 3, 5). Šele nato se mu je razodel kot Bog njegovih očetov.
Mojzes je pripravljen poslušati Boga, vendar mora sezuti čevlje z nog. Če se hoče Bogu približati, se 'nora očistiti, notranje umiriti Mojzes spozna, da s* Rogu ne more približati kadarkoli in kakorkoli.
a srečanje z Bogom se je potrebno pripraviti. Zato se Mojzes obme, da bi poslušal, in sezuje sandale, a bi se približal.
+ + +
Pečina ljudP je nagnjena k temu, da veliko gova-rifo. Povedo navadno vse,' kar vedo in kar jim pride misel. Težko pa je najti take, ki znajo poslušati, mi v molitvr se pogosto dogaja, da molivci Boga PHstijo do besede. In-vendar je Bog tisti, ki nam lr*a'kaj povedat^. .
Smo kdaj razmišljali, da obstajq tudt molitev poslu-^mfa? Samuelovo- in Mojzesovo srečanje z Bogom razkriva /o obliko molitve'.	.
Malokdo je danes pastir, ki bi hodil za svojimi ovcami po puščavi; še manj je takih, ki bi spali po svetiščih. Vendar je ta oblika molitve možna tudi danes: obstaja v tem, da preprosto prisluhnemo temu, kar nam Bog po Svetem Duhu govori v globini našega srca.
Za molitev poslušanja si moramo vzeti čas. Vsakdanje skrbi in težave je treba “sezuti” predno vstopimo v svetišče. Če je le mogoče, se izognimo zunanjemu hrupu, nikakor pa ne pozabimo doseči ubranost našega srca in duše. Bog nas pozna, zato se mu ne bojmo priznati svoje grešnosti. V sebi ugasnimo vsako iskro sebičnosti - vse kar imam, mi je podarjeno. Tako pripravljeni čakajmo; morda nam bo iz srca privrela molitev:
GOSPOD,
sam sem tu pred teboj, sam s teboj.
Vse okrog mene molči, tudi v meni je tiho.
Sam sem tu pred teboj, s svojimi grehi, s svojo nezvestobo, s svojimi napakami.
Vem, Gospod, preizkušaš me in nič ti ni skritega v meni.
Toda ne bojim se tvojega pogleda, saj vem, da gledaš name z ljubeznijo.
Nič me ne vznemirja,
le ena velika želja vstaja v meni:
da bi te poslušal
in doumel načrt,
ki ga imaš z menoj.
Kakor Samuel tudi jaz ponavljam:
"Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša!"
Ne smemo pričakovati, da nas bo Bog kar “pocukal za rokav”. Morda nam bo dal na novo razumeti kako svetopisemsko misel. Spoznali bomo, da ima trpljenje, ki nas je morda zadelo, svoj smisel. Morda boste močneje začutili, da vas On spremlja na poti skozi življenje in tako vam ob bližajoči se preizkušnji ne bo težko reči: “Zgodi se tvoja volja!”
Ko je Jezus govoril o molitvi, je rekel samo nekaj: “Vztrajajte!” Naša naloga je, da pričakujemo in poslušamo; ne smemo reči: dovolj je bilo za danes. Ure in dneva ne določamo mi.
Postni čas je. Stopite kdaj pa kdaj za nekaj trenutkov v cerkev, ali pa si vzemite nekaj časa za molitev poslušanja doma, na poti v službo,.: Spomnite se na Samu^ld ali Mojzesa '. .. (zaspi pa naj vam le jezik).
-	-	-	P.	TONE-
SVETA O&UŽtNA
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young A ve., W. Hindmarsh, S.A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674
OBLETNICA blagoslovitve naše cerkve je bila letos obeležena s prijetnimi spomini. Za to priložnost je bil med nami dekan in župnik iz Zagorja ob Savi g. Marko Burger. K dvodnevni duhovni pripravi in slovesni maši se je zbralo več vernikov kot običajno, v glavnem pa tisti, ki so bili vedno pripravljeni pomagati in dati vso podporo slovenskemu misijonu. Kljub vročini v petek in soboto je bila duhovna obnova uspešna. Prijazne besede g. dekana so vernike zelo dvigale in hrabrile.
V nedeljo je našega gosta na začetku maše pozdravila v imenu naše skupnosti Rosemary Poklar, po maši pa se mu je zahvalil za obisk in govore naš predsednik g. Danilo Kresevič. Naša skupnost je podarila gostu in njegovu bratu Slavku v spomin knjigi o Avstraliji. Ob koncu je spregovorila še županja naše občine, pozdravila g. dekana in se slovenski skupnosti zahvalila za povabilo. Spet je izrazila svoje zadovoljstvo nad nami, kar znova potrjuje, da s svojo prisotnostjo občini dosti pomenimo. — Po končanem bogoslužju smo bili povabljeni v dvorano za cerkvijo, kjer so pripravili B.B.Q. Prijetno razpoloženje se je končalo v poznih popoldanskih urah.
Vsem, ki ste na kakršen lfoli način doprinesli k tem našim dnevom, zlasti g. dekanu Burgerju in njegovemu brati Janezu iz Melbourna, ki je oba svoja brata pripeljal tudi v Adelaido, se v imenu slovenskega misijona svete Družine prisrčno zahvalim.
V postnem času je v naši cerkvi vsak petek ob sedmih zvečer sveta maša, po maši pa pobožnost križevega pota.
Spoved lahko opravite vsak petek , soboto in nedeljo pol ure pred sveto mašo. Dne 13. aprila pa bo skupna priprava in nato posamična spoved. Tedaj bo na razpolago tudi tuj duhovnik. Izkoristite to lepo priložnost za dobro velikonočno spoved!
Na cvetno nedeljo bo izvajala mladina pasijon v angleškem jeziku, na veliki petek pa odrasli v slovenščini.
Naši bolniki: Ravno v času naše duhovne obnove je dobila srčni napad naša bivša dolgoletna kuharica na slovenskem misijonu, gospa Krista Golob. Nekaj dni je ostala v Royal Hospitalu, nato se je vrnila domov. Po nekaj dnevih pa se je napad ponovil in zdaj se nahaja v isti bolnišnici. Priporočam jo vsem v molitev, da bi kmalu spet okrevala.
Mladinski verouk je vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu in sicer ob šestih zvečer v prostorih slovenskega misijona. Lepo vabljeni!
Rojake v Berriju bom obiskal na cvetno nedeljo. Popoldne ob peti uri bo sveta maša v farni cerkvi, pred mašo pa priložnost za prejem zakramenta velikonočne svete spovedi.
Dne 26. aprila obhajamo nedeljo Dobrega Pastirja, zato je ta dan posebna nedelja duhovniških in redovniških poklicev. Ta dan bo med nami iz Melbourna lanski novomašnik p. Anton Gorjup OFM. Za rojake v Južni Avstraliji bo imel ponovitev nove maše. Že zdaj vse vabim na to domačo slovesnost. Obenem bomo ta dan posebej prosili za nove duhovniške in redovniške poklice.
Slovenska radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu in sicer zvečer ob 7.30 na valovih etnične radijske postaje 5 EBIFM.
Naj dodam eno slik križevega pota v naši cerkvi: Jezus sreča svojo mater. Original je v mozaiku, delo pok. duhovnika-umetnika Staneta Kregaija za cerkev na Ježici v Ljubljani.
P. JANEZ
LOJZE KOZAR
svečnik
6.
“Da, mati! Si pomislil na to, kako bo žalost počasi ubijala tvojo mater? Veš, kaj zanjo pomeni, če se njena največja radost in najlepši Ponos spremeni v naglobljo žalost in sramoto? ”
“Čas bo vse pogladil. Čas ozdravi vsako rano. Tudi materino.”
“Od pogubljenja pa tudi čas ne more ozdraviti. In ti zdaj hote in yede lezeš vanj. Zavestno se ločuješ od ljubezni, polnosti, dobrote in Se oklepaš ničevosti, praznine, revne človeške simpatije, ki brez Boga lako malo pomeni.”
“Pogubljenje? Tega nisem nikoli kaj prida resno jemal. Bog ne mo-re nikogar pogubiti. Sicer pa Bog ve, kaj človek more in česa ne more. I*1 jaz ne morem ostati.”
Očitki vesti, ali glas iz onega prejšnjega Željkovega sveta, ki je že davno utonil, so bili vedno rahlejši, vedno manj prepričljivi, ker so ob trdni odločitvi, ki si jo je Željko izbral, izgubljali moč in polet, kakor v°dni val, ko zadene ob trdno skalo. Proti jutru se je v Željkovo dušo naselila trudna spokojnost, kakor mrtev mir po izgubljeni bitki.
Ob petih je prišel tovornjak, dva delavca sta naložila omaro, posteljo lr> mizo ter nekaj manjših zabojev z drobnarijo in knjigami in Željko je Prisedel k šoferju.
V	trgu so se ustavili pred Sabinino hišo in šofer je zatrobil. Sabina je Prihitela v jutranji halji, potem pa'obstala in ni takoj dojela, kaj naj reče 'n kaj naj stori.
“Kam naj znosimo kaplanove stvari, gospa? Če bo sprejem še dolgo trajal, bomo zaračunali tudi čakanje,” je rekel eden izmed spremljevalcev.
“Kar sem v tole prvo sobo, prosim.”
Ko so bile vse stvari v sobi, se oni zopet ni mogel premagati in je rekel sodelavcu:
“To bo menda pisarna. Župnijska, kaplanska ali trafikantska? ”
“Drži vendar jezik!” ga je opomnil drugi. “Prav zdaj ga moraš vrteti kakor umazano cunjo, ki škropi nesnago okrog sebe.”
“Motiš se. Tu večja nesnaga že ni več mogoča.”
“Molči! Kaj pa te navsezadnje briga. Si ti za kaj odgovoren? ”
Veljko se ni več prikazal, šoferju je izplačala Sabina. Šofer ni izsto-P*1 iz kabine in je odklonil kozarček žganja, delavca pa sta izpila vsak enega.
Ko so se vračali, je rekel tisti, ki že prej ni mogel molčati in ga je ves čas razganjal nekak srd:
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$24,— Valerija Pančur, Anton Bme; $22.— Alojz Ličen, Alojz Markič; $20,— Ivan Nadoh, Anica Pegan; $16.— Joseph Konda; $14,— A. M. Šaban, Bojana Penko, Ivanka Krese-vič, Faruka Robida, Mira Berenyi, Jožef Štemberger, Evgen Bene, Bernard Zidar, Jože Lapuh, Franc Saksida, Ivan Kavčič, Francka Anžin, Franc Magdič, Milena Boetz, Angela ŠuStar, Maria Slokar, Anton Berko-pec, Viktor Matičič, Stanko Zmazek, Milan Gorišek, Drago Tomac, Jožica J urin, N. N., Antonija Šabec, Jo£e BarbiS, Peter Tomšič, Slavko Jernejčič, Marija Vogrin; $12.—Jože Tomažič, Marija Cuzzolin, Pavel Letnar, Anton špiclin; $10.— Alojz Golja, Jože Vogrinčič, Martin Rovtar; $9,— Pavel Trček, Janez Škraba, Karolina čargo; $8,— Bojan Du-broviČ, Zorka OSonker, Angelca Ko-stevc, Bo£o Hatin, Jurij Bogdan; $7.— Anton Žitnik, Vera Mamilo-viČ; $6.— Mario Svetina, Drago Iglič, Rafaela Bemes, Jože Lipec, Silva Krčmar, Leopold Vuga; $5,— So-fia Krojs; $4,— Ivanka Bratož, Marija Mikeša, Andrej Lenarčič, Marija Pfeifer, Jože Stopajnik, Lojze Srpčič, Dučan Vran, Ivanka Dekleva, Roža Franco, Marija Spilar, Milena Erzetič, Jakob TomSič, Lidija Bole, Ivan Stante, Franc UrSič, Stefi Valentan, Franc Ižanc, Jožfe Nemanič, Drago Grlj, Mihaela Brkovec, Zofija Brkovec, N. N. (NSW), Marjan Mur-žec, Matilda Oravec, Franc Juha, Vlado Kutin; $3,— Anton Novak, Zorka Kovačič, Slavko Koprivnik, Marija ŽekS, Franc Plut; $2.— Ivan Bratina, Danilo GaSperin, Stanko Ludvik, Filip Tomažič, Franc Mramor, Vida Tejkal, Franc MatuS, Marija OraSem, Janez Truden, Anton Mlinarič, Franc Obid; $1.— Alois Supanz, Mario Venier.
NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM:
$300.- C. §.; $200,- N. S. W.; $100.— Druz. Janez Burgar, N. N., N. N.; $70,— Franc Danev; $50,—
Malči Šuštar, N. N., Lojze in Bariča Brodnik (namesto božičnih voščilnic znancem), N. N., M. H., Julka Mrčun, C. $30,- K. O.; $20-Jože KruSec, Alois GaSperič, V.& R. Jager (za avto p. Hugonu), Vinko Tomažin, Tinka Urh (namesto rož na grob Tomažu Erpifc), Danilo Kre-seviS, Jožef štemberger, Pavla in Stanko Fabian, Druž. Slavko Jernejčič (namesto velikonočnih voščilnic znancem), Ivanka Bajt (namesto velikonočnih voščilnih kart znancem'; $10.— N. N., Rozi Lončar, Julijana Šajn, Ivanka Študent, JoŽe Podboj; $5,— Družina Pihler.
MATERI TEREZIJI V INDIJO
ZA NJENE LAČNE SIROTE:
$100 - Franc Rolih, E. K. B. I. P.; $70 - N. N. (SA); $50,- Druž. Anton Iskra namesto božičnih voscil-nic znancem, Pavla in Gabrijel Pirc namesto božičnih voSčilnic znancem1, M. H., Franc Rolih; $47,— Dr. Mihael Colja; $40,— Slavka Podbev-šek (namesto božičnih voSčilnic znancem); $30,— Ana Dranginis, Bariča in Lojze Brodnik (namesto Miklavženih daril otrokom); $20,— Anton Kristan, Frančiška Uršič, N. N., Marija Damjanovič, N. N., dru£. Anton Mikuš (namesto rož na grob Stanku Stansonu); $10,— Sabina Rutard, Ljuba Vihtelič (v spomin pokojni sestri Vidi Vadnjal), Alois Robnik, Ivan Stanič, D. F., Marija Špilar, Damian Fortuna; $5.— Franc Šiftar, Janez Rotar; $4.— Nada Slavec.
KOPRSKEMU ŠKOFU
V POMOČ OBNOVI
CERKVA NA PRIMORSKEM:
$200 - Julka Mrčun; $70 - N. N. (SA); $50,— Slavko in Pavla Fabian.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNII
“Šolana glava, pa tako neumna! Tako dobro mu je, da sam ne ve kako, pa ti pusti vse in gre. Zaradi ženske! Bedak!”
“Le kaj ti hodi to navzkriž? Saj ti ni ne sin ne brat.”
“Jezi me. Nekoč smo se vsaj na fajmoštra lahko zanesli. Na koga se boš pa zanesel zdaj, če ga tako lomijo? ”
“Saj ga ne lomijo vsi.”
“Ena blatna svinja vse druge umaže, pravi pregovor.”
“No, najlepše primere ravno nisi našel. Primeijati jih s svinjami ...” \ “Saj je samo primera. Navsezadnje si pa kaplan ni izmislil danes zjutraj, da se bo preselil k tej, no, misli si, kar si hočeš, ampak je k njej zahajal vsaj že eno leto. V cerkvi pa nam je govoril o poštenosti, o veri in ne vem o čem. Ali ni bila vse to ena sama velika laž? ”
“Vsak ve, kaj dela.”
“Prav to je, da ne ve, pa če je še toliko knjig povohal, ti rečem, daje cepec.”
“Le kaj te kaplan toliko draži? Nimaš drugih skrbi? ”
“Tudi to so moje skrbi. Imam otroke in hodijo k verouku. Kaj naj rečem, ko me bodo spraševali, zakaj je kaplan pustil duhovniško službo? ”
“Povej jim, da seje oženil!”
“Toda otroci bodo vprašali, zakaj seje oženil. Pa jim razloži, da bodo z odgovorom zadovoljni, če moreš.”
“Matematike jim tudi ne razlagaš, pa je dobro.”
“To je življenje, ne matematika, in na taka vprašanja bi jim moral odgovoriti. Odgovoriti po resnici in vendar tako, da jim ne bi podrl, kar je še lepega in dobrega v njih. Vidiš, to me grize. Tvoji otroci so že veliki in te kaj takega ne bodo spraševali. Odgovor na vprašanja jim bo dala klapa. Samo kakšen bo ta odgovor!”
“Pohujšanja ni mogoče ustaviti. Razlilo se bo kakor gnojnica čez celo faro, pa ne samo čez našo, ampak čez vse sosednje.”
“Včasih tega ni bilo. Imeli so duhovniki svoje napake, toda ostali so zvesti do konca. Zdaj zadostuje že malenkost, da škilijo v svet, kot v raj.”
“Veš, nekoč je tak človek težko dobil službo. Niso mu zaupali. Danes ga sprejmejo v odprtimi rokami.”
“Proti temu nimam nič. Naj ga le sprejmejo. Navsezadnje mora vsak nekako živeti. Tudi ne mislim, da bi ga morali zaradi njegovega nespametnega koraka sovražiti. Toda nezvestoba je nezvestoba in je ne morem opravičiti, kakor ne morem opravičiti zakonske nezvestobe. Saj se spominjaš: ... da ti bom zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval do konca svojega življenja . . ., smo rekli mi pred Bogom in ljudmi, on pa nekaj podobnega.”
“To bo zdaj lahko Željko rekel Sabini.”
“Figo bo rekel, saj se ne more cerkveno poročiti. Prej je to rekel, morda z drugačnimi besedami, Bogu. Če Bogu ni bil zvest, misliš, da bo zvest Sabini? ”
8.
TRPLANOV vrt se je dotikal Savlovega, ločena sta bila samo z nizko leseno ograjo, ki je oba vrta bolj družila kakor pa razmejevala, saj so
si bili Trplanovi in Savlovi vedno dobri sosedje.
Savlova mati Manka je bila že dolgo sama s sinom, saj je Drašek izgubil očeta že za časa vojne. Komaj so očeta vpoklicali in poslali na vzhodno fronto, že je Manka dobila obvestilo, da je junaško padel za domovino. Manka se ni drugič poročila, čeprav bi se lahko, saj je imela polno snubcev, ki bi radi vzeli lepo vdovo z enim otrokom in vojno Pokojnino po padlem možu, toda Manka se za nobenega ni mogla °greti in je rajši ostala sama. Skrbela je za svojega Drašeka, ki se je iz bistrega dečka razvil v močnega, postavnega fanta.
Drašek je bil tri leta starejši od svoje sosede Jasne. Tudi on je hodil v šolo, in sicer kmetijsko, tri leta. da bi postal na svojem malem posestvu dober gospodar. V resnici je vse, kar seje naučil, dobro uporabil doma, da je bilo njuno posestvo zares vzorno.
Kot otroka sta bila z Jasno veliko skupaj. Podila sta se po vrtu, preskakovala nizko ograjo, se za kakšno minuto sprla, da sta se lahko potem zopet spravila. Drug brez drugega nista mogla biti.
V	dozorevajočih letih sta se nekoliko odtujila drug drugemu, prijatelja pa sta si ostala.
Pozneje pa se je prijateljstvo v Drašeku počasi, ne da bi vedel zakaj ln kako, spremenilo v zaljubljenost in globoko ljubezen. Vrtel se je za •Jasno, kakor se sončnica obrača za soncem in kakor hitro se je pojavila na vrtu, že je bil kje v bližini, da je lahko spregovoril z njo dve tri besede. Tudi na pomoč je priskočil, kjerkoli se mu je zdelo primer-n°, toda bilje zelo oprezen, da ne bi bil videti vsiljiv. /Daljeprihodnjič/
Je ta vodna črpalka na veter na kaki avstralski farmi? Ne, pač pa vTogu v Afriki, ena od petih. Idejo je dobil p. Evgen pri nas, tu so bile naročene in plačane z misijonskimi darovi.
O DOMU POČITKA V KEW
". . .Čudno dolgo se vleče Vaša akcija za Dom Počitka. Ob stalnem pisanju po časopisih, kako bo Avstralija v nekaj letih potrebna takih domov, si ne morem predstavljati, da bi oblasti zavirale potek, zlasti ne, če imajo dokaz, da je zemljišče že plačano in toliko denarja zbranega. Kaj ne tiči zajec morda kje drugje? . . ." (Iz pisma melbournskega rojaka p. Baziliju)
KO bi pe ie nakazati, ampak v pismu tudi izraziti, ,e Po Vašem "tiči zajec", pa bi Vam lahko naravnost odgovoril in "zajca pregnal" kot neosnovano sumni-enje. Obenem naj kar takoj tudi povem, da Vašega 'Vena v knjigi darovalcev prav od začetka akcije v 1971 pa do danes nisem zasledil — zato se upravi-,fn° sprašujem, od kod naenkrat Vaše zanimanje za našo" akcijo. Če se čutite del slovenske skupnosti, Potem je zadeva tudi VAŠA, ne le “naša'’. Samo tako 16 zarr>e razumljiva in tudi upravičena Vaša skrb, če je Pn akciji vse prav in pošteno, zavlačevanje pa res iz-Ven naših možnosti ter proti našim interesom.
Ker je med nami najbrž več Vam podobnih rojakov, bom odgovoril v Mislih. Saj sem celo to že slišal, da zavlačujemo izvedbo, ker denarja ni več — menda sem vsega poslal v Afriko našim misijonarjem ...
Kot sem že omenil, smo akcijo pričeli v avgustu leta 1971. Že prej sem razmišljal, da se tudi naša skupnost stara. Kot sem leta 1960 v sili razmer pričel z Baragovim domom in dal streho ter domače vzdušje stotinam mladih, bo treba slej ko prej začeti nuditi domačo oskrbo ostarelim. Sklad sem pričel s polovico odškodnine za mojo avtomobilsko nesrečo (polovica pa je šla v Adelaido kot temelj Sklada za nakup zemljišča našega tamkajšnjega misijona) in v teku let je kar pridno rastel. Če je imela katera naših akcij stoodstotno soglašanje vseh brez razlike, je imela ta. (Prepričan sem, da ste tudi Vi edini z nami, da nam bo tak dom potreben.) Poleg zasebnih darov so šle v ta sklad tudi razne cerkvene nabirke, enako nabirka vsakoletnega ZValkathona, mladinskih koncertov (kar jih je bilo v Kew), vse denarne nagrade za sodelovanje našega verskega središča pri radiu
3EA in podobno. Sklad je dobil nekaj dolgoročnih posojil, pa tudi nekaj res nepričakovanih zapuščin, kar me je še posebej potrdilo, da so ljudje akcijo s srcem sprejeli. Občuten doprinos je bila zapuščina Ihiša) naše avstralske dobrotnice Mary Gosson (za katero se je nesebično žrtvovala Julka Mrčun in zanjo skrbela polnih sedem let) in pa zapuščina (hiša) druge avstralske dobrotnice in redne obiskovalke naše cerkve Eileen Cody.
Vedno sem imel v mislih Dom počitka ob našem verskem in kulturnem središču, kjer bi ostareli dobili vsako nedeljo obiske znancev in bi se mogli udeležiti tudi maše in naših prireditev. Zato sem v februarju 1978 zagrabil priliko in v privatni prodaji za ceno 200.000 dolarjev kupil naši cerkvi sosednje veliko zemljišče z dvema starima hišama. Zemljišče zdaj že brez hiš čaka, kdaj bo na njem kaj zrastlo. (Dokaz njegove vrednosti: nedavno sem dobil zanj resno ponudbo agenta — en milijon dolarjev.)
Prvo aplikacijo sem vložil že pod prejšnjo vlado in bi glede dovoljenja zlahka uspeli. Žal takrat še nismo imeli dovolj sredstev, da bi si upal začeti. Medtem pa se je zamenjala oblast, z njo pa tudi vsa pravila in vsi pogoji glede domov ostarelih. Deželna oblast ni več dovolj - zdaj stavlja pogoje in deli dovoljenja zvezni minister, ki ima v ta namen posebno komisijo v vsaki zvezni državi. Naša prva vloga ni bila več upoštevana. Moral sem vložiti novo, pa zaradi nenadnih sprememb spet novo komaj po nekaj mesecih. Ta je bila odbita z naravnost smešnimi izgovori. V prizivu sem vsem ugovorom dal tehten odgovor, a tudi ta aplikacija je bila zavrnjena, češ da "nismo dovolj prepričljivi". Toda v istem pismu nam je dal minister tudi na znanje, naj se pogajamo dalje z njegovo vikto-rijsko komisijo.
Medtem je imel naš pripravljalni odbor nekaj razgovorov z zastopniki slovenskih društev in ob prisotnosti zastopnika komisije za domove ostarelih. Za nas se je zavzela tudi viktorijska etnična komisija in res lepo priporočilo nam je dal viktorijski etnični minister Peter Spyker. Na dan pred praznikom sv. Jožefa (18. marca) sem vložil zadnjo aplikacijo in dobil sem namig, da bo morda ta ugodno rešena. Ta-
ko ali drugače, puške ne bomo vrgli v koruzo.
V	tem času sem videl eno: vladi se ne mudi.Glede teh domov ima svoje načrte in vsakega aplikanta toliko časa kleše, da se končno prilega njihovemu modelu. Srca v delovanju državnih oddelkov ni veliko, če sploh kaj. Bojim se, da pri takem državnem postopku mora marsikaj odpasti, kar nam narekuje praksa in razumevanje ljudi, ki bodo dom enkrat potrebovali.
Tako stoji zadeva. Danes imamo poleg plačanega zemljišča na višje obresti naloženo vsoto 586,409 dol. Za točnost računa jamči naš poklicni računovodja Marko Zitterschlager in knjige so vsakemu na ogled. Arhitekt Paul Archibald, ki je delal že nekaj podobnih domov, je napravil prve načrte, ki bodo seveda še precej spremenjeni. Dr. Franc Mihelčič pa pripravlja pravno priznana pravila za svet zaupnikov, ki naj prevzamejo skrb za celotno zadevo. Seveda bi potrebovali med našimi ljudmi še veliko dobrotnikov, saj nabrana vsota ne bo pokrila stroškov, čeprav računam tudi na prostovoljno ali s popustom plačano delo naših obrtnikov.
Morda bo pa po tej razlagi tudi pisec gornjega pisma videl, da gre zares, bo naši akciji bolj zaupal, segel v denarnico in odrinil stotak ali še kaj več. Saj upam, da mu je ta kratki odgovor vsaj malo razjasnil naš nezaželjeni zastoj.
P. BAZI LIJ
Dodatek viktorijskim bralcem: Zahvala našim društvom in posameznikom, ki sodelujejo pri poskusu dobiti čim točnejše število, koliko nas je. (Štetje smo pričeli prav zaradi stalnih ugovorov, da nas ni dovolj in zato lastnega Doma počitka ne potrebujemo.) Če bomo s štetjem uspeli in zajeli tudi tiste, ki jih še ni na naših seznamih, osebno zelo dvomim. - Sem pa v tej številki Misli za viktorijske naročnike dodal v angleščini pisano prošnjo, ki jo prosim podpišite zase in v imenu svoje družine ter vrnite verskemu središču v Kew. Te liste bomo imeli pri roki, če bo treba komisiji ponovno dokazovati voljo naše skupnosti in našo resnično potrebo Doma počitka. Listi so na razpolago pri nas v Kew tudi za nenaročnike Misli. - P.Bazilij
VELIKONOČNI SPORED
MERRYLANDS-SYDNEY Vse petke v postu bo ob pol sedmih izpostavljeno Najsvetejše, ko bomo molili za duhovne in krščanske poklice, nato pa bo postna pobožnost in sveta maša. Udeležba je prav primeren način, s katerim zadostimo dolžnosti petkove pokore.
29.	marca — 4. postna nedelja. Poleg redne nedeljske službe božje pri nas, bo to nedeljo tudi postno roganje ob štirih popoldne: križev pot na prostem in sveta maša v Campbelltovvnu.
S.	aprila -5. postna nedelja. Sveta maša kot običajno ob pol desetih.
12. aprila — cvetna nedelja. Pred mašo ob pol desetih na dvorišču blagoslov zelenja in butaric, nato pro-cesija v cerkev in dramatizirano branje pasijona.
16. aprila — veliki četrtek. Ob sedmih zvečer sveta maša v spomin zadnje večeije z obredom umivanja n°g. Po maši prenos Najsvetejšega na stranski oltar, nato skupna molitev pred “ječo”.
17. aprila - veliki petek. Ob treh popoldne liturgično opravilo z branjem beril, pasijona po Janezu, razkrivanje in češčenje križa ter sveto obhajilo. Po končanih obredih bo Najsvetejše izpostavljeno v božjem grobu. — Ob sedmih zvečer sveti križev pot s petjem.
18. aprila — velika sobota. Ves dan prilika za zasebno molitev pred božjim grobom. - Ob dveh in ob Petih popoldne blagoslov velikonočnih jedil. Obakrat tudi počastitev Jezusa v božjem grobu. — Ob sedmih Zyečer obredi velikonočne vigilije: blagoslov ognja, Velikonočne sveče, slavospev Luči, branje iz svetega Pisma, blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih ob-jjub, maša velikonočne vigilije, vstajenje, procesija ter blagoslov z Najsvetejšim.
19. aprila — velikonočna nedelja. Ob osmih bo v naši cerkvi zgodnja maša z ljudskim petjem. Ob pol Rešetih (9.30) slovesna peta maša z zborovim petjem.
enajstih pozna maša s petjem mladinskega zbora
Zarja”.
20. aprila - velikonočni ponedeljek. Ob sedmih 2večer bo sveta maša dneva.
26. aprila - bela nedelja. Sveta maša kot običajno °b pol desetih.
3.	maja - 3. velikonočna nedelja. Poleg redne ne-eljske maše ob pol desetih bo ta dan ob treh popol-ne tudi majsko romanje v Earlwood. Tam bo pri Urški votlini sveta maša in pete litanije Matere božje.
'VOLLONGONG - FIGTREE - Vse srede v postu Uazen v velikem tednu) bo ob sedmih zvečer sveta maša s postno pobožnostjo. Redne službe božje pa
So	vsako prvo in četrto nedeljo ob petih popoldne.
ifewt£ii£j
Sr. A
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphaefs Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. IV., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2 ISO) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent,
311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
Poleg tega je maša tudi 12. aprila (cvetna nedelja), ko bo ob petih popoldne blagoslov zelenja in butaric, procesija v cerkev in sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona. Dalje 16. aprila (veliki četrtek) ob peti uri popoldne sveta maša zadnje večeije, 17. aprila (veliki petek) ob sedmi uri zvečer liturgični obred dneva, 18. aprila (velika sobota) ob drugi uri popoldne spokorna pobožnost in blagoslov velikonočnih jedil. - Na velikonočno nedeljo (19. aprila) bo praznična služba božja ob pol dvanajstih dopoldne.
CANBERRA ima slovensko mašo na veliko noč,
19.	aprila, ob šestih zvečer v Red Hillu (vogal Nuyts and Hicks Sts.). Naslednja maša bo v nedeljo 17. maja, tokrat ob 10.30 dopoldne.
WAGGA - WAGGA bo imela slovensko službo božjo v nedeljo 17. maja ob šestih zvečer. Bo kot običajno pri sestrah na Mt. Erin, Edmondson Street.
NEWCASTLE je na vrsti za slovensko mašo v nedeljo 29. marca (4. postna), nato 26. aprila (bela nedelja) in 31. maja. Čas je vedno ob šestih zvečer. Pred mašo prilika za spoved, po maši čajanka v dvorani.
SURFERS PARADISE: slovenska maša bo na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, ob desetih dopol-dnedne v cerkvi sv. Vincencija, Hamilton Avenue.
BRISBANE ima praznično službo božjo na velikonočno nedeljo (19. aprila) ob šesti uri zvečer. Marijina cerkev v South Brisbane. Pred mašo prilika za zakrament sprave.
BLAGOSLOV JEDIL bo pri Sv. Rafaelu na vel. soboto ob dveh in petih popoldne, enako pri vigilni maši ter pri vseh mašah na veliko noč. To velja tudi za druge kraje, kjer imamo mašo velikonočne nedelje.
P. Tone med
ponovitvijo nove maše pri
Sv. Rafaelu v Sydneyu
BOŽJI GROB bomo imeli od petka popoldne po končanih obredih in vso soboto do začetka velikonočne vigilije. Gotovo pridite in se zahvalite Jezusu za neprecenljivi dar odrešenja! - Pri našem cerkvenem vhodu bo objavljen seznam molivcev pred Najsvetejšim. Poskrbite, da bo med njimi tudi vaše ime!
ZAKRAMENT SPRAVE naj bi prejel vsakdo za velikonočne praznike. Pri tem pazimo, da ne bomo opravili dolžnosti le iz navade, mehanično. Dobro opravljena spoved naj nas očisti, utrdi, spravi z Bogom in bližnjim, da naj nam moči, da bomo na dobri poti stanovitni.
PIRHOVANJE bomo imeli tudi letos v naši dvorani, kot navadno na velikonočni ponedeljek (dne
20.	aprila) z začetkom ob osmih zvečer. Igral nam bo ansambel “Fantje treh dežel”. Čakajo vas tudi lepe nagrade loterije.
VELIKONOČNA DOLŽNOST je cerkvena zapoved, ki nam nalaga izpovedati se svojih grehov in prejeti sveto obhajilo. Čas za izpolnitev te dolžnosti je od pepelnice (4. marca) pa do praznika Svete Trojice (letos 14. junija).
PETKI - DNEVI POKORE. Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva strogega posta: zdržati se moramo mesa in se le enkrat na dan dositega najesti. Ostali petki v letu pa so vedno v znamenju spo-kornosti, čeprav marsikdo misli, da je petkov post enostavno odpravljen. Cerkev danes pusti posamezniku, da si sam izbere način pokore, ki je najprimernejši njegovemu življenjskemu položaju. Ta način je lahko obisk svete maše in prejem svetega obhajila,
sveti križev pot, rožni venec, obisk bolnika ali zapuščene osebe, branje svetega pisma, zdržek od mesa, pritrganje v jedi, odpoved kajenju ali priboljškom pri hrani, da od prihrankov darujemo potrebnim ipd. . .
PONOVITEV NOVE MAŠE smo imeli v Sydneyu v nedeljo 22. februarja. Med nami je bil p. TONE GORJUP, ki smo si ga za eno nedeljo “izposodili” iz Melbourna. Namen slovesnosti je bila prošnja za duhovniške in redovniške poklice, obenem pa zahvala za vse tiste, kar jih imamo, zlasti zahvala za slovenske duhovnike in redovnice v Avstraliji. — Ob vstopu novo-mašnika v cerkev je s kora mogočno zadonela priložnostna pesem “Novi mašnik bod’ pozdravljen . . .” Sledil je pozdrav novomašnika in g. dekana Marka Burgerja, ki je v Avstraliji na obisku pri bratu ter je bil tudi med somaševalci. Pozdrave z deklamacijami so imele tri Brcarjeve sestrice (Michelle, Julie in Natalie), kakor tudi Tanja Smrdel in Jožica Modrijančič. Pridigal je novomašnik sam, za njim pa še naš gost g. Burger. Ob koncu smo prejeli novomašni blagoslov, sledila je Zahvalna pesem, njej pa blagoslov z Najsvetejšim.
Po maši se je v dvorani razvil piknik in tudi spored v pozdrav novomašniku. Nastopil je moški zbor slovenskega društva Sydney, kije pod vodstvom Jožeta Urbasa odlično zapel tri pesmi. Franc Rajk je zapel pesem Misijonar, nato je sledila šaljiva enodejanka “Katrca”, ki stajo vprizorili Ivanka Pohlen in Jožica Modrijančič.
Popoldne smo imeli ponovitev nove maše tudi v Figtree za vvollongongške rojake.Novomašnika in g. dekana Burgerja je pozdravil predsednik Ivan Rudolf, hčerka Rebeka, sin Robert ter Anica Koprivec pa so jima podali šopke. Po maši je v dvorani nastopil tamkajšnji mladinski zbor “Zlati glas” s pesmijo Misijonar, katero je vodila Vesna Hatežič, zbor pa je odpe-val po vsaki kitici.
Zahvala p. Tonetu, da se je potrudil med nas in nam dal priliko za to lepo novomašno slovesnost!
KRSTI. -Yasmin Valerie Bunderla, North Warra-wong, N. S. W. — Oče Tony, mati Marija r. Bedek.Bo-tra sta bila Ludvik in Marija Filo. - Merrylands, 28. februarja 1987.
Leon John Mramor, Homebush, N. S. W. — Oče Frank, mati Aleksandra r. Bajt. Botra sta bila Martin in Marija Konda. - Merrylands, 1. marca 1987.
Staršem, novorojenčkom in botrom naše čestitke!
POROKI. - Vince Fusca, Eastvvood, N. S. W. Sin Francesca in Terezije r. Scida, italijanskega rodu in rojen v Sydneyu, ter Tania Milly Polak, Quakers Hill, N. S. W., hčerka Franca in Milly r. Urbič. Priči sta bila Peter Taylor in Veronika Smith. Merrylands, med
poročno mašo dne 21. februarja 1987.
Andrevv Smith, Unanderra, N. S. W., rojen v Angliji. in Edith Vlasta Jaušovec, Unanderra, N. S. W., rojena v Wollongongu kot hčerka Franca in Ivanke r- Vučko. Priči sta bila Michael Mathew Connor in Oriella Tomassini. Figtree, 21. februarja 1987.
Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova!
SLOVENSKO POKOPALIŠČE bo dobil novi del. uprava pokopališča Rookvvood nam je sporočila, da !° grobovi na novem delu na razpolago za prednakup.
objavljam, ker so me nekateri o tem že spraševali. v katoliški pokopališki pisarni v Rookvvoodu vprašajte za Franka McGlynn-a, ki vam bo rade volje poka-Zal, kje je novi del, ter vam povedal pogoje. Kot na starem delu velja tudi tu pravilo, da so spomeniki naj-60 cm visoki ter na betonskem podstavku, na grobu samem pa ni nikakega okvirja. Na starem delu pokopališča je le še nekaj posameznih grobov — kupijo J'h lahko tisti, ki imajo tam pokopanega že katerega družinskih članov.
POKOJNI. - Dne 8. februarja je v Mayfieldu (New-castle) umrl MILAN TORBICA. Rojen je bil 8. decembra 1906 v vasi Veriginmost blizu Karlovca. Ka-Sneje je živel v Grosupljem pri Ljubljani in bil zapo-en v tamkajšnji vrvarni. Kmalu po koncu zadnje voj-j)e je prišel v Avstrijo ter se leta 1948 v Spittalu ob ra vi poročil z Ivanko Gregorin. Leto kasneje sta se Vselila v Avstralijo. Pokojnik je bil zaposlen v mlekar-
karskem podjetju, zadnjih petnajst let pa že v pokoju. Bolan je bil le zadnje štiri mesece in se zdravil v bolnišnici za sladkorno boleznijo. Končno je oslabelo srce odpovedalo. Pred smrtjo je prejel zakramente in tako pripravljen odšel s tega sveta. Umrl je na svojem domu. — Pogrebna maša je bila v farni cerkvi v May-fieldu v torek 10. februarja, grob pa je dobil na pokopališču Sandgate. Pokojnik zapušča poleg žene tudi šest otrok (Milan, Frank,Sonja por. Cunnigham, Judy por. Campbell, Doris por. Rufo in Lucy por. Mont-gomery) in deset vnukov. Vsem sožalje, njemu pa večni mir v Bogu!
V	soboto 14. februarja kmalu po osmi uri zvečer je v Cabariti, N. S. W„ umrla MARIJA GABRIEL r. Grohar. Doma je bila v Podbrdu na Primorskem, kjer je bila rojena 25. marca 1930. V Avstralijo je prišla 1. aprila 1951 in se v Sydneyu poročila z Jožetom, po rodu od Kanala ob Soči. Otroka Milan in Margaret sta oba že poročena. Pokojnica je štiri mesece hudo trpela za rakom. Zadnja dva tedna je bila v- bolnišnici, umrla pa je doma v naročju svoje hčerke. - Na predvečer pogreba smo molili zanjo v pogrebnem zavodu Dignified Funerals v Five Dock. V torek 17. februarja je bila ob desetih pogrebna maša v St. Mary’s Church, Concord, nato smo jo spremili do njenega zadnjega doma na novem delu slovenskega pokopališča v Rookvvoodu. To je že tretji grob tega novega dela naše božje njive. - Sožalje vsem domačim! R. I. P.
P. VALERIJAN
SIMPSON
DESERT.
Ko pa okrog vsakih 10 let dežek napoji to rdečo zemljo "Mrtvega srca" naše Centralne Avstralije, je v nekaj tednih vse v čudovitem cvetju . . .
mmz
Z VS£H l/£r/ZOV
SESTRA KSAVERIJA PIRC, naša najstarejša misijonarka, je letos 9. februarja umrla v Bangkoku na Tajskem. Kljub svojim 94 letom je bila do zadnjega še nenavadno živahna in zdrava ter je še vedno poučevala v katoliški šoli. Tri tedne pred smrtjo pa sije na poti v cerkev pri padcu zlomila kolk. Operacijo je sicer srečno prestala, a zaradi starosti so nastali zapleti, ki so se končali s smrtjo.
Pokojna misijonarka, ki jo po njenih delih zlahka vzporejamo z našim Baragom ali Knoblehaijem, je bila rojena v Borovnici pri Ljubljani leta 1893. V Ljubljani je končala učiteljišče, se v šolskih letih posebej posvetila še glasbi in slikarstvu, nato pa stopila k ur-šulinkam ter leta 1924 odšla v misijone. Od svojih misijonskih let jih je osem preživela na Kitajskem, vsa ostala pa v Bangkoku. V teku desetletij sije na vzgojnem polju pridobila velik ugled in med njenimi učenci so bile mnoge današnje visoke kulturne in politične osebnosti dežele, med njimi tudi tajski kralj Bumibol.
PETLETNA raziskava, ki sojo naredili po naših avstralskih in novozelandskih bolnišnicah, je ugotovila štirikrat večjo smrtnost med otroki, spočetimi zunaj materinega telesa, kot pri normalno spočetih in rojenih otrocih. Otroci iz epruvet zlasti umirajo takoj po porodu, mnogi pa se že rodijo mrtvi. Zdravniki sodijo, da je vzrok v tem, ker se večina teh otrok rodi prelahkih. So pa zdravniki ob tej raziskavi priznali, da jih skrbi še marsikaj drugega v zvezi s temi “modernimi” spočetji, a še ne morejo v javnost s svojimi nedo-
V	ZADNJEM ČASU se kar vrstijo žalostne novice iz Libanona in iransko-iraškega bojišča. Nikjer ni še videti konca oboroženih spopadov, stiska prebivalcev teh krajev, vpletenih in nevpletenih, pa je vedno hujša. Kar so ljudje v znoju dolgo časa gradili, zdaj uničujejo bombe. Najprej je svet zaprepastilo izsiljevanje ugrabiteljev uglednih tujih oseb v Libanonu, nato je sledila novica o hudem stradanju palestinskih beguncev v obleganem naselju Burž el Baražni, kakor tudi pomanjkanje v drugih begunskih taboriščih po Libanonu. Po skoraj štirih mesecih stradanja so pripadniki šiitskega vojaštva Amal le dovolili tovornjakom z živili vstop v palestinska naselja, materam, otrokom in starčkom pa prost odhod. Seveda pa s tem vprašanje palestinskih beguncev še zdavnaj ni rešeno.
Papež je že nič kolikokrat povabil sprte strani v Libanonu, naj se vendar usmilijo vsaj ogroženih beguncev, narodno skupnost pa, naj darežljivo odpre roke. Obsodil je ugrabitve uglednih tujih državljanov in izsiljevalske zahteve ugrabiteljev. Odločno je tudi v zadnjih dneh povedal, da je treba beguncem zagotoviti hrano, zdravila in medicinsko pomoč. Prav tako je povabil odgovorne za iraško-iransko vojno, naj vendar že s pogajanji poiščejo ustrezno politično rešitev.
Vprašanje je seveda, koliko se odgovorni ozirajo na papeževe besede. Zajetih talcev pa za enkrat le niso ustrelili in palestinski begunci so le dobili hrano oz. so mogli oditi iz obkoljenih taborišč. Žal je svet vedno bolj razčlovečen in toliko klicev svetega očeta je le glas vpijočega v puščavi...
CERKVENO ODLIKOVANJE je prejel za svoje dolgoletno delo dr. Nace Čretnik, duhovnik med pariškimi Slovenci in ravnatelj slovenskih katoliških misij v Franciji. Papež Janez Pavel II. ga je na predlog pariškega nadškofa kardinala Lustigeija dne 14. februarja, ko vesoljna Cerkev praznuje sveta brata Cirila in Metoda (Slovenci ju praznujemo 5. julija) ime-
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi prijateljske zveze, kar izdatno pripomore, da je potovanje prijetnejše. Če me ne dobite v uradu, me pokličite na dom pop. po 2. uri ali zvečer po 9. uri. CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 — Tel. 329 - 6833 . Consultant DR. J. KOCE
CAUCC
[bel
VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI!
34170 GORIZIA-GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) 82166/Telex 461154 PAL GO I
Nedavno je bila na svetovnem trgu Avstralija degradirana iz finančne pozicije AAA na AA1, kar pomeni, da bodo postale svetovne banke glede nje bolj previdne. Pa tudi kreditno veljavo Nove Zelandije so znižali še na nižjo stopnjo od sedanje avstralske, od A A plus na A A.
PA TUDI MORALNO je naša dežela Avstralija na slabi poti, ki ne more prinesti narodu lepe prihodnosti. Z olajšanjem ločitve zakona in priznanjem “de facto” odnosov brez poroke in odgovornosti do družine je občutno udarjena najosnovnejša celica človeške družbe. Skupno življenje neporočenih parov je boleča rana našega časa, ki se bo slej ko prej prisadila. Število otrok, rojenih izven zakona, se je v nekaj letih dvignilo od 6 odstotkov na 15.5 odstotka. Tako je v Avstraliji že vsak šesti porod izven zakonske zveze. - Da, tudi ob teh zastrašujočih dejstvih se lahko vprašamo: “Kam plovemo? ” Naša moderna užitkaželjna družba si koplje svoj lastni grob ...
NA POLJSKEM je bilo lansko leto posvečenih kar 989 novomašnikov, kar je 43% več kot leta 1981, ko jih je bilo “samo” 688. V poljska semenišča pa je lani vstopilo 1120 fantov, kar je nekaj manj kot leto poprej , ko je dobila Poljska 1190 novih bogoslovcev.
Ob hudi suši poklicev po svetu so to zares razveseljive številke, ali ne?
dragi rojaki,
POTUJETE
V EVROPO?
Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia,Vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu:
75 sob s kopalnico, te-'efonom.radijskim sprejemnikom , barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana. Parkirni prostor in hotelska restavracija.
V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za Vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak
VINKO LEVSTIK
Tel. (0481)
n°val za prelata. K odlikovanju, ki je obenem tudi Poznanje slovenski skupnosti v Parizu in Franciji, tudi od avstralskih Slovencev iskrene čestitke!
POROČALI smo v prejšnji številki MISLI o župniku italijanskega mesta Giusanno, ki je prišel pred s°dišče zaradi zvonjenja ob dveh popoldne, ko krajana bolnišnica mori nerojene otroke. Zdaj lahko °damo, da se mož ni zaman, pritožil na višje so-isče, ko so mu prepovedali zvoniti. Poklicane pri-f izmed prebivalstva mesta so izjavile, da jih zvonjenje ne moti. Tako je višje sodišče odločilo, da ahko v mestu še vedno zvoni. Župnik Cerri je ob eJ razsodbi vesel izjavil: “Zvonim za življenje. Ni-°gar ne obsojam, skušam pa zdravnike in prizadete N°sečnice spomniti na njihovo dolžnost do nedolgega otrokovega življenja.”
“Kam PLOVEMO?” se sprašuje vsak trezen Avstralec, ko bere v našem dnevnem časopisju, daje podala Avstralija med industrijskimi deželami ena naj-°’j zadolženih. Dve državi - Avstralija in Nova Ze-andija - sta dolgo po zadnji vojni uživali po svetu največje kreditno zaupanje, zdaj pa drvita navzdol. ^vstralski dolg visokih bilijonov dolarjev že čutimo ln ga bomo še bolj čutili, kako se bo njeno gospodarno izvleklo iz vsega tega, je pa tudi zaskrbljujoče vP.rašanje. Niti prvi minister Havvke niti drčavni blagajnik Keating nam ne dasta povoljnega odgovora.
KOTIČEK NAM MLADIH
Dragi striček! — Prvič se oglašam in Te pozdravljam, seveda z mamino pomočjo. Rad imam Kotiček, ki ga z mamo preberem. Boš dal tudi mene vanj? Seveda bom vesel, če bom prvič tam videl svoje ime. Želim ti vesele praznike! — John Hlebš, 10 let, Yea, Vic.
DRAGI OTROCI/
Danes pa bi vam radi v Galeriji mladih predstavili JENNY VINDIŠ - LAIČNO MISIJONARKO. V sredo 11. februarja je odpotovala v Suain, Papua - Nova Gvineja. Med domačini škofije Aitape bo dve leti delovala pod vodstvom sester sv. Jožefa kot laična misijonarka. Jenny je bila rojena v Sydneyu 16.septembra 1960 kot hčerka Janeza Vindiš in Marije r. Schiffler. Družina živi v Bundanoon, N. S. W. Jenny ima še brata Johna in sestri Nado ter Amando. Učiteljišče je končala v Goulburnu, nekaj časa učila v Dubbo, zadnja leta pa vodila katoliško osnovno šolo v kraju Yeoval blizu VVellingtona, škofija Bathurst.
Misijonski križ je Jenny prejela pri zahvalni službi božji za konec šolskega leta, 17. decembra 1986. Izročil ji ga je sam krajevni škof Dougherty, ki je bil glavni mašnik pri tej maši, katere so se udeležili vsi učenci njene šole, njeni najbližji, sestre sv. Jožefa in člani pastoralnega sveta v VVellingtonu, katerega član je bila tudi Jenny.
Mladi laični misijonarki iz naše srede čestitamo k lepemu poklicu in ji želimo mnogo uspehov in božjega blagoslova. Spremljali jo bomo z molitvijo. Ob-
KO BO
CVETNA N EDE L J A
POSKRILE SO V VRBINJE SE MAČICE SREBRNE,
PA VETER NAGAJIVI PRED DECO JIH RAZGRNE.
IN GLEJ, OČI OTROŠKE OD SREČE ZAŽARIJO,
ROČICE PA MED VEJE VSE ŽAMETNE HITIJO.
O, MAČICE SREBRNE!
VES DAN SMO VAS ISKALI,
DA V BUTARE BI Z OLJČJEM LEPO VAS POVEZALI.
KO CVETNA BO NEDELJA SE V OLJKAH ZABLEŠČALA,
NA BUTARE BO NAŠE NEBEŠKA ROSA PALA.
O, CVETNA JE NEDELJA VESELA IN SVEČANA . ..
ŠE NAM BO V SRCIH PELO:
"SIN DAVIDOV, HOZANA! . . ."
Ljubka Šorli
enem pa bomo prosili Boga, naj bi ji sledilo še več naših deklet in fantov ter napravilo pogumno odločitev vsaj nekaj let svojega življenja posvetiti misijonskemu delu.
Med našimi mladimi je veliko poklicev kot so bolniške sestre, učitelji, razni obrtniki, strokovnjaki v raznih panogah . . . Tudi že nekaj zdravnikov imamo. Vsi ti poklici pridejo v misijonih tako zelo prav.
—	Naša Jenny se je odločila za poklic laične misijonarke. Dve leti bo delala v božjo čast in v blagor bližnjemu brez zemeljskega plačila, samo za "božji Ion". Njena žrtev je nam vsem v čast in ponos. Kako bi bilo lepo in naši slovenski skupnosti v Avstraliji v spodbudo, če bi njenemu zgledu sledil še kdo.
V	kolikor nam je znano, je Jenny prva v tem poklicu med našimi tukajšnjimi mladimi — če kdo ve, da ni prva, naj nam sporoči in bomo trditev z veseljem popravili. Upajmo in molimo, da bi se še kdo odločil. Pa tudi Jenny ne pozabimo vključiti v svoje vsakodnevne molitve!
MATRAVILLE, N. S. W. - Leto je spet minilo: P°šiljam vam naročnino in v dobre namene. Obenem Pa bi rada sporočila tudi žalostno novico, da smo zo-Pet izgubili enega naročnikov. Po dolgi bolezni je dne januarja letos umrl HERMAN HAFNER. V bolnišnici je redno prejemal svete zakramente, zato smo lahko prepričani, da ga je Gospod sprejel v svoj mir. okopan je na Botany Cemetery.
Pokojni Herman je bil rojen 6. septembra 1924 v plovcu. V Avstralijo je prišel leta 1950. Poleg žene ean zapušča tudi sina Roberta in hčerko Jenny.
Ker vem, da imate veliko dela, prilagam tudi sožalji karto. Samo podpišite jo in pošljite gospe vdovi, gotovo ji bo v tolažbo. “Misli” pa seveda ustavite, ker pri Hafnerjevih ne zna nobeden več brati, saj je 8°spa avstralskega rodu.
Lepo pozdravljeni od Jožice Jurin in nas vseh!
Iskrena zahvala za sporočilo in prav tako za pritožno sožalno karto. Res lepo, da ste tudi s tem pokadi svojo pozornost do družine pokojnika in do pre-ZaPoslenega urednika. — P. Bazilij
MAREEBA, n. qld. - Tu nas žal ni veliko Slovencev, zato pa še bolj čutimo, če koga izgubimo. To-*rat moram poročati o smrti med nami. Dne 16. februarja letos je nenadoma v nesreči zapustil našo skupit rojak JOŽE KOVAČIČ: padel je v vodo in uto-Pokojnik je bil rojen 29. decembra 1931 v kraju ^■ajelšje pri Ilirski Bistrici. Kot begunec je šel preko paškega taborišča in leta 1954 emigriral v Avstralijo. Ustal je samski in vsa leta preživel v Queenslandu, da-
Sl	je imel v Melbournu dve sestri. Doma pa zapušča še rr'amoj dve sestri in brata.
Pogreb je bil v Mareebi v četrtek 19. februarja, po J^ši zadušnici v farni cerkvi. Blagemu pokojniku že-1,10 vsi znanci večni mir in pokoj. — Poročevalec.
°B NENADNI SMRTI JOŽEFA KOVAČIČA, dragega brata, svaka in strica, se iz srca zahvaljujemo Vsen», ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, molili Za Pokoj njegove duše in krsto obložili s cvetjem. Ko Sm° prišli iz Melbourna na pogreb v tako daljavo in v **ePoznan kraj, nas je prijetno presenetila prijaznost ^kajšnjih rojakov, ki so se kar kosali, kako bi lepše P°skrbeli za nas. Pričakali so nas na letališču, sprejeli ^edse, prenočili in postregli — res kot bi prišli med are znance ali sorodnike. Vsem družinam, zlasti pa Nižini Cek, se na tem mestu iz srca zahvaljujemo za '?e’ kar so storile za nas pri tem žalostnem obisku. V . .32 nam je, da so vsi tudi pokojnega Jožefa cenili ‘n je imel med njimi res košček doma. Bog Vam vsem Povrni, pokojnika pa priporočamo v molitev! — Ža-Hl°či družini Stanko in Vera Mamilovič ter Alojz in ngela Šuštar, Mulgrave, Victoria.
AVST&ALS& SIOKNUL-
MERRYLANDS, N. S. W. - Ker dr. Mikula ne more več obiskovati svojega dragega Pertha, smo se slovenski duhovniki med sabo domenili, da bomo skrbeli za tamkajšnje Slovence in jim nekajkrat v letu nudili priliko za slovensko sveto mašo. Za letošnjo svečnico sem jaz prevzel to nalogo ter se rojakom Pertha iskreno zahvalim za gostoljubnost in lepo udeležbo. Rojaki so pokazali res veliko razumevanje do obiskov slovenskega duhovnika tudi na sestanku po maši, kjer so se pomenili o organiziranju teh naših bogoslužnih srečanj in kritju naših stroškov za pot v Perth in nazaj domov. Sestavili so celo poseben odbor, ki naj ima odgovornost z ozirom na duhovnikove obiske, kar je gotovo velike važnosti prav zato, ker pride pater tako od daleč in le za nekaj dni. Odbor sestavljajo: koordinator S. Tomšič, blagajničarka (in pevovodja) ga. M. Stockbauer, S. Bezgovšek, S. Mavrich in Z.Kristančič. Upam, da nisem koga pozabil ali priimek napak zapisal — v Perthu sem bil prvič in ljudi še ne poznam dobro. Naj se vsem zahvalim tudi v imenu vseh nas duhovnikov, odboru te naše najbolj oddaljene misije pa želim obilo božjega blagoslova. - P. Valerijan.
PERTH, VV. A. - Dne 2. januarja letos je v našem mestu Perthu tragično preminula rojakinja MAJDA 1RGEL. Ko to pišem, njena smrt še ni pojasnjena in policija še raziskuje njen slučaj. Pokojna Majda je bila rojena v Ptuju dne 6. oktobra 1953, živela pa je v Ormožu. Njen oče, ki pa je že med pokojnimi, je bil Franc lrgel, mati pa Ana r. Čavničar. Če sem prav poučen, je bil oče po poklicu živinozdravnik, mati pa bančna uradnica. Majda je bila bila zelo nadarjena študentka. Diplomirala je v slavistiki in germanistiki ter končala tudi glasbeno šolo kot pianistka. Študirala je v Mariboru in Ljubljani.
Pokojnica je prišla v Avstralijo šele pred dobrim letom. Komaj nekaj mesecev pred smrtjo se je v mestu
|	Melbournskim	Slovencem	se	priporoCa	[
''	KAMNOSEŠKO PODJETJE	J
V1ZZIN1 MEMORIALS	I
<	Proprietor: Giovanni Verga	|
<	9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC.
J	Telefon: 359 5509	I
doma: 478 5375 in 4657060	►
<	’
<	Nagrobne spomenike izvriujemo po dogovoru.
I	Garancija za vsako naie delo I	»
Kalgoorlie, W. A., poročila, a zakon je bil kratkotrajen. Njen zakonski drug je bil Franc Stojanšek, rojen v Holandiji kot sin slovenskega očeta in holandske matere.
Truplo pokojne Majde je bilo kmalu po nesreči upepeljeno, nekaj tednov kasneje pa je prišla v Perth njena mati. Žaro z Majdinim pepelom je odnesla s seboj v Slovenijo za pokop v domačem kraju in v domačo zemljo.
Pater urednik, vpišite pokojnico v Matico mrtvih rojakov, da bo tako vključena v skupne molitve. Pa tudi drugače je prav, da se jo spomnimo v svojem pogovoru z Bogom in jo priporočamo božji ljubezni.
Pozdrave vsem bralcem Misli! — Poročevalec.
GLENROY, VIC. - Presenetila me je novica iz Queenslanda, ki sem jo bral v “Križem avstralske Slovenije” zadnje številke Misli: o smrti Julija Knafelca v Caloudri. Ker sva prijatelja in sva se parkrat celo srečala tu v Melbournu, lahko povem kaj več o njem.
Pokojniku je prav za prav ime Jurij . Morda niso znali izgovarjati njegovega imena, pa je ime spremenil v Julij ali Julijan, kar je bilo Juriju najbližje. Doma pa je iz Hruševja pri Postojni, kjer sva bila celo sošolca. Njegov oče je vodil kmetijsko zadrugo, mati je bila učiteljica. Oba sta že pokojna. Imel pa je doma še sestro Marto in brata Ivana, ki sta verjetno še živa.
No, vsaj malo sem lahko osvetlil pokojnikovo življenje, ko ste spraševali, če kdo ve kaj več o njem. Žal pa datum rojstva tudi meni ni poznan.
Iskrene pozdrave uredništvu in vsem bralccem naših dragih in res informativnih Misli! Brez njih bi najbrž zlepa ne zvedel za prijateljevo smrt. — Jože Bole.
KEW, VIC. — V Matici naših pokojnih še nisem zasledil imena rojaka, ki je živel z družino v Perthu. Pokojni EMIL (MARIO) SFILIGOJ je bil rojen 10. juni-
Urarsko in zlatarsko podjetje
Alexander
WATCHMAKER and JEWELLER I 190Church Street (vogal Macquarie St.)
■	Parramatta,	N.	S. W.
|	Telefon	633	1384
'; vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ; | vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno.
'; HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND ;> MADE IN OUR OWN WORKROOM.
'! Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajle '■ ■	o	ugodnih pogojih. — Priporočata se
E. & C. ROBNIK
E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd.
Zastopnik podjetij	|
BROTHER in CASIO elektronskih pisalnih in računskih strojev. I Popravljamo vse vrste strojev	|
-	naše delo je garantirano.
V	zalogi imamo tudi vsakovrstne
stare pisarniške stroje.	!
EMIL ZAJC
1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 (
1	Telefon: 544 8466 >
ja 1903 v kraju Dobrovo, župnija Biljana, v lepih Goriških Brdih. V Avstralijo je prišel leta 1951 z ženo Olgo, sinom Milanom in hčerko Verico. Po nekaj tednih v Bonegilli se je z družino preselil v Perth, kamor je eno leto prej prišel njegov najožji rojak in prijatelj Leo Vuga.
Pokojni Mario je bil najprej zaposlen v tovarni Al-tona v Perthu. Leta 1960 pa je prišel v Melbourne, kjer ga je čakala huda nesreča. Ko je bil komaj nekaj mesecev zaposlen v tovarni Lucas, Chaltenham, gaje, ko se je na kolesu vračal z dela, podrl avto in težko poškodoval. Po nekaj mesecih v bolnišnici se je vrnil
v	Perth, a od takrat naprej ni več delal po tovarnah. Vendar je bil umsko še vedno čil in živahen. Zelo rad je prebiral knjige in časopise in tudi naše Misli so vsa leta redno prihajale v njegovo hišo. Posebno veselje pa je imel z oskrbovanjem vrta njegovega lepega doma v predmestju Mt. Hawthorna, kar gaje spominjalo na njegovo rojstno domačijo v Brdih.
Mario je bil namreč znan daleč naokrog v Brdih kot vzoren kmetovalec. Goriška Brda se ponašajo z lepimi vinogradi in nasadi zgodnjih češenj in breskev. Kot dolgoletni naročnik “Kmetovalca” iz Ljubljane in na podlagi lastnih izkušenj, je Mario gojil še prav posebno lepe breskve in češnje. Tudi je rad dajal nasvete drugim kmetom, kako naj izboljšajo svojo sad-jerejo.
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakcu.
za izdelavo kuhinjskih omar : in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
t^rrrrrssrrrrrrttrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrtrrrrr^
Leta 1983 je odšel Mario s svojo dobro soprogo Olgo na daljši dopust domov. Toda prijetnega obiska sv°je rojstne vasi ni dolgo užival. Zdravje se mu je Poslabšalo in proti koncu leta 1984 so ga morali odpeljati v Šentpeter pri Novi Gorici v bolnišnico. Tam 22. januarja 1985 zaključil svojo zemsko pot. Po Pripovedovanju je imel zelo lep pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi iz Goriških Brd. Poko-Pan je na domačem pokopališču v Biljani. Zapustil Je ženo Olgo, sina Milana in hčerko Vero. Naj poči-Va v miru božjem!
. Pokojni Mario je bil bratranec Dr. Avgusta Sfiligo-^a’ uglednega odvetnika in voditelja Slovencev na Goriškem, avtoija dveh knjig: “Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice” in “Slovenska Demokratska 2veza v Gorici 1947 - 1969”. Obe knjigi sta odličen Prispevek k zgodovini Primorskih Slovencev, v katerih avtor prikaže in dokaže, da niso bili komunisti, am-Pak narodno zavedni Slovenci, ki so prvi organizirali odpor proti fašizmu in ostali, kot to dobesedno pravi, Sami v boju za slovenske pravice”. — Dr. Jure Koce.
PASCOE vale, vic. — Rada bi se javno zahvalila ■Melbournskemu verskemu središču, ki že vrsto let nudi družinam in naši mladini prijetne počitnice na m°iju. Imeni “Grey Friars” in “Mt. Eliza” sta med nami dobro znani ter vsem, ki so se počitnic kdaj že beležili, vzbujata najlepše spomine.
Prvi teden družin: srečale smo se družine z vseh strani Melbourna in tudi Geelonga. Zares lepo smo se ra2umeli kot ena sama velika družina.
Občudovala sem otroke - bili so od treh do devet-naJst let starosti. V nepopisni slogi so se igrali, naj bo rekreacijski sobi ali na plaži. Lepo so se obnašali ta-
0 Pri jedi kot pri razvedrilu. Ko sem prisluhnila raz-8°vorom, sem morala reči: Res nadarjena mladina!
. ^a kuharico smo imeli sposobno in vedno nasme-J,ano mlado sestro Petro. Obedi so bili odlični in tu-a* točno ob uri.
^ Prvi dnevi tedna so bili posebno lepi in sončni. °rje se je čisto mirno lesketalo pod sinjim nebom, adnjj dnevi so bili hladnejši, plaža prazna in v pose-
1 številnih galebov, ki so zletali nad šumečimi valo-
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 3151, VIC. — Telefon delavnice 221 553*
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefona 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
vi	— nam pa je bilo vseeno lepo v veseli prijetni in domači družbi.
Hvala patru in vsem družinam — veliko je bilo zabave za stare in mlade. Ko bi se vsi na svetu tako razumeli, potem bi res lahko pisali: “Leto miru”...
V	upanju, da se spet srečamo v prihodnjem januarju v Mt. Elizi, vse prisrčno pozdravlja - Marcela Bole.
KDO BI VEDEL POVEDATI ...
... kje je FERDO JERMAN, ki je pred leti živel v Sydneyu in se že dolga leta ni javil domačim. Star je 46 let in doma od Št. Juija ob Taboru v Savinjski dolini. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči uredništvu “Misli”.
Marta Soič bi rada zvedela, kje se nahaja PETER UDELJAK. Kakršno koli vest o njem sporočite na uredništvo “Misli”, ali pa Frančiški Marko na telefon
02	- 744 003.
+ + +
"Moja žena me uboga na prvo besedo. Sinoči sem ji na primer rekel, naj mi prinese vročo vodo, pa je to takoj in brez ugovora storila.'' - ''Imaš pa res dobro ženo.” — ''Seveda, saj ve, da le nerad pomivam posodo v mrzli vodi."
Ko na trkanje odpro hišna vrata. — "Klavir sem prišel uglasit." — "Kako? Saj vas vendar nisem klical!"
—	"Vi ne, ampak vaš sosed."
" ■—	SLO	VENI	A	N	FUNERA	L	SER	VICE
a.f.d.a
724 S408	//	t/6j	12	3093
Sydneyskim Slovencem v Casu žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
TUDI S KISLIM OBRAZOM SE DA SMEJATI ...	/	/f\
/Uvoženo iz domovine/
+ Dovolj smo poslušali o lepši prihodnosti. Pripovedujte nam kaj lepšega!
+ V prvi bojni vrsti se običajno sedi.
+ Komur delo v resnici pomeni vrednoto, temu ni treba štirideset let ponavljati istih besed.
+ Čakajoč na vlak za boljši jutri štejemo mercedese, ki vozijo mimo.
+ Delavski razred dobiva več obljub, kot pa jih lahko plača.
+ Uradno je slišati, da bo naša inflacija do konca leta 77-odstotna. Eh, ta naša pretirana skromnost!
+ Če bomo tako nadaljevali, bomo država z največ proletarci.
+ Osem fraz nekega projekta: 1. Ideja. 2. Razmišljanje. 3. Navdušenje. 4. Realizacija. 5. Streznitev. 6. I-skanje krivcev. 7. Nagraditev neudeleženih. 8. Kaznovanje nedolžnih. (Kakršna koli podobnost z nenamerno zavoženimi investicijami ni slučajna.)
+ Svoboda je v samoupravnem socializmu omejena samo z neomejeno svobodo omejevanja svobode.
+ Pozor! V obtoku je večja količina ponarejene zgodovine!
+ Do vratu smo že v socializmu.
REŠITEV križanke prejšnje številke:
Vodoravno — 3. moti; 7. dekan; 8. veda; 9. kite; 10. levičar; 12. reva; 15. naval; 18. vata; 19. opeka;
21.	ozare; 22. zvan; 23. Žalec; 26. trak; 29. pecilni;
30.	vrat; 31. usta; 32. snaga; 33. spim.
Navpično - 1. sedem; 2. balinar; 4. ovira; 5. iver;
6.	udav; 9. kava; 11. Čatež; 13. Eden; 14. Adam; 16. lovec; 17. polt; 18. vaba; 20. pacient; 22. zlet; 24. A-paši; 25. mnogo; 27. rosa; 28. kvas.
Rešitev so poslali: Vinko Jager, Sestre v Slomškovem domu, Sestri v Baragovem domu, Lidija Čušin, Francka Anžin in Marija Špilar, Tomaž Sušnik, Ivan Lapuh, Jože Grilj,. Slavko Koprivnik, Anica Buchgra-ber, Slavko Ipavec in Irma Ipavec, Viktorija Gajšek, Danica Petrič, Ivan Podlesnik, Ivanka Študent.
Žreb je izbral med temi imeni - Danico Petrič.
Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE.. BURWOOD. Vic.
Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full dcnturc Service and repairs.
Križanka
Vodoravno: 1. Slovenski prevod za Golgoto, kraj Jezusovega križanja; 6. kratica za vsebino; 7. ena oseb stare zaveze; 9. odmoli v koroškem dialektu; 10. utap' Ija se; 11. da je norce . . . , očitamo za norčevanje; 12. žensko ime, ki pomeni Marijo (po njenih litanijah); 13. del obleke za hladne dneve; 15. žaljivka za vsakega, ki mu tako rečemo; 17. naselje; 19. služba v zvezi z zakonom; 20. rastlina nič prijetnega okusa;
21.kvasina, beljakovinam sorodna snov; 22. razmišlja, naklepa.
Navpično: 1. moško ime; 2. izoblikuje, dokončno popravi; 3. velikonočni vzklik; 4. čim večji je, več velikonočnih jedil gre k blagoslovu; 5. okrajšana oblika imena Azarij; 6. o veliki noči slavimo; 8. praznik vstajenja; 14. za praznike je na mizi; 16. Judež je znan po njem; 17. lepo ali grdo — sprejeti ga moramo.
Rešitev pošljite do 5. aprila na uredništvo!
+ + +
“Zlata ura, ki sem jo dobil za nagrado od šefa, ni # zlata, ampak iz pločevine.” — “Kaj tako dobro poznaš žlahtne kovine? ” — “Ne, ampak svojega šefa.’
SLO.: 'I ' AUSTRALIAK
KRAŠKI IZLIVI - Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,- dol. •SKANJE Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3,— dol.
CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. — dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-IT|i in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.~ dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,—dol. HVALIMO gospoda je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v °bliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5,- dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dol.
hoja za Kristusom je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5.— dolarjev.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS - Angleški življenjepis misijo-narja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol.
DREAM VISIONS Cankaijeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11. dol. Men VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy °untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,- dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Lo-s 0 dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6.- dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 20.- dolarjev.
'niamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,- dol.
CELOVŠKE MOHORJEVKE za leto 1987 so na razpolago. Cena je
22,- dol. za zbiiko štirih knjig. Pa tudi GORIŠKE so že prišle: zbirko štirih knjig dobite za 24,— dolarjev.
Knjiga SLOVENIAN HERIT-AGE I. (zbral dr. E. Gobetz) je na razpolago za ceno 26.— dol.
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street. PHILL1P (CANBERRA), A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 1 1.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
kadar se mudite v Canberri : dobrodošli v slovenskem domu;
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
(vse uro)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše!
DONVAL RA VEL
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugili dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POSEBNI POLET ZA VAS: 10. JUNIJA 1987 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
Zelo ugodne ekonomske prilike za obisk prelepe Slovenije!
Na razpolago so tudi posebni poleti do Zagreba: 2, 5, 16 in 30 julija 1987.
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila! Tudi zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
DONVAL
Mravel
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)