Država in izobrazba njenega Ijudskošolskega učiteljstva. (Dalje.) Pridružilo se je še sramotno gmotno stanje, in češko učiteljst^o se je glasno izreklo na S7ojem mnogobrojno obisko^anem shodu 7 Eutni gori 1. 1897. za sledeči resoluciji: Učiteljske plače se naj urede tako, da bodoenake plačam c. kr. uradniko^ štirih najnižjih razredo7; učiteljišča naj se tako preosno^e, da bodo odgo^arjala zahte^am srednjih šol, a za to se do^oli učiteljstvu 7stop na uni^erzo. Da se pa ta preosnova lahko izvrši brez odlašanja, naj se razširijo c. kr. učiteljišča na pet letnikov. ZadDJi — t. j. peti letnik — bodi posvečen strokovni naobrazbi. Toda slabotni gmotni položaj češkega učiteljstva je bil vzrok, da se ni moglo učiteljstvo popolnoma poavetiti drugi resoluciji, teraveč je koncentriralo vse svoje moči na izboljšanje svojega gmotnega položaja. kjer se je v resnici nekaj doseglo 1. 1902. Veliko zaslugo za nadaljno izobrazbo učiteljstva si je pridobila češka inteligenca. Kar mu ni hotela dati država, to so mu pričeli nuditi v veliki meri razni uaiverzitetni profesorji s pomočjo svetovnoznauih založniških firem J. Laichter in J. Pelcl. Ti dve firmi sta pričeli izdajati skoro izključno spise, ki so namenjeni nadaljni ueiteljski izobrazbi. In med glavne sodelovalce na polju učiteljske nadaljne izobrazbe moramo prištevati znane profesorje: Drtina, čada, Masaryk, Krejči. — Ti učenjaki pa ne delujejo le s peresom za nadaljno učiteljsko izobrazbo, temveč prihajajo tudi osebno na razna učiteljska zborovanja, kjer imajo strokovna predavanja. Država je sieer sama priznala, da je smer naših učiteljišč precej pomanjkljiva in je hotela male izpreraembe.' A podala je namesto napredka — nazadovanje, kar lahko imenujemo Hirnov predlog o preosnovi učiteljišč . . . Ne motimo se preveč, ako trdimo, da to nasprotovanje po višji izobrazbi učiteljstva s strani države prihaja od internacionalnega klerikalizma. Zakaj le ta dobro ve, da izgubi mahoma ves svoj vpliv med preprostim narodom, kakor hitro postane učiteljstvo gmotno in duševDO prosto, da se popne učiteljstvo na ono stopnjo, da bo zamoglo posvetiti vse svoje moči edino le šoli in narodni izomiki. Klerikalizem ne more nikakor pozabiti, da je bilo ravno šolstvo — v vsem obsegu — do 1. 1869. legitimni njegov otrok. In zato tak boj med vlado in klerikalizmom — za kulisami in v raznib. korporacijab. Država je sicer prevzela z zakonom leta 1869. šolstvo t svojo oblast, a pravzaprav se ta oblast razteza le na vnanje nadzorstvo, notranji razvoj je pa ostal kolikortoliko še v ro~ kah klerikalizma. Tako n. pr. zahteva štatut iz 1. 1874., ko ga je država na lastno pest uredila, ne oziraje se ne na desno in ne na levo — da nudi učiteljišče učiteljiščnikom toliko izobrazbe, da se na podlagi te izobrazbe lahko nadalje izobrazujejo; določa celo, kake knjige naj učitelj bere in je skrbel [za to, da naj učitelj pozna vsaj glavne pisatelje svetovne literature. Štatut iz 1. 1886. pa zahteva odločno, državase je pokorila klerikalizmu, da naj se nabavljajo za knjižnice učiteljišč kakortudi za posamezne okrajae učiteljske knjižnice metodične knjige z vzornimi učnimi slikami*) — Statut iz 1. 1874 je predpisaval, da se učiteljiščnik seznani le s petjem in vijolino, ki ga usposablja odgojevati izročeno mladino v teh predmetih — a štatut iz 1. 1886. pa predpisuje obligatno učenje orglanja za posel — organista. (Dalje.)