113
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 10. seji je pred obravnavo današnjega dnevnika predsednik omenil, da ste zboru dve prošnji izročene bile: eno je podala občina na Krškem zastran mostii čez Savo, drugo so kranjski kirurgi izročili, naj bi se popotnina in vožnina, kadar grejo ozdravljat bolne naj-dence (otroke nezakonskih staršev) pravičnejše ustanovila. Obe prošnji ste bile dotičnemu odseku izročene. — Bilo je danes na vrsti poročilo tistega odseka, ki je bil izvoljen, da bi presodil poročilo deželnega odbora o njegovi delavnosti od lanskega zbora do danes. Poročevalec je bil gosp. baron Apfaltern. Opomnil je, da je lanski deželni zbor imel dosti dela, in da je deželi prizadel mnogo stroškov, pa je vendar ubogo malo koristil, posebno ker je vlada tako malo njegovih sklepov potrdila. Ko je odborovo poročilo prebral, potem se je začel splošni razgovor. Poslanec Brolich je sprožil prvo strelo na deželni odbor, ki je v zadnjih treh sejah moral sila veliko trpeti. Očital je sporočilu, da ne obsega vsega, kar bi bil imel povedati, na priliko, o stroških za zidanje bolnice ljubljanske, dalje pa je tudi zahteval, da bi v poročilu morala biti povedana pogodba z usmiljenimi sestrami, po kteri so zavezane, da si one same napravijo pohišje in druge reči, ne pa da jih dežela jim oskrbuje. Očital je deželnemu odboru, da samovladno dela: „sic volo, sic jubeo", in da nedavno je cel6 rekel učen mož izmed deželnih odbornikov, da bode §. 7 odborovega napotka treba še večkrat prestopiti. Večkrat so se culi v zbornici nasprotni glasi, ko je, na priliko, govornik po svoje razlagal pogodbo z usmiljenimi sestrami o napravi novega pohišja itd. — Posl. Krommer je zavrnil pred-govornika, rekoč, daje odsek poročal samo o tistem, kar je deželni zbor   storil   po naročilu deželnega zbora
ali pa sam za sebe, in da vse druge reči ne spadajo semkaj, ker so bile že predmet zborovega pretre-sovanja ali še bodo. — Potem se je (nemški) oglasil poslanec Svetec, da v tem poročilu ni povedano, kako so se razdale službe deželnega računstva in ljubljanske bolnice. Rekel je, da deželni odbor ni imel pravice služeb razdajati v bolnici, za ktero še ni narejenega službnega reda, in da je svoje meje prestopil tudi v tem, ker je pri delitvi teh služeb prvo mesto dajal tujcem pred domačimi ljudmi, in ker je v službo postavil take, ki ne znajo slovenskega jezika. Naposled je nasvetoval: naj bi se izvolil, da bi pretresel razdelitev teh služeb, odsek petih poslancev, med ktere pa naj bi se ne izbral noben deželen odbornik. — Na to se je oglasil poslanec dr. Zupan, da „učeni mož" izmed deželnih odbornikov menda najbrže nanj meri, ker je o §. 7 službenega napotka rekel, da ga bode moral deželni odbor v sili še večkrat prestopiti, ko bi, na priliko, prišla vojska za priprego vojaško, za bolnike domače itd. Zoper Svetcev nasvet je pa opomnil, da te službe je razdajal nalašč za to postavljeni pomnoženi odbor, zoper kterega se je on že lani upiral, ki pa je vendar izvoljen bil in ki zdaj ni dolžan o svojem delu odgovarjati, ker že s to pogodbo je prevzel to opravilo. — Poslanec dr. T orna n je podpiral Svetcev nasvet rekoč: ker pravijo, da pomnoženi deželni odbor ni odgovoren, toraj naj se pove, kako naročilo ima ta odbor; dokler tega ne bode, mora veljati Svetcev nasvet. Na koncu je še nasvetoval, da bi v odsek, po Svetcu nasvetovani, tudi poslanci pomnoženega deželnega odbora ne smeli priti. — Poslanec žl. Strahl je opomnil, da v obče ne izpodbija misli Svetčevega nasveta; da on pri oddajenji očitovanih služeb ni tako glasoval: da one službe niso bile oddane po deželnem odboru, ampak po pomnoženem odboru; samo daje pomisliti, da bi potlej pošten človek več ne hotel iskati nobene deželne službe, če bodo uže razdane službe potem vselej hodile v zbornici na pre-tresovanje. Ko bi pa Svetcev nasvet obveljal, potem svetuje, da bi zbornica v skrivnej seji dalje o tem govorila. — Posl. Svetec je odgovoril, da se tega pretre-sovanja nikakor ni bati tistim, ki so sposobni za take službe; če se pa za službo oglasi kdo, ki je ni vreden, potem je on sam kriv, ako se njegove lastnosti pretresajo v zbornici; sicer je pa rekel, da se ne ustavlja nasvetoma g. dr. Tomana in g. žl. Strahla. Naposled sta zoper Svetca govorila še posl. Krommer in baron Apfaltern. Glasovanje ni potrdilo Svetčevega nasveta.
V 11. seji se je nadaljeval pogovor o posameznih stvareh tistega poročila, ki je bilo uže v zadnji seji na vrsti. — Poročevalec baron Apfaltern je bral odsekove nasvete, kterih prvi govori, naj bi deželni zbor za zdaj ne iskusal ustanoviti zakona, po kterem bi se patronske pravice odkupovale. Poslanec dr. Zupan je temu nasvetu nasproti priporočal, naj bi se izvolil odsek petih, kteri bi ukrenili, kako se imajo te pravice odkupiti. Odsekov nasvet je po glasovanji obveljal. — Drugi nasvet je bil: naj se zdaj več na vrsto ne jemlje zakon o šolskem patronstvu in o stroških za poslopje ljudskih učilnic, ki ga lani ni vlada bila potrdila. Glasovanje potrdi odsekov nasvet. — Tretji nasvet, ki ga je zbor potrdil brez pogovorov, pravi, naj zbor naroči denarstvenemu obseku, da bi še letošnjemu zboru podal svoje nasvete o tem, kako bi se naredilo, da bi dežela od vlade nazaj dobila svoje premoženje, ali če bi ne mogel podati tega nasveta, naj bi povedal zadržke. — Peti nasvet naroča denarstvenemu odseku, da bi zboru podal tiste nasvete, ki se mu zde potrebni a tem, ker vlada lansko leto ni potrdila deželi loterijskega posojila,   da  bi svoje dolgove za zemljiška
odvezo v red spravila. — Šesti nasvet pravi: naj zbornica sklene: da krajnski deželni zbor, opiraje se na sklepe lanskega leta, zopet prosi, da bi prihodnjemu državnemu zboru vlada podala postavo, po kteri bi se prenaredil tisti zakon, ki je bil dan 28. aprila 1862. leta in da bi se odločilo, kolikošen sme biti največi davek od čistega dohodka, in da bi se odpravil ali vsaj ponižal davek o zasledovanji rudnikov; podpiral ga je poslanec dr. To man rekoč, da to je vendar pre-silno, ako rudarji morajo od železa po štirikrat davek plačevati itd. Glasovanje je potrdilo odsekov nasvet. — Sedmi nasvet je bil: da kranjski deželni zbor ponovi svojo prošnjo za kazenski zakon s porotnicami. Glasovanje potrdi. — Osmi nasvet: a) deželni zbor napove vladi, da mu je zelo žal, da ni potrdila njegovega lanskega sklepa o novi rekrutni postavi, in da upa od vlade v prihodnjem državnem zboru tacega zakona. Glasovanje potrdi. — Osmi nasvet pravi: deželni zbor naj bi prosil vlade, da bi iz državne (cesarske) denarnice deželi plačala vojaško priprego, in o tem prihodnjemu državnemu zboru na presojevanje podala zakon. Poročevalec je razložil, koliko trpi v tej reči naša dežela, ki je soseda nemirne Italije, v ktero je treba zmirom pošiljati vojakov ne za brambo naše dežele, ampak za brambo cesarstva vsega, in da se morebiti le Gorici še huje godi, ker je še bliže Laškega ; rekel je, da naši deželi vojaška priprega prizadeva po 12.000, pa časi tudi po 40.000 gold. stroškov na leto. Glasovanje potrdi. — Deveti nasvet govori: naj se deželni zbor javno zahvali dobrotnikom, ki so zložili, da se je sezidal nov stolp na kapelo bolnice ljubljanske, potem rajnemu gosp. Lud. Maju, ki je ljubljanski bolnici oporočil 2000 poljskih gold. , in rajnemu gosp. Jerneju Zaloharju, ki je odločil 5000 gold., da bi se naredila norcem nova bolnišnica. Poslanec Ambrož je dodal, da je rajnki Zalohar oporočil tudi 4000 gold. za štiri zaloge (štipendije) po 50 gld. učencem ljubljanske gimnazije. Zbornica potrdi vse. — Deseti nasvet: zbornica naj odobri, da je deželni odbor črnomaljskemu in bistriškemu okraju dal po 200 gold. pomoči, da so si v goveji kugi ljudje mogli kupiti sena, in pogorel-cem iz Obločiča 200 gold.; vendar pa naj se pristavi, da podpora Obločičanom ni opravičena po §. 7 napotka za deželni odbor. Želeti bi bilo, da bi se ne bilo deželnemu odboru očitalo to, da je to malo miloščino podal siromakom v Obločici, ker, kakor je deželni odbornik žl. Strahl po pismih dokazal, je res zaporedoma taka strašna nesreča zadela siromake, da to, kar jim je deželni odbor podelil iz deželnega dnarja, je bil le reven darek, ki je samo o tem bil nekolikošna dobrota pogorelcem, da se jim je brž dal v prvi dobi velike nesreče. Zbor je potrdil, da deželni odbor nima pravice milošinj deliti.
114