KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Dragi gospod Doropoljski! vsak način pa do imenitnega gospoda! — Hodim v 4. razred dekliške šole. Izpriče- Preden .se P? odloLiš za en° aii fa za..d™8°- jTntm ni bala kakor 'dmga iKVfoli ne boš nikdar kesal svoiih sedaniih ™>L se hodim drsat ali bojim se, da se ne bi * udrla. Sv. Nikolaj mi je prinesel dosti slad- korja, to sem Vam pozabila povedati. Cenjeni gospod Doropoliski! Vas pozdravlja Iva Pickova, Jaz sem =e ja'c0 niajhen in ne znam učenka IV. razreda v Ribnici. Pisati. zato narekujem starejšemu bratcu. Če mi boste odgovorili, rai bo tudi povedal. Odgovor: Mamico in papana imam jako rad, tudi sestrice Ljuba Iva. jn bratca. Sestrica mi je povedala, da radi Kaj bi se bala parkljev, če si pridna in sprejemate otroška pisma, zato Vam drugo dobra! Dobremu otroku je vsak dober! Ne let0 sam pišem. pozabi povedati, kako se Ti bo godilo v Nebroj pozdravčkov! Ljubliani! Dušan. * Odgovor: Ljubi Dušan! Dragi gospod Doropoljski! ... . , v .... , ,. . , Pisati še ne znaš, narckuješ pa že! To Vehkokrat sem ze cital v .Zvončku", da je tlldj ne^aji §e boJj bom vesel| ko prejmem sprejemate otroška pisemca. — Tudi jaz Vam 0(j Tebe lastnoročno pisano pismo. Zato pa bom nekaj piral. Dragi gospod Dorppoljski! pogumno na delo, da bo čimprej izvrševala Jaz hodim v gimnazijo v Ljubljam. Solo prav jvoja roka to> ^ misy, jVQ^ g)ava | rad obiskujem. Najrajši bi postal duhovnik ' ali pa vojak, da bi prišel celo do generala. * Imam dve sestri in dva brata. Večja sestra hodi v III. razred, manjša pa v II. razred k Dragi gospod Doropoljski! Pozdravlja Vas Vam vdani KarelRavnikar. Dobrosrčni palčki. sin uradnega sluge v Ljubljani. V vasi sta živeli Lenica in njena mati, Odpovor • °^e ^e 'ima ze zc^avnai umrl Bili sta ubožni. ° ' ,. . . v ,. Mati je bila nevarno bolna. Pri hiši ni bilo ljudi ivarei. ne ^ .R tu(J. nfi skorjjce kruha Izbirčen nisi — to je res: ali duhovnik Bilo je že pozno jeseni. Lenica se na- ali vojak. Kot vojak bi rad dospel do gene- poti v gozd po drv. Na tleh ugleda malo rala, kot duhovnik najbrže do škofa — na vej. Lenica jih vzdigne in kaj vidi ? Tri zmrzle -^, 96 —- . - palčke! Lenica jih pobere in nese domov. tudi ne more izhajati. Posebno podobe so Doma jih je dala v bolj mrzlo sobo. Zjutrnj jako drage. Zato tne pa veseli, da si tudi Ti so ji bili prva skrb palčki. Ali kako se začudi, sedaj naša naročnica, pa tudi upam, da ostanešt i ko vidi, da so palčki živi. Kar debelo so Ko bi le dobila prav mnogo posnemalkl •¦; 1 gledali Lenico. Ko pa jim je vse razložila, ' kaj se je zgodilo z njimi, so jo zahvalili in * prosili, naj jih povede v gozd. Lenica jim je rada ustregla. Ko pridejo na isto mesto, koder Čestiti gospod Doropoljski! jih je deklica našla, nekaj zavpijejo, in ne- vidna vrata v skali se odpro. Palček povabi Že večkrat sem opazila v .Zvončku", da Lenico, naj gre noter. Najprvo pridejo v prvo, ste velik prijatelj mladini. Namenila sem se, nato v drugo, potem v tretjo, nato v četrto, da Vam tudi jaz pišem nekaj vrstic. Doma naslednje pa v peto dvorano. Tu je bilo na sem v Vrbici, stara 12 let. V šoli obiskujem kupe biserov, demantov, zlata in srebra. Sedaj drugega razreda četrti oddelek. Imam tudi ji palček reče: .Vzemi, kar hočeš!" Vzela je sestrici: Marijo, Kristino, bratca Jožefa in biserov, kolikor jih je mogla nesti. Prišedši prijateljico Anico. Skupaj se veselimo novo- pod milo nebo, hoče vzeti butaro, pa zapazi, došle pomladi. toL*r$2 Ssti ^ku^eKte^ VliUdn° V3S P°ZdraVlJa ln Pf0Si °dgOVOra Mati ji reče: ,Pojdi v mesto! Prinesi mi Pavlina Prosenova. zdravil in drugih potrebnih reči, pa prodaj bisere." Mati se je kmalu pozdravila. Potem Odgovor: sta mirno in srečno še dolgo, dolgo živeli. Ljuba Pavlina! O palčkih pa ni bilo več ne duha ne sluhn. .... . ,, j ¦¦ j Skupai se veselite novodošle pomladi! Vljudno Vas pozdravlja vdana Kdo bj ^ pa ne vese, kQ jg J>Q ,epa_ Vida Pretnarjeva vsa vesela in cvetoča! Ali veš, da je pomlad učenka IV. razreda II. oddelka na Bledu. Podoba mladosti ? In zakaJ? Odgovor: Ljuba Vida! Velecenjeni gospod Doropoljski! Res je: Tvoji palčki so dobrosrčni, pa ..,,.,, . v ,v tudi Lenica ]e dobrega srca, sicer se bi jih & "aslh kraJev Vam gotovo ni še nihče ne usmilila Tako žive v tvoji mladi domi- Plsai- /ato Vam hočem jaz pisati par vrstic. šliji satni dobri ljudje. Glej, Vida, da ostaneš P» nas lmamo že zvončke, ker je malo snega, niim enaka! komaj se je prikazal, pa je izginil. Torej iz- * volite sprejeti teh par cvetk, ker pri vas go- tovo jih še ni. Danes so bili vojaki pri nas. Cenieni gospod Doropoljski! Po vsem dežJu so imeli vaJe- Siromaki so se mi prav smilili. Pred kratkim je gospod učitelj prinesel pozdravlja Vas vdani v šolo .Zvonček . Kaj lepe povesti smo čitah ' v njem. Zato sem sklenila biti tudi jaz na- Vladimir Oradnik ročnica .Zvončka". Kaj rada ga prebiram, ufenec IV odt)elka y R^ tudi uganke me zammajo. Tudi moje starejse sestre se ga veselž. Dve številki sem že do- bila, komaj že čakam na tretjo. Če bo le Odgovor: ,...,„.., mogoče, ostanem BZvončku" zvesta naročnica. L)ubl Vladimir! Klanja se Vam Lepa hvala za zvončke! Mi smo imeli „ . , _, . x, letos hudo zimo, zato se oelašajo šele sedaj Terezmka Ofentavškova, ljube oznanjevalke pom,adiB_ nežne cvetke! učenka V. razreda v Vojniku. _ Vidiš, kako je lepo Tebi! Ni Ti treba ob grdem in slabem vremenu venkaj, kakor mo- Odgovor: rajo vojaki, ki jih sili k temu neizprosni Ljuba Terezinka ! ukaz \ Vidiš, tako je prav! Ni dovolj, če mla-dina čita »Zvonček", ampak mora si ga tudi naročiti, zakaj list, ki nima dovolj naročnikov, Drugi odgovori — prihodnjič.