SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 31 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 5 de agosto - 5. avgusta 1999
““SLOVENIJA MOLČI...	^‘stabilnosti
Kot znano, so v bližini Trzina ob Zadnji avtomobilske ceste delavci naleteli na okostnjake. Ne na tri ali na pet, Nad tisoč so jih izgrebli na nekaj metrih Prostora, kjer je bil ob koncu vojne dolg Protitankovski jarek. Računajo, daje tam zakopanih okrog trideset tisoč okostnjakov. A zdi se, da to v slovenski republiki nikogar ne pretrese. Tam so prikritih °kostiyakov vajeni.
Če bi kjerkoli na svetu naleteli na skrito grobišče z zemeljskimi ostanki recimo desetih ljudi, bi to vzbudilo vsaj Zammanje. Ko pa bi ugotovili, da imajo okostnjaki z žico zvezane roke, bi posegli v stvar organi javne varnosti, pravosodja Pa še branitelj človekovih pravic. Tekmovali bi med seboj, kdo bo zadevo Uspešneje raziskal, še posebno ko bi Ugotovili, da imajo lobai\je v tilniku majhno luknjico. Seveda bi v vsaki normalni ^želi ob tem mrgolelo časnikarjev, fotografov in televizijskih snemalcev pa še množico radovednežev bi morala odga-*\)ati policija z novo odkritega grobišča. A v republiki Sloveniji je drugače. Tam Množična grobišča niso več novica.
Zdi se, da so delavci gradbenega podjetja DARS, ki so okostnjake odkrili, ob tem odkritju edini v zadregi. Kaj naj st°rijo s kostmi? Pred kakimi desetimi, Petnajstimi leti bi jih lahko brž prepeljali v bližnjo hosto in zagrebli, a to zdaj ni v skladu z evropskimi normami. V Evropi človeške ostanke navadno pokopnjejo Ka pokopališčih. V republiki Sloveniji se silno radi ozirajo na evropske nonne, morda ker so jim v desetletjih marksistične vzgoje moralne norme zameglili. In tako se je gradbeno podjetje obrnilo s Problemom na pristojne oblasti. Seveda •majo oblasti važnejše opravke od preštevanja kosti. Sicer pa, kdo naj bi se brigal za ostanke ljudi, ki so jih njegovi Predniki spravili tja, kjer so?
Od predsednika države ni pričakovati. da bi ga nekaj tisoč okostnjakov spra-: ^o s tira. Mar ni bil prav on najvplivnejši oblastnik v sistemu, ki si je pribori in utrdil položaj tako, da je Slovenijo posejal s skrbno prikritimi grobišči?
kaki pravni državi bi se moral on prvi Nagovarjati pred sodiščem in povedati, kar ve o revolucionarnih pobojih v Slo-Ver*iji. A v republiki Slovenyi so volilci VaJeni, da jim vladajo izbranci, vzviše-111 nad zakoni, ki veljajo za navadne liudi.
Tudi predsednik vlade bi si v kaki Rejeni deželi skušal povečati ugled s km, da bi raziskal, kdo je za množične Poboje odgovoren. V republiki Sloveniji k^j takega ni mogoče pričakovati. Sedanj1 Predsednik vlade je namreč, ko je bil v predsedstvu jugoslovanske repute, uradno predlagal ustanovitev kon-Cetitracijskih taborišč za politične nas-j^otnike. Možu verjetno tudi ni bilo prije-°> ko ga je svetovna televizija zadnje Mesece kazala ob pregledih Miloševičeve kitične in partijske kariere, kako stoji mrko, kot se za komunističnega veljaka ■ podobi, tik ob sedanjem srbskem pred-p^^iku, katerega proglašajo v Evropi za
vojnega zločinca. Ni verjetno da bi predsednik slovenske vlade hotel vzbujati pozornost še v lastni domovini z odkrivanjem grobišč, ob katerih Kosovska zbledijo.
Varuh človekovih pravic v kaki pravični državi bi ob novici, da je bila odkrita množica okostnjakov, osebno nadzoroval odkop, da bi potem pričel ukrepati. Saj so izkopane kosti konec koncev človeške in utegnejo spadati v njegov resor. V republiki Slovenyi ni tako. Varuh pravic si namreč že od vsega početka maši ušesa, da ne bi slišal niti o grobiščih, ki so že dolgo poznana. Kaj bi si belil glavo zdaj še z novimi. Z logiko, ki je navadnim ljudem nerazumljiva, birokrat človeških pravic verjetno sodi, da ljudje, ki so jih revolucionarji pobili, niso imeli nobene pravice. Česar ni, ne moreš braniti.
Poslanci v parlamentu, zaposleni z evropsko zakonodajo in s povečanjem svojih dohodkov, gledajo proč. O kaki parlamentarni komisiji za raziskavo komunističnih zločinov, ki bi delo ne le pričela, ampak tudi končala, ni misliti, saj bi taka komisija morala izreči mnenje tudi o odgovornosti nekaterih, ki sedijo v njej, in o njihovih nadrejenih.
Notranji minister najbrže ugotavlja, da mrliči ne motijo notranjega miru in gleda proč.
Politiki vedo, da pomorjeni nimajo volilne pravice in gledajo proč.
Seveda ostaja tožilstvo, ki meni, da so tistih nekaj tisoč okostnjakov povzročili neznani storilci. Ves svet ve, kdo je moril v deželah, kjer je bila na oblasti partya. Republika Slovenya je očividno tako daleč od Evrope, da njena oblast o teh rečeh ne ve ničesar.
Mnenje, da so tisoče ljudi pomorili neznani storilci, bi bilo smešno, če ne bi bilo grozljivo. V totalitarni državi pod včasih železno, včasih žametno pestjo komunistične partije se ljudje niso upali niti glasno misliti, kaj šele govoriti, da ne bi o tem zvedela OZNA in po njej partija. Kako bi bilo mogoče v takem režimu koga umoriti, ne da bi še isti dan vedeli za to z vsemi podrobnostmi na notraryi upravi? V republiki Slovenyi presega število pomorjenih v času komunistične revolucije in v dobi po njej sto tisoč oseb. Kdo si upa trditi, da bi se taka nezaslišana morija mogla dogajati mimo partye? Totalitarna oblast pomeni totalno odgovornost, pomeni pa tudi odločanje iz enega samega političnega središča. Ljuc^je, ki so to oblast vsa desetletja predstavljali, so dobro znani. Sprenevedanje ob množičnih grobiščih je znak cinizma pa tudi dokaz, do kake mere se oblastniki upajo norčevati iz sodržavljanov. V vsaki normali deželi bi tako vedenje kaznovali najprej mediji, potem volilci in končno sodrwki. V slovenski republiki pa si rojaki še pustyo prati možgane. Ali mislijo, da bo mogoče živeti, kot da se stvari ne bi dogodile, če o ryih molčijo?
Prikrivanje resnice o pobojih iz časov Nad. na 2. str.
Pakt stabilnosti za JV Evropo je bil na pobudo EZ ustanovljen 10. junija na mednarodni konferenci na ministrski ravni v Kolnu. Osrednji cilj pakta je zagotavljanje dolgoročnega miru in trajne stabilnosti na Balkanu prek spodbujanja demokracije, spoštovanja človekovih pravic ter gospodarskih reform in sodelovanja. S tem bo državam Balkana omogočeno, da se bodo kasneje lahko vključevale v evroatlantske povezave. Kot je znano, je Zveza na podlagi te zamisli na pobudo Evropske komisije omenjenim državam ponudila možnost za sklenitev novih tipov pridružitvenih sporazumov, ki bi dolgoročno lahko vodili do članstva v povezavi.
Na konferenci v Sarajevu so sodelovali najvišji predstavniki članic EZ, Albanije, BiH, Bolgarije, Cipra, Češke, Estonije, Hrvaške, Japonske, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Norveške, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Švice, Turčije, Ukrajine, ZDA ter mednarodnih organizacij UNHCR, NATO, OVSE, OECD, WEU, ICRC, IMF, Svetovne banke, EBRD, SECI in SEP. Konferenci je predsedoval finski predsednik Martti Ahti-saari. Med udeleženci so bili med drugim tudi generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, predsednik Svetovne banke James Wolfensohn, ameriški predsednik Bill Clinton, ruski premier Sergej Stepašin in nemški kancler Gerhard Schroeder. Zadnji dan se je vrhunskega srečanja udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Zunanji minister Boris Frlec, ki je vodil slovensko delegacijo, se je dan pred vrhunskim zasedanjem pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo v Sarajevu udeležil regionalnega vrha, na katerem so predstavniki držav regije predstavili svoje poglede na uresničitev pakta. Minister Frlec je poudaril, da Slovenija podpira pakt stabilnosti, ki se sklada z njenimi nacionalnimi interesi, njegova uresničitev pa je velikega pomena
za Slovenijo, ki je bližnja soseda regije.
Frlec je še povedal, da je sodelovanje Ljubljane s koristnicami pakta že dobro utrjeno. Tako ima Slovenija z nekaterimi državami regije sklenjene prostotrgovinske sporazume in sporazume o odpravi vizumov. Minister Frlec se je zavzel tudi za zgodnjo vključitev Črne gore med koristni-ce pakta, kar bi po njegovih besedah imelo pozitiven vpliv tudi na druge dele ZRJ.
Slovenija je paktu stabilnosti ponudila pet projektov, ki pa bodo sprejeti ali zavrnjeni šele takrat, ko se bo po prvih delovnih sestankih oblikoval t.i. delovni program. To naj bi se zgodilo v oktobru.
SLOVENIJA SE BRANI POTISKANJA NA BALKAN
Kljub temu, da gre pri paktu stabilnosti za načrt stabilizacije Jugovzhodne Evrope, to ne pomeni da se Slovenija seli iz Srednje v Jugovzhodno Evropo, je povedal državni sekretar Ernest Petrič in dodal, da doslej nihče ni poskušal določati, kaj zajema pojem JV Evrope.
Slovenija iz pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo ne pričakuje donacij, je pa v skladu z lastnimi interesi pripravljena v posameznih projektih v paktu aktivno sodelovati s svojim znanjem in izkušnjami. Pri tem Slovenija svojega mesta nikakor ne vidi kot del posebne regionalne strukture ali morebitnih institucij znotraj pakta, za kar tudi ni nobene potrebe oziroma razloga, je Petrič, po sklepu vlade tudi nacionalni koordinator pakta stabilnosti.
Ob tem je državni sekretar Petrič, opozoril, da pa se bo Slovenija, ki lahko od pakta precej pridobi, vsekakor zoperstavila morebitnim poenostavljenim predstavam o regionalnih konfiguracijah ali t.i. paketnem pojmovanju, npr. pri približevanju evropskim povezavam, ko bi jo smatrali kot del Balkana.
Kardinal dr. Alojzij Ambrožič
med nami
PROGRAM OBISKA
Petek, 20. avgusta:	ob	13,25	sprejem na letališču (Canadian 100)
ob 19,30 sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, pel bo zbor Gallus ob 20,30 srečanje v dvorani škofa Rožmana, pozdrav delegata prelata J. Škerbca in predsednika ZS T. Mizerita ter pesem Otroškega zbora Zedinjene Slovenije Sobota, 21. avgusta:	ob	10,00	sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za otroke naših šol
ob 11,00 akademija v dvorani ob 13,00 kosilo v Našem domu v San Justu Popoldne: obisk Srednješolskega tečaja ravn. M. Bajuka ob 20,00 predavanje pod okriljem SKA: Sekularizacija Nedelja, 22. avgusta: ob 9,00 sveta maša v cerkvi Marije Kratice v Slovenski vasi ob 15,00 romarska pobožnost v Lourdesu Večerja v Slovenskem domu v San Martinu Ponedeljek, 23. avgusta: Večerja pri Zvezi slovenskih mater in žena Torek, 24. avgusta; dopoldne: obisk buenosaireškega naškofa Bergoglia ob 12,00 srečanje s slovenskimi duhovniki ob 20,30 srečanje z razširjenim Medorganizacyskim svetom v Slovenski hiši msgr. A. Oreharja Sreda, 25. avgusta:	ob	16,45	odhod iz Ezeize (Canadian 101)
Slovensko dušnopastirstvo toplo vabi vse rojake, da se udeležijo srečanj s kardinalom.
STRAN 3:
Mladinske tekme
Zgodilo	seje
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
PARTNERSTVO NA KOROŠKEM
Enotna lista (EL), stranka slovenske manjšine na Koroškem, se je odločila, da s partnersko pogodbo podaljša sodelovanje z Liberalnim forumom tudi za naslednje mandatno obdobje v avstrijskem parlamentu, glavni kandidat EL za oktobrske državnozborske volitve pa je Bernard Sadovnik. Sodelovanje z Liberalnim forumom mandatarju EL omogoča polno vključenost v oblikovanje mnenj v poslanskem klubu Liberalnega foruma in popolno avtonomijo pri manjšinskih vprašanjih. Partnersko pogodbo o nadaljnjem sodelovanju bosta stranki podpisali avgusta.
BOMO ZARADI NUKLEARKE OSTALI ZUNAJ EZ?
Glavni pogajalec Evropske Zveze v pri-družitvenih pogajanjih Nikolaus van der Pas je dejal, da niso vame jedrske elektrarne pogoj za sprejetje držav kandidatk v EZ. Avstrijski minister za okolje Bartenstein pa je kritično komentiral to izjavo, da so kot pogoj za pristopna pogajanja z EZ potrebni obvezujoči načrti o zaprtju za jedrske elektrarne Bohunice (Slovaška), Ignalina (Litva) in Kozlodnj (Bolgarija). Pri nuklearki v Krškem in v češkem Temelinu pa je izhodišče drugačno. V teh dveh primerih ne gre za načrte za zaprtje, pač pa za dokaz, da sta ti dve elektrarni vami v skladu z evropskimi standardi. Če temu ne bi bilo tako, pa Bartenstein predvideva „resne ovire pri vključevanju” v EZ.
Rešitev jedrskega vprašanja je za Koroško neobhoden predpogoj za morebiten vstop vzhodnoevropskih držav v EZ; zato mora avstrijska vlada v tej točki ostati odločna, je dejal še koroški deželni glavar Jorg Haider.
SLOVENCI V ZDA DAROVALI ZA KLINIKO
Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ), najmočnejša organizacija Slovencev v Ameriki, je Skladu za izgradnjo nove
Slovenija molči
Nad. s 1. str.
revolucije bo postalo za nosilce oblasti nekoč usodno. Če so bili za te zločine na Slovenskem dolgo odgovorni edino vodniki in člani komunistične partye s svojimi sodelavci, postajajo s sprenevedanjem in s kriminalnim molkom zarye soodgovorni sedanji oblastniki. Kdor zločin prikriva, je zanj soodgovoren.
Okostnjaki so zasuti v jarku, ki je bil ob koncu vojne še prazen. Žrtve so bile tedaj pometane vary po vojni. Okostnjaki imajo z žico zvezane roke. Torej so bili jetniki. Lobaiye imajo sledove krogel. Torej so bili pomorjeni. Gre tedni za povojni množični zločin nad jetniki. Tak zločin ne zastara. Niti Evropa niti svet, ki naj bi v republiki Sloveniji nadomeščala vest in moralo, ne bosta ob tem in drugih podobnih zločinih proti človeštvu na slovenskih tleh, ostala vedno brezbrižna. Nekoč bo nekdo zarye odgovarjal. V vrsti obtožencev bodo stali tedaj ob zadryih predstavnikih totalitarnega režima tudi sedaryi oblastniki, od predsednika države, predsednika vlade in varuha pravic do vseh, ki množične zločine komunističnih totalitarcev še zdaj pomagajo prikrivati.
V Rogu, kjer so javnosti že dolgo znana množična grobišča, niso oblasti zemeljskih ostankov pomorjenih ne
Pediatrične klinike v Ljubljani podarila približno 5,5 milijona SIT (29.000 USD). Slovesne predaje čeka se je udeležila številna delegacija SNPJ, ki je te dni na obisku v Sloveniji. SNPJ iz Pittsburgha je največji donator sklada, saj je v štirih letih za novo Pediatrično kliniko prispevala že več kot
100.000	USD.
NOVA POGAJALSKA IZHODIŠČA
Slovenija je EZ izročila pogajalska izhodišča za nadaljnja štiri poglavja Zvezi-nega pravnega reda: za okolje, prosto opravljanje storitev, davke in promet. Slovenija je poleg tega EZ izročila še dodatna pojasnila. Gre za prost pretok blaga, konkurenco in zunanje odnose. Od začetka pogajanj z EZ je Slovenija v Bruslju doslej predložila pogajalska izhodišča za skupaj 23 področij, do konca leta pa bo oddala izhodišča še za ostalih šest od skupaj 29 področij pravnega reda EZ.
DRNOVŠKOVA BOLEZEN
Preiskave vzorcev, vzetih med operacijo predsednika vlade Janeza Drnovška, so pokazale, da je bila maligna tvorba odstranjena v celoti in pravočasno. Dodatno zdra-vljenje ne bo potrebno, saj preiskava ni pokazala nikakršne razširjenosti bolezni.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES DAL POBUDO
Svetovni slovenski kongres je ustavnemu sodišču podal pobudo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi med republiko Slovenijo na eni in članicami EZ na drugi strani. Pri SSK menjjo, da gre pri sporazumu z EZ za neupravičeno razlikovanje med državljani Slovenije in ostalimi Slovenci, ki živijo zunaj Slovenije in nimajo slovenskega državljanstva. DZ kljub ustavni obvezi o osnutku zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva še ni razpravljal. O tem bomo še poročali.
odkopale ne raziskale. Zanje ni odgovoren nihče. Zločin ni bil obsojen. Isto je z onimi pod teharskimi vodami, isto z okostnjaki v Hrastniku, isto z neštetimi grobišči po vsej slovenski zemlji. Slovenska oblast, si ne bo mogla vedno zapirati oči in zatiskati ušes ob tihem kriku partizanskih žrtev. Prav je, da ponovimo: množica nepokopanih okostnjakov na Slovenskem je partizansko delo. Gre za zločine, ki so jih zakrivili partizani, pred vključitvijo v JLA in po njej, kot oroclje komunistične partije.
Ob zločinih proti človeštvu se konča vsak mit. V Sloveniji ni bilo pravljične NOB. Ta je mit, s katerim skušajo zločinci in njih nasledniki vse do danes svoj zločin prikriti. Ne osvobodilni boj, komunistična revolucija je divjala v Slovenyi med vojno. Oblastniki, ki živyo od koristi, ki so si jih z revolucijo nagrabili njihovi partijski predniki, hočejo, da ostane resnica pokopana. Hočejo, da Slovenija o resnični preteklosti molči. Prikrivajo genocid, ki so ga nad slovenskim narodom zagrešili komunisti. Potrebujejo mit, da z yjim zakrivajo svojo goloto.
Mit NOB bo prepoznan kot prevara, ko bo resnica o množici pomorjenih prodrla v zavest rojakov. Vprašanje je, ali se bodo dokopali do te zavesti Slovenci sami, ali bodo čakali, da jim jo prebudijo sosede iz Evrope. V tem primeru bo padla odgovornost tudi na narod, ki molči, in na državo, ki zločin prikriva.
Sedaj so stvari precej bolj razvidne. V zadnjih dneh je bilo dovolj jasno nakazano, kar so pi'ej opazovalci ugibali, nami-gavali in le potihoma komentirali. V vladni stranki vsak igra svojo igro in se kaj malo briga za skupne zadeve. Zadnja poteza te igre je bilo srečanje predsednika Menema in kandidata Duhaldeja na uradni proglasitvi peronistične predsedniške kandidature.
NAPADALNI UMIK
Ta ponedeljek, 2. avgusta sta se po dolgih mesecih znova sestala predsednik in guverner. Bila je priložnost za tradicionalno skupno fotografijo, kjer sta oba nasmejana v prijateljskem objemu. A njuna pot je že začrtana in teče ločeno. Predsednik je pristal na Duhaldejevo zahtevo, da se ne bo vtikal v volilno kampanjo. A moral bi obljubiti tudi, da je ne bo bojkotiral. Kajti dejstvo, da je bil sedanji podpredsednik in kandidat za guvernerja odločilne province Buenos Aires Carlos Ruckauf na zborovanju potisnjen v ozadje in da Menem kar naprej propagira v prid Pattiju za guvernersko mesto, je jasen dokaz, da ga kaj malo briga Duhaldejeva zmaga.
Formalno se je Menem umaknil z bojnega polja Sprejel je dejstvo, da mu je ponovna predsedniška kandidatura prepovedana, a on načrtuje za bodočnost. Njegov cilj je leto 2003 in še prej, leto 2001, ko se bo po novi ustavi v celoti zamenjala senatna zbornica v parlamentu. Menem se bori za vodstvo stranke in kontrolo parlamenta. V obeh ozirih bi mu Duhaldejeva zmaga prekrižala račune. Zato je razumljivo, da v ničemer ne bo pripomogel k njej.
Še nekaj je bilo zgovorno jasno na slavju proglasitve. Bila je prisotna večina peronističnih guvernerjev, a odsotna dva najvažnejša: novi kordobski De la Sota in pa kandidat iz Santa Fe, Reutemann. V provinci Santa Fe bodo volitve to nedeljo in vsa javnomnenjska raziskovanja kažejo na peronistično zmago. Tako Reutemann kot De la Sota pa tudi s simpatijo gledata predsedniško kandidaturo leta 2003 in v njunem osebnem interesu tudi ni Duhaldejeva zmaga. Reutemann mu je sicer obljubil pomoč a v Cordobi guverner dopušča, da javno mnenje preplavlja tradicionalna radikalna večina. Tako Duhalde ostaja sam ob zaspani stranki in brez zunanje pomoči.
Menem ima še drug načrt: prej omenjeno zamenjavo v senatu. Senat je predstavništvo provinc, biti senator pa politično pomeni imeti slično moč kot guvernerji, ki so postali temelj oblasti v peronizmu. Me-nemu je uspelo doseči trdno podporo večine guvernerjev in tudi senatorjev. To podporo je zapravil, ko je tako trmasto vztrajal s ponovnim predsedništvom. tako da je trenutni položaj osem senatorjev na Mene-movi strani, osem na Duhaldejevi, 20 pa jih ostaja v sredi. Če zmaga Duhalde, se bodo prislonili k ryemu, če bo poražen, prestopijo na Menemovo stran.
Leta 2001 pa se zamenja celotna sestava senata. Po dosedanjih določilih so senatorje imenovali provincijski parlamenti, v prihodnje pa spremenjena ustava predvideva direktne volitve. Menem je že sedaj začel kampanjo, katere sad naj bi bil, da bodo peronistični kandidati iz vrst menemizma. Ker bo ves ta čas on tudi ostal predsednik stranke je jasno, da se je s sedanjim umikom dejansko že začela povratna pot na oblast.
SOGLASJA IN NESOGLASJA
Kandidati pa so pričeli pospešeno kampanjo. Poleg direktne pridobitve volje državljanov so v teku številni pogovori z raznimi manjšimi strankami in skupinami, kar naj bi vodilo do volilnih povezav. V zadnji
številki smo to že bežno omenili. V tem tednu pa je Duhalde ponudil “koncertacljo ali soglasje, h katermu je povabil zlasti Cavalla in Beliza. Pravzaprav je zastavil široko fronto, v kateri nnj bi poleg strank in političnih skupin bili udeleženi tudi podjetniki in sindikati.
Bivši gospodarski minister je hitro odgovoril in ostro odklonil vsakršno sodelovanje. Izjavil je, da Duhalde sploh nima zaslombe lastne stranke (kar je delno res) in da nima vladnega načrta. Seveda je v isti sapi kritiziral Menema in De la Ruo. Res pa je, da je obljubil da bo zagotovil 2.400.000 novih delavnih mest, če postane predsednik,. Kako bo to dosegel, pa tudi on m povedal. Duhalde ima težave tudi s sindikalisti, ker se mnogi še vedno močno naslanjajo na Menema. Če omenimo še nekatere nesporazume v njegovi lastni ekipi, mu položaj ni prav rožnat.
Pravzaprav imajo vsi kandidati težak položaj- Volilci kažejo vedno večje nezaupanje, tako da izreden odstotek izjavlja, da še ne vedo, koga bodo izbrali. Morda so bolj jasni glede predsedniških kandidatov, a bolj v megli glede guvernerjev. V provinci Buenos Aires je v tem oziru položaj precej porazen. O Ruckaufu imajo na splošno dobro rnery, a je daleč od ljudi: prihaja it prestolnice in ne potegne volilcev tako, kot bi bilo potrebno. Graciela Fernandez Melji-de, ki je še pred dobrim letom pogazila peronistično strukturo, pa omahuje in ne najde pravega pryema. Kot da bi izgubila zagon, potem ko jo je De la Rua premagal na notranjih volitvah.
KRIZA V PROIZVODNJI
V politično območje pa so te dni precej močno segla gospodarska vprašanja. Na)' prej se je to dogodilo s potovanjem gospodarskega ministra v New York na sestanek z Mednarodnim denarnim skladom (FMD-Z ryim so potovali najvišji predstavniki g°" spodarskih ekip posameznih kandidatov in sicer Jose Luis Machinea za Povezavo m Jorge Remes Lenicov za duhaldizem. Eden in drugi sta skoraj gotova gospodarska ministra, če na volitvah zmaga ena ali druge stranka. Tam je bil tudi Adolf Stturzeneg-ger.
Zanimivo je bilo videti, kako so se vsi štirje (vštevši sedanjega ministra) zasmejali, ko jih je nekdo vprašal, kakšne so razlike med njimi. Vsi vemo, da bistvenih razlik ni, ker bo vsak, ki bo zasedel mesto ob gospodarskem krmilu države, mora* ubogati ukaze iz FMI. V glavnem se gospodarska politika ne bo spremenila, pa naj z3 Menemom pride Duhalde ali De la Rua.
Gospodarski položaj pa ni prijeten-Vendar tu ne mislimo le na brezposelnost ali socialne odmeve krize. Rastoče težave se porajajo v kritičnih sektorjih proizvodnje. Tekstilna industrija je skoraj uničena-Papirnice naletavnjo na rastoče težave. -Jeklarne se bližajo polomu. Industrija obutve je izginila. Prav kar se obutve tiče, je uvoz v zadryih sedmih letih narastel od prvotnih
700.000	parov do sedanjih osem milijonov-V istem obdobju pa je zaprlo vrata kar 1 nedomačih tovarn. Ko pa je gospodarsko vodstvo podvzelo nekaj konkretnih korakov v obrambo domače proizvodnje, je zagorel0 v Brazilu. Položni se je tako zaostril, da s° pričeli govoriti o razsulu Mercosurja.
Predsednik Menem se je nahajal v ZDA Takoj je poletel v Brazil in pristal na zahteve, naj bo Mercosur izvzet iz teh ukrepov-Vendar je jasno, da je prav položaj v Brazi' lu, po zadryih devalvacijah povzročil krizo v argentinskih sektorjih. Domače industri! sko vodstvo sedaj vlado obtožuje, da je preveč in prehitro popustila. Upor industrialcev so zaenkrat zatišali, a problem Je ostal nerešen. Pravzaprav bo tudi to morala vzeti v roke prihodnja vlada...
%f%JŠiovenci v Argentini
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
Skupne so nam korenine in dedni zakladi duha
»Meseca junija se spominjamo vseh žrtev vojne in revolucije, ki so pojili slovensko zemljo s svojo krvjo. Še pol stoletja po Hjihovi največji žrtvi jih komunisti še vedno zmerjajo z izdajalci, obrekujejo, jemljejo dobro ime. Z lažjo hočejo rešiti sebe in blatijo naše vzornike, svetnike. Vsi, ki smo ostali živi, starejši in mladi, izhajamo iz istih korenin kot naši padli in pobiti. Spoštovanje, ljubezen in hvaležnost nam nalagajo dolžnost do njih - ne pozabite nas.”
Tako je spregovorila Katica Kovač Dimnik na spominski proslavi v San Martinu v Nedeljo, 27. junija po sv. maši. Letos smo se še posebej spomnili vseh pobitih sorodnikov iz sanmartinskega okraja. Na spo-nunski plošči smo brali imena teh, ki so Prerano umolknili v tihoti grobov: Bajda Pepca, Baraga Janez, Com France - Matevž ' Pavle, Dimnik Martin, Doles Henrik - Jože ' Tone, Erbežnik France - Janez - Jože -Katarina - Matevž, Furlan Jakob, Hrovat Darjan, Intihar Anton - Jože, Kandare Albin ' Prane - Franc ml. - Janez - Jože - Ludvik ' Peter, Keržič Ludvik - Tone, Kocman Anton - Janez - Lojze - Peter - Tine, Košane Prane, Košir Vinko, Kovač Janez, Krmelj J°že, Lah Jury - Tone, Langus Jože, Lozar *van, Makek Vinko, Marinček France -Jože, Markovič Alojzij, Mežnar Ivan, Mravlje Stanko, Novak Janko - Zdravko, Petkovšek Jožko - Slavko, Poderžaj Alojz -Janez, Ponikvar Anton, Rogelj .Janez - Jože 'Slavko, Strle Alojzij - Ivan - Janez - Slavko, Šabič Miloš, Šega France, Škulj Janez, Telič Andrej - Jože - Katarina - Nejc - Stanko -Stanko ml., Tomšič Franc, Urbančič Mihael, Voršič Drago, Založnik Franc, Žagar Prane - Franc ml., Žbogar Jožef, 14 vaščanov Tolminske čete in še drugi sorodniki.
»Krščanski mučenci odhajajo v smrt z
Marko kremžar
ljubeznijo, z molitvijo na ustih po Jezusovem zgledu: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Tako so umirali mnogi naši rojaki, vklenjeni in ponižani - toda svobodni v Bogu. Njihova moč je bila goreča molitev, neprestan stik z Bogom. Njihovo sporočilo iz večnosti je sporočilo odpuščanja, sprave in miru”, je nadaljevala bivša voditeljica Rožmanove šole.
Akademija se je odvijala pod geslom „Skupne so nam korenine in dedni zakladi duha” (Stanko Janežič). Vera Podržaj, Andrej Rezelj in Tone Podržaj so recitirali: Kje sem doma? (Ivan Korošec), Maj 1945 (Aleš Gošar - Albin Magister), Umrli smo (Janko), Spet si bomo segli v roke (Stanko Janežič). Moški zbor je zapel: Domobranci in Slovenec sem, mešani zbor pa Vernih duš dan (pod vodstvom Lučke Kastelic). Učenci 7. in 8. razreda so se tudi poklonili i\jim, ki so padli za zarje nove. Mlajši so pred ploščo uvrstili prižgane svečke.
„Sedaj je vrsta zlasti na vas, mladih, ki niste doživljali grozot vojne in revolucije. Naj vas prevzame zgled vaših prednikov. Zanimajte in poglobite se v življenje med revolucijo, spoznavajte življenje naših žrtev in borcev. Prebirajmo življenje škofa Rožmana, nadškofa Vovka, popis življenja v komunističnih zaporih, trpljenje na Teharjah in drugod. Študirajmo in utrjujmo naše prepričanje, da bomo znali vedno jasno odgovoriti na zmote in podtikanja našim zakrknjenim bratom in vsemu svetu. Gradimo svojo osebnost na resnici in veri, da bomo kot pokončni ljudje vredni nasledniki naših žrtev in graditelji boljših časov. Ne dopustimo, da bi spreminjali našo zgodovino. Resnica je samo ena”, je prepričljivo zaključila govornica.
Odločno smo vsi zbrani zapeli Oče, mati...
(2)
GLOBALIZACIJI NA ROB
Ko je leta 1929 zabredel ves industriali-zirani svet z ZDA in Veliko Britanijo na čelu v veliko krizo, ki je grozila pokopati pod seboj države in podjetja, se je v dogmatičnem liberalnem kapitalizmu nekaj spreme-’'iio. Znani, slavljeni in zavračani Kaynes je 115 Primer ponovno odkril, da ima država v r°kah orodje, ki more krizo omejiti. Po Vsem razvitem svetu so pričeli gledati v državi veliko rešiteljico hudo obolelega gospodarskega sistema. Celo najbolj kon-2ervativni liberalci so priznali državi, da lrna pravico do monetarne politike. Pomedi da more država z obtokom denarja, ki 8a lahko po potrebi tiska ter mu tako celo tanjša vrednost, uravnovešati svoj pro-račun, pa tudi usmerjati porabo, nadzoro-Vati zaposlenost, omogočati javna dela in končno tudi podpreti mednarodno trgovino ^oje dežele.
Kapitalizem in tržno gospodarstvo nista Prestala preizkušnje po prvi veliki vojni in ** je iskal rešitev v državnih protekcio-Itt*mih. Nihče ni očital Rooseveltu, da je Pričel na tak način blažiti socialno in gospodarsko krizo v ZDA. Javno mnenje ni jlo ogorčeno in zahodni intelektualci si niso trgali oblačil, ko so ponekod pričeli 'skati rešitev iz krize po zgledu sovjetske-^ nemškega, italjanskega in japonskega načrtovanega gospodarstva v okviru odgo-
Mladinske tekme v San Martinu
Ni pravega mladinskega dne, če se mladi ne bi pomerili v različnih tekmah. Zato so se v nedeljo, 18. julija v San Martinu vršile tekme v odbojki. Že na vse zgodaj zjutraj smo lahko razločili nekaj še zaspanih, a znanih obrazov, ki so se pripravljali na tekmovanje, ki je potekalo od jutra do poznega popoldneva. Ob zaključku tekmovanj so bila obdarovana s pokali moštva, ki so zasedla prvo in drugo mesto.
Za vse tiste, ki se niste mogli udeležiti sanmartinskega mladinskega dne, vam prilagamo seznam moštev in rezultate:
varjajočega avtoritarnega, če ne totalitarnega političnega sistema. Malokdo je poslušal Cerkev, ki je pred takimi družbenimi eksperimenti svarila. Danes ji očitajo, da je premalo svarila, prav tisti, ki so jo najmanj poslušali in njen nauk še danes prezirajo.
Posledic velike krize še ni bilo konec, ko se je pričela druga svetovna vojna. Ker so industrijske države, predvsem Nemčija in v manjši meri Francija, reševale brezposelnost tudi s pomočjo vojne industrije, oborožen izbruh ni bil nepričakovan. Česar zahodnjaki niso pričakovali, je bila intenzivnost nemškega vojskovanja, kar pa je bila ena od posledic nacizma. Totalitarni sistemi in režimi so rojevali totalno vojno.
Po zavezniški zmagi sta zaznamovali svet dve vrsti dogodkov. Prvi so bili povezani z odločitvijo zaveznikov glede gospodarskega in političnega reševanja Zahodne Evrope, drugi pa z rastočim nasprotjem med Sovjetsko zvezo in blokom demokratičnih zahodnih držav. V obeh primerih so države, v katerih je deloval kapitalistični gospodarski sistem, pristale na omejevanje spontanega in neomejevanega tržnega gospodarstva. Bili so časi, ko je Evropa rasla in se razvijala po tirnicah usmerjanega kapitalizma.
Sedanja doba, ki teži za povsem prostim tržnim gospodarstvom, je prej kot po-
Zmagovalke pri dekletih: San Martin ODBOJKA SDO
Tako so bili predstavljeni domovi:
Lanus: Andrejka Burja, Veronika Cerar, Rotija Grbec, Fernanda Rome, Cecilija in Clara Stanovnik ter Marjana Urbančič.
Moron: Adrijana Ahčin, Romina Golob,
Marija Otero, Nevenka Pavlovčič, Aldana Rodriguez, Alenka Vivod in Romina Zamik.
Ramos Mejia: Olga Bohinc, Monika Štefe,
Veronika in Pavlinka Vombergar.
San Justo: Lučka Bregar, Nadja Kržišnik,
Andreja Puntar, Eugenia Tomaževič, Saši Urbančič in Andreja Zupanc.
San Martin: Cintija Frontini, Veronika Jerman, Danica in Lučka Petkovšek, Erika Podgornik, Natalija Tašner ter Monika Ziherl.
Ekipa iz Carapa-chaya se ni predstavila
Izidi iger so bili sledeči: Ramos Mejia 2
- Carapachay 0 (25:0, 25:0) ; Lanus 0 -Moron 2 (16:25, 13:25) ; Ramos Mejia 1 -Moron 2 (12:25, 25:20, 8:15) ; San Martin 2
- San Justo 0 ( 25:14, 25:11). Final: San Martin 2 - Moron 0 (25:21, 25:11).
ODBOJKA SFZ
Moštva raznih okrajev so predstavljali: Carapachay: Boris in Luka Hrovat, Eduardo Guillermo in Maksimilijan Šenk,. Lanus: Aleksander Fernando in Heman Berčič, Emi in Roby Goljevšček ter Gabi Urbančič.
Moron: Adrijan in Sandi Gaser, Matjaž Čeč, Danijel Kocmur, Marcelo Kunčič, Bine Magister, Friderik Te-raš, Kristjan in Tone Vivod ter Andrej in Aleks Zamik.
Ramos Mejia: Danijel, Edi in Jure Cestnik, Marjan Luna in Matjaž Ribnikar.
San Justo: Ivan Albreht, Andrej Drenik, Andrej Grilj, Andrej Juhant, Aleksander in Damijan Poglajen, Gabrijel Šenk in Matjaž Štrubelj.
San Martin: Andrej in Marjan Belec, Marcel in Pavel Dimnik, Aleksander Gregorc, Andrej Rezelj, Aleksander Skale, Gabrijel in Kristjan Tašner ter Herman Ziherl.
Izid tekmovanj za fante so bili sledeči: Ramos Mejia 2 - Carapachay 1 (19:25, 26:24, 15:13); Lanus 0 - Moron 2 (23:25, Nad. na 4. str.
Zmagovalci pri fantih: San Justo
vratek k preizkušenemu gospodarskemu modelu velik in tvegan eksperiment. Pri tem je treba pojasniti, da pravila, po katerih samogibno deluje trg, držijo danes tako, kot so držala pred vojno ali v času Adama Smitha. Prav tako je res, daje trgovina nujno potreben del človeške dejavnosti. Problemi v družbi ne nastanejo zaradi trga in tržnih mehanizmov, marveč zaradi ljudi, ki trgujejo. Drži pa tudi, da človeškega življenja ni mogoče omejevati le na trgovske o-peracije. Kultura, družina, človeški odnosi, moralne vrednote, življenje z naravo, poglabljanje v nadnaravo, vera in skrb za neumrljivo dušo so človekove dejavnosti višjega reda, katerim nty bi gospodarstvo služilo.
ljubi svojega bližnjega je zapoved, ki ne odpravlja tržnih zakonitosti, marveč jih dopolnjuje in jim jemlje prvotno ostrino. Človeška lakomnost, njegov napuh in uži-vanjaželjnost ne poznajo meja in tržni mehanizmi, ki bi jih do neke mere lahko omejevali, so prepočasni. Gre za faktorje,
kijih podjetniki sicer dobro poznajo, pa jih makroekonomija večkrat prezre.
Bistvena razlika med socialističnim in. kapitalističnim modelom je, da poleg različnih pogledov na upravičenost osebne lastnine kapitalizem upošteva naravno danost trga, medtem ko jo hoče socializem nadomestiti z nekakim umetnim redom. Zato je ob pojavu globalizacije in ob stiku s tržno realnostjo socializem tako radikalno propadel. Kar pa imata oba sistema skupnega, je to, da ne upoštevata celotne človekove narave in zato skušata omejiti človekovo dejavnost na gospodarske koristi. Kapitalizem spregleduje človekove slabosti in tako z opustitvami dopušča krivice, socializem pa prezira človekovo svobodno ustvarjalnost in ga celo v svojih nemilejših oblikah obsoja na životarjenje. Primerjava je za socializem porazna, kar pa ne pomeni, da bi kapitalistični model deloval samogibno in zagotavljal človeštvu srečo.
Nadaljevanje prihodnjič
PISMA BRALCEV
Čas odgovornosti in prisebnosti
Razmišljanje ob vstopu v tretje tisočletje
V času carjev je v Rusi,ji (Kostrova) živel upravite(j, ki je podpisoval listine kaj lahkomiselno. Ni jih prečital, kvečjemu le preletel. Neki uradnik mu je dal v podpis listino s seznamom vseh pregrešk, opustitev — s pripombo, da je spoznal svojo popolno nezmožnost. Predsednik vlade je nemarnega upravitelja takoj razrešil.
Ali ni v našem življenju včasih nekaj podobnega, ko brez pomisleka podpisujemo” nespametna dejanja, opuščanja, brezbrižnost pa tega morda še opazimo ne?
Na pragu tretjega tisočletja si izprašajmo vest o svoji lastni odgovornosti v življenju. Je pa čas za samospraševanje organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Kakšen je r\jen resničen položaj, kako delujejo njene ustanove. Kje so težave, vrzeli, napake in nevarnosti. Ne smemo se predajati omamnemu zadovoljstvu z doseženimi uspehi in zaspati na lavorikah.
Mladinske...
Nad. s 3. str.
22:25); Ramos Mejia 0 - Moron 2 (15:25, 13:25); San Martin 0 - San Justo 2 (15:25, 20:25); Moron 0 - San Justo 2 (23:25, 15:25).
Dekleta iz San Martina so dosegle prvo mesto, druge pa so bile moronska dekleta. Med fanti je moštvo iz San Justa osvojilo prvo mesto, Morončani so dosegli drugo.
Po končanih tekmah smo se približali sanhuškemu kapetanu, Damjanu Poglajnu, ter mu stavili vprašanje: Kaj pričakujete kot športniki za to leto? Na to nam je odgovoril: „Vsak torek treniramo v Našem Domu. Z velikim navdušenjem smo se letos namenili, da se bomo s trudom in zavzetostjo izboljšali kot športniki in kot prava odbojkarska ekipa. Imamo zelo mlado skupino, zato se to delo šele začenja”.
Ne samo prvakom, ampak vsem športnikom želimo veliko sreče in uspehov! Se ponovno srečamo 8. avgusta na ramoškem mladinskem dnevom. Na svidenje!
SREČO GASER
(4)
Slovenska kultura v ZDA
Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 7. maja
V pomoč so bili pri obisku primorske igralske družine in pri obisku tržaškega gledališča z igro „Halstat”. Gostitelji so bili tudi igralskim družinam iz Toronta in Novega Toronta.
V prvih letih so ustanovili tudi otroški pevski zbor „Slavčki”; vodil ga je zelo sposoben Miodrag Savemik. Ko je on zbolel, ni bilo drugega, da bi ga nadomestil, in se je zbor razšel, a pustil je svojo ljubezen do slovenske pesmi v srcih otrok, saj jih večina poje pri Korotanu ali pa pri cerkvenih pevskih zborih.
Naj še omenim, da imata obe slov. fari svoj slovenski in angleški pevski zbor. Pri Sv. Vidu ga je dolga leta vodil g. Košnik, sledil mu je Amerikanec in sedaj ga vodi g Franci Coffelt. Pri Mariji Vnebovzeti pa je vodil Martin Rakar; ker je kmalu pustil, ga je nasledil Janez Rigler. Zaradi bolezni je moral tudi on opustiti to delo. Za njim je prevzel zbor Rudi Knez in ga je vodil do svoje upokojitve pred dvema letoma. Sedaj ga vodi tudi Amerikanec in mu je slovenska pesem tako všeč, da je lansko leto šel v Slovenijo, da si je nabral novega materiala.
Tu naj omenim moški zbor „ZVON” iz Farfielda, New York. Tisti, ki ste bili v taborišču v Spittalu, se gotovo spomnite
bratov Us (enemu od pjih so rekli Štuc). Vodil jih je g. Kompare, in so nastopali širom Amerike, kjerkoli so bili Slovenci.
Ravnotako je obstajal zbor v Washing-tonu, pod vodstvom g. Preglja. Dolga leta je obstajal v Chicagu zbor „NAŠA PESEM”. Vodil ga je pater Vendelin Špendov. Če se ne motim, še obstaja, a s precej zmanjšanim članstvom.
Cerkveni pevski zbor je tudi obstajal v Milwaukeeju. Vodila ga je Josephine Irn-perl, dokler so imeli še slovensko faro pri sv. Janezu. Sed^j slovenske fare ni več.
Tudi v San Franciscu je obstajal cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil Aleš Šimenc. Tudi ta, mislim, ne obstaja več, ker ni več slovenske fare. V Minnesoti so novi emigranti ustanovili cerkveni zbor in pa še samostojen moški zbor, ki je prepeval pri raznih prireditvah in piknikih.
Kmalu po prihodu novih naseljencev je začel Rado Menart z radijskim slovenskim programom. Pol ure za začetek in pozneje na enourni in vsak dan. Na pomoč so mu priskočili dr. Milan Pavlovčič, dr. Stane Šuštaršič in s političnimi komentarji Pavle Borštnik. Te oddnje so se pozneje preselili na drugo postajo in so bile dvakrat na teden, tako kot so še danes. Ob nedeljah od
Gospodarski
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
V enem izmed slovenskih Domov je po nedeljski maši slučajen obiskovalec pri omizju zastavil vprašanje: „Kje imate pa mladino?” Resnično: mladine skoro ni bilo razen nekaj izjem. Stalni obiskovalci te praznine sploh opazili niso. In vendar je ta primer vreden dobrega premisleka in kritične obdelave. Dar opazovanja in pozornosti je ena najbolj redkih, a nujnih lastnosti. Zanimivo je, da gledamo, a ne vidimo. Oči imamo Odprte, pa skoro nič ne opazimo. Ni namreč mogoče pametno in dobro voditi življenje občestva, če ga hromijo stvari, ki ne pomagajo graditi. Ne moremo biti brezbrižni ob zgubljanju smisla za naše poslanstvo, pomanjkanja narodne zavesti in za vse velike vrednote.
Seznanjati se moramo s kritičnim duhom o realnim stanju naših ustanov in organizacij. Te so nosilke življenja naše skupnosti. Moramo jih ohranjati, zboljšati ali opustiti. Morda ustvariti druge.
Videti znake življenja, poznati nevarnosti, vzroke mrtvila, je prvo. Najti pravočasno sredstva za rešitev iz kriz pa se pravi imeti odgovornost in prisebnost. Prisebnost nam je potrebna, saj nam razmere prinašajo težke situacije, ki zahtevajo odgovorno ukrepanje.
V tej potrošniški, materialistični družbi ni lahko vzdrževati ustanov, zgrajenih na idealizmu. Potrebno je plavati proti toku, kar pa ni lahka stvar. Brez velike požrtvovalnosti in modre, iznajdljive ljubezni ne gre.
Naša odgovornost ostane tudi v obliki skupne soodgovornosti čisto osebna zadeva. Zavest odgovornosti in soodgovornosti je znamenje zrelega človeka. Čim bolj smo povezani z drugimi v življenjski skupnosti, tem večja je naša odgovornost za druge. „Kdor druge rešuje, sebe reši!”, je zapisal modrec. Znebiti se moramo brezskrbnosti in lahkomiselnosti in prepuščati odgovornost drugim. Čas odgovornosti in prisebnosti je za vse nas čas velike preiskušnje.
Marjan Šušteršič
Z vsega sveta
Svetovni slovenski kongres si je zastavil kot enega izmed važnih ciljev, da povezuje Slovence živeče v najrazličnejših deželah sveta. Povezovanje je bistvenega pom-nena, da si v soočenju sličnih problemov in iskanju skupnih poti zagotovimo nadaljni obstoj. To je še bolj veljavno za pocljet-niško dejavnost. Po dolgem pripravljalnem delu je bil pred tedni objavljen program „Srečanja slovenskih gospodarstvenikov doma, iz zamejstva in po svetu”. Na to svetovno slovensko zborovanje vabi vse pocljetnike slovenskega pokolenja. Vršilo se bo od 21. do 23. septembra letošnjega leta v Ljubljani in Kopru.
Preliminarni program predvideva vrsto dejavnosti, ki se bodo razvile v teku treh dni, začenši v Ljubljani in z nadaljevanjem v Kopru, k^jti poletje Luka Koper je glavni pokrovitelj srečanja. Na otvoritveni slovesnosti so predvideni govori Danijela Starmana, predsednika Slovenske koference SSK; dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK; dr. Marjana Senjurja, ministra za ekonomske odnose in razvoj; Bruna Koreliča, generalnega direktorja LUKE KOPER in Mihaele Logar, državne sekretarke Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Delovni oprogram je nadvse intenziven. Že prvi dan bo naš argentinski rojak dr. Andrej Bajuk, funkcionar Medameriške razvojne banke v Parizu, imel uvodno predavanja o temi: „Lastno gospodarstvo - jamstvo za obstoj (Pomen lastnega gospodarstva za obstoj slovenstva po svetu in doma)”. Isti dan bosta predavala tudi Matej Kovač, direktor Urada za gospodarsko promocijo in tpje investicije pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ter Draško Veselinovič, generalni direktor Ljubljanske Borze.
Okrogla miza bo posvečena zavarovanju mednarodnih poslov s poudarkom na zavarovanju izvoza in investicij. Vodil bo Marjan Kramar, predsednik uprave Slovenske izvozne družbe, članice Mednarodne zveze zavarovateljev izvoznih kreditov in vlaganj (Bernsko združenje). Končno bo na vrsti predstavitev slovenskih gospodarskih združenj in pockety v zamejstvu: Italija: Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta in Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice; Avstrija: Slovenska gospodarska zveza; Madžarska: Zveza Slovencev na Madžarskem.
9. do 10. in ob sredah od 6. do 7. ure zvečer. Na oddajah naše organizacije zastonj oglašajo o svojih prireditvah in pa tudi objavljajo zadnje vesti iz Slovenije. Po odhodu dr. Pavlovčiča vodi to oddajo sedaj radijska družina pod vodstvom Edija Mejača. Poleg tega pa imamo tudi oddajo v angleščini, ki jo vodi znani Tony Petkovšek. Na tej oddaji tudi lahko oglašajo društva o svojem delovanju in pa novice iz Slovenije oddaja v slovenščini Dušan Maršič, ki je dolga leta vodil ansambel „Veseli Slovenci” v Avsenikovi zasedbi. Vsako soboto zvečer pa ima dvojezično slovensko-angleško oddajo Tone Ovsenek. Na vseh teh oddajah lahko slišite najnovejše posnetke narodnozabavne glasbe od tu in iz Slovenije. Poleg že omenjenega Gallusa iz Celovca je gostoval tu komorni zbor „Ave”, „Slovenski oktet” in Komorni moški zbor iz Domžal, Ansambel „Slak”, ansambel „Avsenik” in drugi.
Slovensko radijsko uro imajo tudi v Chicagu, kakor tudi v Milwaukeeju, kjer obstaja kulturno društvo „TRIGLAV”, ki skrbi za piknike in za že prej omenjeno tedensko slovensko radijsko uro. V prvih
Drugi dan bo posvečen predstavitvi slovenskih gospodarskih združenj in posameznih slovenskih poletij po svetu: Argentinsko slovensko gospodarsko združenje, Avstralsko slovensko gospodarsko zduženje; Kanadsko slovensko gospodarsko združenje, BiH: Združenje slovenskih gospodarstvenikov iz Tuzle, slovenski gospodarstveniki iz ZDA, Nemčije, Švice, itd.
Za isti dan sta predvideni še dve okrogli mizi: Predstavitev možnosti vlaganj v drob-no gospodarstvo in turizem s poudarkom na turistični ponudbi podeželja; in Predelava industrijskih odpadkov elektronske industrije, - nova gospodarska panoga (t° okroglo mizo vodi Slovensko gospodarsko združenje iz Avstrije).
Tretji dan se bo srečanje nadaljevalo v prostorih Luke Koper v Kopru. Najprej bo sprejem, predstavitev in strokovni ogled Luke. Kosilo bo ta dan na ladji med ogledom Piranskega zaliva. Popoldan pa bo oblikovanje zaključkov in dogovor ° oblikovanju Odbora za organiziranje prihodnjih srečanj- Namen je namreč, da to ne bi bil enkraten dogodek, marveč da bi se taka srečanja nadaljevala in izoblikovala v nek stalen forum slovenskih pocljetnikov širom sveta. Za zvečer pa je predviden obisk Casina v Portorožu in prenočevanje na slovenski obali (Ankaran). Naslednji dan je vrnitev z avtovbusom v Ljubljano
K udeležbi so vabljeni tudi vsi slovenski podjetniki v Argentini. Rok za prijavo zapade 31. avgusta 1999. Prispevek za vsakega udeleženca znaša 320 USD. Ta znesek ude-ležnine vključnje: tri hotelske nočitve, P Grand hotel Union, Ljubljana in enkrat na nočitev na Slovenski obali); udeležbo na predavanjih, okroglih mizah in pripadajo# pisno gradivo; udeležbo na spoznavnem večeru z večerjo; vse glavne obroke: kosilo, 21., 22. in 23. sept. in pogostitve med odmori (kava, čaj, sokovi); stroške prevoza z avtobusom: Ljubljana - Koper - Ljubljana: kosilo na ladji in plovbo po slovenskem morju.
Dodatne informacije dobite na naslovu: Slovenska koferenca SSK, Cankarjeva c. ^ IV, v Ljubljani, tel.: 00-386-61-126-3326 ali 125-2440; fax: 00-386-61-122-2125. Prav tako so razne informacije kot tudi prijavnice na razpolago v pisarni Slovensko-latinskoanm riške trgovske zbornice v Slogi.
-e
-t
letih prihoda novih emigrantov po vojni so Fantovska zveza in Dekliški krožek imele svoje sestanke vsak zase.
Pokazala pa se je potreba, da bi ti dve organizaciji morali delovati skupno za ve# uspeh. Z odobrenjem škofa Gregorija R°z' mana so to tudi naredili in so imenovali10 novo organizacijo „Kres”. 15 novembru 1954 je bil izvoljen prvi odbor in PrV1 predsednik je bil Stanko Vrhovec. Svoj pr0 nastop je imel na komemoracijski akademiji s simbolično vajo „Lipa zelenela je. Naučila jih je Jožica Varšek. Čisti dobi#* akademije je šel za Ligo slovenskih katobs' kih Amerikancev. Preprost začetek a p0# si se je razvilo to v zelo znano plesu® skupino „Kres”. Prvi učitelji so bili g^ Varšek, Breda Lončar, sledila je Eda Pete* Volk. Po smrti njenega moža pa je to del° z velikim uspehom vodila ga. Bernardu Mejač-Ovsenek. Ker pač družinske raznrnre niso dopuščale dovolj časa za tako zalde' vno delo, so si to delo razdelile med hjo m go. Bredo Lončar, tako da je plesna skup na svoje poslanstvo lahko vršila.
Nadaljevanje prihodnji
MNMBMMMMM
mmmmmsmsmmmmmatmak
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
Maribor - od n. do 25. julija je bilo Na Pohorju 9. mednarodno likovno srečanje Poaart 1999 za mir, ki ga je pripravila in vodila Cvetka Njegovan. Osrednji pomen Ječanja je bil družei\je umetnikov z vseh koncev sveta. Za srečanje v Poštarskem domuje bilo letos izbranih 21 umetnikov iz Petnajstih držav: Albanije, Avstrije, Belgije, Francije, Hrvaške, Italije, Luksemburga, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Slovenija ZRJ, Ukrajine, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
LUKOVICA - Petkovo močno deževje je Pri Lukovici povzročilo proženje treh večjih zemeljskih plazov na magistralno cesto Ljubljana-Celje v dolžini 200 metrov. Magistralno cesto, ki je bila zaradi plazov zaPrta, so za ves promet zaprli. Zaradi Neurja je voda zalila tudi kleti treh stanovanjskih hiš v Blagovici, hudournik pa je Nanesel za 80 centimetrov vode in blata v v Šentožboltu.
ALKRICH, Francija - Na 12. mladinskih gasilskih olimpijskih igrah so slovenske Ntfadinke prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Dobrna osvojile tretje mes-t°> niladinci PGD Gomilsko pa 13. mesto, ^a igrah je nastopilo 38 enot mladink in NJadincev iz devetnajstih držav. Na tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah je Nastopilo skoraj 380 mladih gasilcev in gasilk.
KOBARID - V Kobariški muzej, kjer branijo spomine na boje v prvi svetovni v°jni, je v julijskih dneh zašlo od 150 do 200 obiskovalcev dnevno. V devetem letu °d odprtja muzeja je med obiskovalci že Polovica turistov iz tujine. Med tujimi gosti v Kobariškem muzeju je največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in Nizozemcev, prihajajo pa tudi Čehi, Madžari in Španci. V teh dneh si je mogoče ogledati še manjšo razstavo o pisatelju Ernestu Hemingwayju. Nje-fta posebnost je prva izdaja romana Zbogom orožje iz leta 1929, v kateri Hemin-gway opisuje prav boje na soški fronti, kjer
se je boril tudi sam in bil ranjen.
LJUBLJANA - Obvestila o uspehu in maturitetna spričevala na svojih šolah je dobila že peta generacija maturantk in maturantov. Letos jih je maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo 86,02% od skupaj 8614 kandidatov, ki so maturo opravljali prvič, in sicer 4411 deklet ter 2999 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 25 kandidatov in kandidatk. Več kot 30 točk pa je skupaj doseglo 213 maturantov iz 37 slovenskih šol.
LJUBLJANA - Epidemiološki podatki v Sloveniji kažejo na to, da uporaba drog v Sloveniji še vedno narašča. Za posledicami pitja alkohola v Sloveniji letno umre prek 800 oseb, za posledicami kajenja po nekaterih ocenah celo 3000 oseb. Po podatkih ministrstva za notrar\je zadeve se je povečalo tudi število umrlih zaradi nenadne zastrupitve z opijati. Medtem ko je bilo pred desetimi leti devet takšnih smrti, je lani zaradi nenadne zastrupitve umrlo 18 oseb. V primerjavi z državami EZ v Sloveniji po številu smrti zaradi uporabe drog za Evropo zaostajamo: v letu 1995 je v EZ umrlo 15 oseb na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 6,5 na milijon prebivalcev.
KOPER - Iz koprskega pristanišča je izplula posebna 1 arij a z izrabljenim jedrskim gorivom iz evropskih raziskovalnih reaktorjev. V Evropi namreč potekajo aktivnosti za vračilo izrabljenega jedrskega goriva ameriškega izvora iz raziskovalnih reaktorjev v ZDA. Slovenija je v okviru tega programa v ZDA vrnila 219 izrabljenih gorivnih elementov iz raziskovalnega reaktorja TRIGA.
SEČOVLJE - V sečoveljskih solinah so
se lotili spravila letine prejšnji teden. Kot kaže, tudi letos ne bo tolikšna, da bi bila dejavnost donosna. V minulih dneh so pridobili 500 ton soli, če se bo lepo vreme nadaljevalo, pa je bodo še do 200 ton dnevno.
BYDGOSZCZ, Poljska - Na svetovnem Prvenstvu v atletiki za mlajše mladince je ^boljšo uvrstitev dosegla ženska štafeta ^edlay relay” (100, 200, 300 in 400 m), »ovenska dekleta v postavi Marya Praznik 00 m), Nina Stražišar (200 m), Naja Ferjan (4oo m) in Janja Prelovšek (400 ni) je za ^ sekundi izboljšala izid iz kvalifikacij ^•12,12) in osvojila 5. mesto. V enaki štafe-so nastopili tudi fantje, ki so bili zadovo-Uni že z uvrstitvijo v finale, Kjer niso mogli P°seči po višji uvrstitvi kot 8. mestu. Tilen ^adolnik (100 m), Matjaž Borovina (200 ***)> Matjaž Bukovec (300 m) in Urh Kopitar 00 m) so z izidom 1:59,25 za sekundo in izboljšali izid iz kvalifikacij. Manja paznik je nastopila tudi v finalu v trosko-in osvojila 11. mesto z izidom 12,47 m. SOLKAN - Slovenske kajakašice so na ladinskem evropskem prvenstvu v kajaku kanuju na divjih vodah na Soči pri *anu presenetljivo osvojile zlato odličje.
'na Mozetič, Jana Mali in Tina Sulič so remagale vse konkurentke. Kanuisti so ,' četrti, po diskvalifikaciji Francije pa so Hjtob temu osvojili bron. - Med posamezni-Pa je kajakaš Andrej Nolimal osvojil Rebrno odličje. Slovenski uspeh je dopol-Gregor Laznik z bronastim odličjem, j 6(* kajakašicami je bila najboljša Nemka Jenifer Bongardt, Nina Mozetič je bila pe-Nied kanuisti pa je Anže Buli bil sedmi. ^ CARIGRAD, Turčija - 23-letna Nataša ke *3rva siovenska jtmakinja evropska plavalnega prvenstva: na 100 metrov
prsno je 27. julija kar dvakrat izboljšala 20 dni star državni rekord na 100 metrov prsno iz Palme de Mallorce (1:11,42). Najprej je plavala 1:11,27, popoldan pa prebila magično mejo 1:11 in se s časom 1:10,87 uvrstila na 6. mesto ter si priplavala prvi veliki finale na evropskem članskem prvenstvu v karieri in drugega ženskega po Metki Sparavec sploh. A Sparavčeva ni ostala zadaj: 30. julija je na 100 m hrbtno z novim državnim rekordom 1:02,93 osvojila četrto mesto in dosegla najboljšo slovensko žensko uvrstitev na tovrstnih tekmovanjih. Rekord iz polfinala (dan poprej) je izboljšala za 65 stotink sekunde, najboljši rezultat kariere pred prvenstvom pa kar za 1,2 sekunde, na 50 m hrbtno pa se je uvrstila v finale z drugim časom predtekmovanja, Peter Mankoč je bil na 50 m prosto 13., pravo presenečenje je 12. mesto Urše Slapšak na 50 m prosto, zelo dobro pa je nastopila tudi Urša Roš, ki je bila na 200 m delfin 14. Zelo dober je bil tudi Peter Mankoč, kije dokazal, daje odličen šprinter. Že v predtekmovanju je dosegel nov slovenski rekord 23,11 sek., 43 stotink hitreje od svojega lastnega doslej najboljšega časa.
BORDEAUX,Francija - Slovenski strelec Rajmond Debevec se je uvrstil v finale discipline 60 leže na evropskem prvenstvu v Bordeauxu. V kvalifikacijah je s 595 krogi osvojil četrto mesto v svoji skupini ter prav tako četrto v celotni konkurenci. V finale se je uvrstilo 55 izmed 83 tekmovalcev, in Debevec se je povzpel do desetega mesta.
LEP USPEH SLOVENSKIH SMUČARJEV V ARGENTINI
„Club Andino Bariloche” je priredil tekme v smučarskem teku na progi 15 km. Pri tekmah sta sodelovala tudi slovenska novo-naseljenca Franc Jerman in Janez Flere, ki sta zasedla obe prvi mesti....
Jerman je začel v tempu, da smo se ustrašili, da bo opešal. Po prvem krogu je bil že na čelu vrste... In ko je slednjič privozil skozi cilj, je bilo jasno, da prestavlja razred za sebe in da ni imel resnične konkurence. ... Ko je Flere smuknil skozi kontrolo, so časomerilci pokazali, da je „nadrl” Italijana (Bertile) za dvajset sekund.
Pri Jermanu je treba upoštevati še dejstvo, da je v soboto ponoči delal do ene ure svoje običajno delo kot kurjač v velikem Ski hotelu, kar gotovo ni lahko delo, pred tekmami pa tudi ne primemo. V nedeljo dopoldne je tekmoval, popoldne ob treh pa je bil že spet na delu.
Prepričani smo, da bosta oba potrdila sloves slovenskih smučarjev tudi na
smučarskih tekmah Argentinske smučarske federacije.
„SVETA CECILIJA” NA PRIREDITVI »DUHOVNEGA ŽIVLJENJA”
Po uvodnih besedah č.g. Lada Lenčka CM, dramaturga IDNAVE (Igralska družina Narte Velikonja) dr. T. Debeljaka in v kas-teljanščini režiserja Jožefa Petriča (Nikolaj Jeločnik), ki je Slovence in igro predstavil argentinskim gostom, se je dvignil zastor, da zaživi pred nami Boonov misterij.
(To) je zborovska obredna predstava, ki naj z estetskimi sredstvi zbornega govora, kretnje (koreografija), igranjem posameznikov, z godbo in lučjo ilustrira zgodbo o sveti Ceciliji....
Vsa uprizoritev je bila postavljena v preprosto stiliziran prostor portala ter ovita v godbo klavirja, na katerega je izključno Bachove kompozicije igral naš znani pianist profesor Osana.
Svobodna Slovenija, št. 31;
4. avgusta 1949
Slovenija moja dežela
Čolnarji na Ljubljanici
„Je treba omeniti, da vozijo po Ljubljanici dvoji čolnarji, razdeljeni v dva ceha, veliki in mali čolnarji. Veliki so nastavljeni po velikih ladjah za prevoz trgovskega blaga, mali pa pre-važiyo samo osebe in drobno blago, a njih čoln je iz izvotje-nega drevesa.
Za čolnarje na Ljubljanici je ljubljanski mestni svet meseca maja 1. 1092 razpisal tri nagrade: prvič tovor vipavca, drugič tri vatle sukna in tretjič par nogavic. Za dosego prve nagrade se je moral čolnar, stoječ spredaj na čolnu, ki sta ga gnala dva druga, z dolgim drogom zaganjati v nasprotnika kdor je nasprotnika v vodo vrgel, je moral spet z drugim poskusiti, a tisti, ki je nazadnje obstal ter se na premcu obdržal, je odnesel vipavca kot plen in darilo. Za
StOVENI)A
.... v
drugo in tretjo nagrado pa so določili cilj. K temu so morali hiteti v majhnih ladjah in kdor je prvi prispel na cilj, t.j. k mostu, kjer je viselo sukno in nogavice, je odnesel obešene dragotine.
Preden se docela poslovimo od Ljubljanice, moramo še poročati, da biva v njej strah, imenovan povodni mož, in da se večkrat ponoči prikaže. Tako je znan, da ves vsak čolnar in ribič na Ljubljanici kaj o njem povedati. Po splošnem pripovedovanju je nekoč tudi pri belem dnevu stopal iz vode in se prikazoval v človeški postavi.... Odkar so reko večkrat blagoslovili pa ta strah bolj miruje. Vendar bi se o njem dala napisati debela knjiga.” Valvasor, Slava vojvodine Kranjske (leta 1689)
Svetovni slovenski kongres
Svetovni slovenski kongres razpisuje v sodelovanju s Fotoklubom Anton Ažbe, Škofja Loka ob slovesu od drugega tisočletja in vstopu v tretje tisočletje VSESLOVENSKO FOTOGRAFSKO RAZSTAVO
SLOVENCI DOMA IN V SVETU
1. Pravico do udeležbe imajo vsi Slovenci, ne glede na kraj bivanja kjerkoli v svetu.
2. Natečaj obsega dva dela:
A - splošni del - prosta tema: Al -fotografije /čmo-bele in barvne/; A2 - barvni diapozitivi
B - predstavitveno dokumentarni del: BI - fotografije /čmo-bele in barvne/; B2 -barvni diapozitivi.
Posnetki naj prikazujejo življenje in okolje, v katerem avtorji bivajo, svetle in temne strani življenjskega okolja, posebnosti in zanimivosti.
Tričlanska ocenjevalna komisija lahko glede na število poslanih del ocenjuje posebej čmo-bele fotografije in barvne fotografije. Vsak avtor lahko v vsaki kategoriji sodeluje z največ štirimi deli in v vsaki kategoriji prejme le po eno nagrado.
3. Vsa dela morcgo biti avtorsko delo
pošiljatelja. Prireditelj razstave jih lahko uporabi v svojih predstavitvenih publikacijah brez materialnega nadomestila, razen če avtor tega posebej ne prepove. Predloženim delom naj bo priložen seznam del in natančen naslov avtorja. Prireditelj želi, da avtorji priložijo tudi svojo fotografijo, v velikosti formata do 6x9 cm, vendar to ni pogoj za udeležbo na natežaju.
4.	Format fotografij je od 18x24cm do 30x40cm. Fotografije, manjše od 30x40cm, naj bodo nalepljene na tanko podlago, veliko 30x40cm. Na hrbtni strani naj bodo na-
Nad. na 6. str.
Osebne novice
Krst: 25. julija je bila krščena v cerkvi Nuestra Senora de Lourdes (San Justo) Milena Zupanc, hči Gabrijela in Pavle roj. Petek. Botra sta bila Mari Petek in Danijel Zupanc, krstil je Franc Urbanija. Čestitamo!
Smrt: V Villa Bosch je umrla Zofija Šabič (73). Naj počiva v miru!
TURIZEM
Mali ogiasi \
4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, mgem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedelj ali od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
SOBOTA, 7. avgusta
Jubilejni koncert zbora Gallus ob
20,30 v Slovenski hiši.
Redni pouk Slovenskega sredi\ješol-skega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 8. avgusta.
V Slomškovem domu mladinski dan. SREDA, 11. avgusta:
Zasedanje (občni zbor) argentinske konference Svetovnega slovenskega kongresa v Slovenski hiši ob 20. ČETRTEK, 12. avgusta:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši.
PETEK, 13. avgusta:
Seja krajevnih kulturnih referentov v Slomškovem domu ob 20.30.
SOBOTA, 14. avgusta:
30. pevsko glasbeni večer. NEDELJA, 15. avgusta:
V Našem domu družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole.
Občni zbor Mutuala Sloge v Slovenski hiši ob 9.30.
SOBOTA, 21. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 28. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert ob predstavitvi CD plošče Mladinskega pevskega zbora San Justo v Slovenski hiši ob 20. pod okriljem SKA. NEDELJA, 29. avgusta:
27. obletnica Rožmanovega doma: sv. maša za pokojne člane in dobrotnike, nato skupno kosilo.
V Mendozi 50. obletnica Društva Slovencev.
OBVESTILO UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Zaradi boljše organizacije dela v tiskarni ter zaradi bolj rednega prejemanja lista po pošti ali dostave v Bariloče in Mendozo bomo od prihodiye številke dalje tiskali Svobodno Slovenijo en dan prej, to je v torek.
Tako bo od sedaj dalje zadnji čas za dostavo člankov za naš tednik v Slovensko hišo do petka zvečer - razen po predhodnem dogovoru. Po možnosti naj bodo članki in dopisi tipkani, lahko so poslani po faksu, če pa so napisani na računalnik, so lahko poslani v disketi ali po e-mailu (kar je najbolje). Naslove, telefone, faks in e-mail glej na tej strani zgoraj desno. Ne pošiljajte člankov in oglasov v tiskarno. Članki morajo biti podpisani vsaj za vednost uredništva.
Za obvestila, osmrtnice in podobno je čas še v ponedeljek dopoldan. Številka se zapre v ponedeljek opoldan. Tiskani list bo dostavljen v Slovensko hišo v torek zvečer in bo od tedaj dalje na voljo razpečeval-ski mreži. Na pošto bo oddan v sredo zjutraj.
UPRAVA IN UREDNIŠTVO SVOBODNE SLOVENIJE
O
° S c-o 'B H C y
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Upravni svet Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Republiko Argentino
sklicuje Redno zasedanje konference (občni zbor), ki bo v sredo, 11. avgusta ob 20. uri v prostorih Slovenske hiše, na ulici Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu, s sledečim dnevnim redom: - Obravnavanje letnega poročila o delovanju Konference; - Volitev novega odbora; - Služajnosti.
K udeležbi vabljeni delegati včlanjenih krajevnih slovenskih Domov, organizacij in ustanov ali njihovi namestniki, ter osebni člani konference.
Svetovni...
Nad. s 5. str.
pisani podatki o avtorju in naslov dela.
5. Diapozitivi naj bodo v okvirčkih 5x5 cm. Po možnosti naj bodo med stekelci. Na okvirčkih morEyo biti podatki o avtorju naslov dela in oznaka za pravilno lego v spodnjem levem kotu.
6. Ocenjevalna komisija bo v vsaki kategoriji podelila prvo, drugo in tretjo nagrado in glede na število prejetih del do pet diplom - lahko pa podeli tudi posebne nagrade za posamezna področja (pokrajina, portret, delo, šport, veselje, bolečina idr.)
7. Roki natečaja: zadi\ji dan sprejema del: 3. november 1999, ocenjevanje del do 15. novembra 1999, poročilo o ocenjevanju do 30. novembra 1999, razstava bo od 15. decembra 1999 do 15. januarja 2000, vračai\je del do konca februarja 2000.
8. Naslov za pošiljanje del: Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija
9. Razstava bo v prostorih SSK v Ljubljani, Cankarjeva 1/IV . Avtorji bodo dobili vabilo skupaj s poročilom o odločitvi ocenjevalne komisije.
10. Prireditelji bodo z deli ravnali skrbno, ne prevzemno pa odgovornosti za morebitne poškodbe ali izgubo dela med pošiljai\jem. Zato pošljite natečajna dela v vami embalaži, ki bo primerna tudi za vračanje. Če kdo ne želi, da mu dela vrnemo, ampak da ostanejo v arhivu organizatorja, naj to pripiše na prijavnici za natezaj.
LJUBLJANA - Letošnja žetev pšenice je katastrofalna za slovenske kmete: uresničile so se črnoglede napovedi, da bo zaradi slabega vremena letošnji pridelek prepolovljen. Do sedaj je bilo odkupljenih 50.000 ton; pričakujejo, da bo letos odkupljeno do 70.000 ton pšenice, kar je pol mai\j kot lani.
Poravnajte
naročnino!
r
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“ J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
	
19. OBČNI ZBOR članov Mutuala SLOGA
15. avgusta 1999 v Slovenski hiši msgr. A. Oreharja
Ob 9.30 sv. maša za umrle člane
30. Pevsko glasbeni večer
V soboto, 14. avgusta, ob 20.30 uri
Sodelujejo: Mladinski zbor San Justo, Mladinski zbor iz Ramos Mejije, Mendoški oktet. Fantje iz Slovenske vasi, Bariloški vrabčki, Otroški pevski zbor,Zarja mladost!’, Slovenski otroški zbor (Zedinjena Slovenija), Rock n Polka, Milan Magister, Tone Stim, Bogdan Magister, Luka Debevec in še marsikdo!
Slovenski pevski zbor Gallus
ob 50. obletnici svojega obstoja vabi na
Slavnostni koncert
ki bo v soboto, 7. avgusta ob 20.30 v Slovenski hiši.
Ob 19.15: sveta maša za ustanovitelja dr. Julija Savellija in vse pokojne Gallusove pevce.
Ob 20.30: koncert v dvorani škofa Rožmana.
Prisrčno vabljeni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
4.	avgusta 1999
1 dolar	184,33 SIT	tolarjev
1 marka	100,35 SIT	tolarjev
100 lir	10,14 SIT	tolarjev
VARNA NALOŽBA, NAJBOLJŠA NALOŽBA
Skrivnost, uspeha je v vami donosni naložbi. Svoje prihranke naložite v Slogi, nakupe pa z našo kreditno kartico Mastercard - Carta Sloga.
Z njo ste deležni (dvojna možnost) nagradnega žrebanja za dve nagradi:
1) letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev 2) 10 dni počitnic v Hanželičevem domu (poleti za sve osebi). Pokličite nas. Še bolje: obiščite nas! Telefon za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!