Leto 31_____________ANGELČEK       _______Stran 27
lvan Langerholz:
Šola lepega vedenja.
2. Kako spremljajte.
Kadar grcste v cerkev ali v šolo, pojdite lepo skupaj; dečki zase, deklice zasc, pa bo najlepše. In nikarte se med seboj ne kregajte in ne zmerjajte, kakor je marsikje grda navada. To prepustite div-jakom.
Podobnikov Tonček je šel pa zadnjič skupaj z gospodom učiteljem. Pa kako? Kakor kužek. Zadaj je capljal za gospodom. Vidfcte, to ni prav. In ravno-tako bi ne bilo prav, če bi bil tekel Tonček pred gospodom in bi se nazaj obračal, kadar bi mu hotel kaj povedati. Kadar koga spremljamo, ki je imenit-nejši kakor mi, takrai gremo ob levi strani tistega, ka ga spremljamo. To si zapomnite: spremljevalca pustimo na desni! Le, če bi moral iti po blatu ali po kamenju, mi pa po lepši poti kakor on, takrat ga pustimo na levo stran. Ali se vam to čudno zdi?
Kimovčevo Francko moramo tudi omeniti. Sla je z gospodično učiteljico, Pa je gledala vedno lc v tla, kakor bi česa iskala. Hodimo pokonci, kadar koga spremljamo. To je dostojneje, pa tudi bolj zdravo. Katera druga pa z gospodično govori, gleda pa v stran — kdo ve, kam se je zagledala? S komur pa govoriš, proti tistemu se obrni. Tako bo sprem-ljevalec najlažje razumel tvoje govorjcnjc. [n pa raz-ločno govdri/ Tisto mevžanje,' kakor ga imajo ne-kateri oiroci, ni nikomur podobno-
Stran 28___________ANGELČEK____________Leto 31
Čc greste trije skupaj, kakor so šli včeraj gospod kaplan in Prašnikova dva, naj gre imenitnejši v sredi, ona dva pa ob straneh; edcn na levi, drugi na desni. Tako je prav. V sredi v zlati skledi, pravi pregovpr; v sredi bodi častno mcsto!
Janez Srebutnik pa ne zna hoditi, kadar, gredo učenci v parih, po dva in dva. Tako pri procesiji, ali kadar gredo učenci skupno v cerkev k božji službj. Srebutnik stopa prednjemu paru na pete in se srdi, zakaj hodijo ti otroci tako počasi. Toda pri procesijah se nc poizkušamo, kdo bo hitrcje hodil. Takrat mo-ramo uravnati svojo hojo tako, kakor drugi hočejo: ne prchitro, ne prepočasi. Malo zatajevanja pa zlasti otrokom nič ne škoduje.
SUno grdo je tudi, če hoče gospodično učiteljico spremljati cel raj učenk, pa se gnetejo okrog nje in prerivajo kakor piščeta okrog kokljc. To ni lepo. Stopite rajši v parc, gospodična pa žc pojde prosto ob vaši strani. Zdaj bo govorila z cno, zdaj z drugo. A tista, s katero govori, naj tudi odgovarja. Ne, da bi vse skupaj regljale in ščebetale kakor žabe v mlaki ali vrabci v meji.
Gospoda župnika je na cesti nekdo ustavil. Rad bi izpregovoril z njim par besedi. Ali boš ti tudi ob-stal ifl poslušal? Tudi bi ne bilo prav, če bi sc za-čela ti in tvoj tovariš poditi okrog gospoda župnika in okrog znanega ali pa neznanega moža. Ali celo kričati! Najbolje je, če se od gospoda lepo poslovita. Kako? Odkrijta se in redta: »Z Bogom, gospod žup-nik!« Ali tako kaj podobncga. Ali pa pojdita malo naprej, oziroma stopita malo v stran, pa počakajta, da   gospod  opravijo.
Ko sc ločiš od odlične osebe, ki si jo spremMal,
I eto "M____________ANGELČEK____________Stran 29
ne smeš pozabiti, da se moraš dostojno posloviti. Ne izgini kar za hrbtom kakor kak Petcr Zguba, ampak povej, da se moraš posloviti in zakaj. »Tukaj sem doma«, ali »semkaj so me poslali, oprostite, da ne morcm več naprcj.« Odkrij se mirno in izpregovori kratko poslovilno bcsedo: »Lahko noč! — Z Bogom! — Brez zamere!« AJi kaj podobnega. Tako je prav. In potem mirno odidi. Ne, kakor bi te kdo zapodil. Ali pa, da bi dvignil s svojim begom cele oblake prahu ali kupe blata. K ljudem mirno prihajaj in od ljudi mirno odhajaj, pa boš vsem všeč. Rckli bodo: »Kako omikan otrok!«