M. Nagajka: Novoletni razgovori Šel scm i,n bral visoke izjave, sam pogum in sama navdušenost Tudi vireme se je obrnilo na bolje, mra_ je tako rekoč kapituliral in bJlo jc šc drugih dobrot nič koliko. In ko sem poln dobrih sklepov tekel po ijlici, sem srečal Martina Kačurja. »Glej no, ravno prav,« sem dejal, »kratek intervju: kako se ti zdi s tem novim letomV Ali imaš kake posebne želje in posebne misliV Tvoja sodba je bila včasih tako rekoč mero dajna.« Pogle<lal je postrani, potem pa pod nogc, zdi se mi, da na čevlje, pogladM si je sivc brke, nato je pa dejal: »Kakih posebnih misli pač nimam, kaj bi s posebnimi mislimi. Samo v napoto so človeku pri delu. In delo je tako rekoč prvo. Seveda, toliko jc še neobdelanega sveta, ti si niti misliti ne moreš. In narod je taiko potreben. In ždj tudi nimam. Zmeraj sem bil tega mnenja, da nam je skromnost zelo potrebna in kadar mi manjka kruha. si mislim: Hvala Bogu, nekateri tudi krompirja nimajo. In sem zadovol.ien. Drugi stc pa tako nepočakani, samo naprcdovali bi radi in nič delali. In vsi bi bili radi v Ljubljani in če le mogoče tako, da bi sitanovali zravcn glcdallišča in kina in promenade. In da bi imeli prosto vsak teden dvakrat, za krompir posebej, za trgatcv posebej, za košnjo tudi in žetev in za mraz in za vsako žegnanjc in scmenj tri dni: skupaj. Mi smo pa šc stare šole, najprej delo, potem plačilo. In žclje, sevcda, tudi jaz iTnam željc, kdo bi jih ne imeL Pa nima pomena, da bi jih pravil. precej bi napravili resoiucijo. No, tako bo pač, kakor jc bilo doslej. Da bi le hujšc nc bilo! Za drugo bodo pa že zgoraj paskrbeli, saj bo prišla kaka odredba, zmeraj pridc pravočasno, da se ves ravnati.« »Kaj pa to, naš stan, tako rekoč naš gmotni položaj? Ali te to ne vznemirja? Kaj misliš?« »Če bodo dali, bodo pač dali, če pa ne, do smrti bomo živdli. Ampak, jaz verujem, da bodo dali, še noben mes.c niso ustavili in bodo tudi kaj navrgli. Sploh pa jc trcba šteditj, tudi država ima skrbi in tcžavc, ka.j si pa misliš? Marsikaj se mi zdi pa1 smešno: greš in tuliš v gospodarja: Denar sem! Misliš, da ti ga bodal! Kakopa! Policaje bo poklical. Samo zilepa se kaj opravi, zato pravim, da je treba potrpeti in počakati.« Se enkrat ali dvakrat je pogledam na vse strani po cesti in potem se je zelo hitro poslo vil. Šel je z dolgimi koraki, suknja mu je opletala ob suhem telesu, videl sem, da je dokaj oguljena in tudi črni klobuk se mu jc svetil. Tam od druge strani jc pa prihajal drug tovariš. Bil je še mlad in močan, oblečen je bil bdlj turistovsko, pa namesto palice ali kakih smučk jc nosil težek kovčeg. Oči so mu švigale na vse strani in stopal je še zadosti pogumno in krepko. »Glej no, Matjaž Popotnik.« scm se razveselil, »prišcl si ravno prav. Ustavi se nekoliko, truden moraš žc biti, počakaj in povej, kako je s tcm novim iletom. Ti imaš lep razgled po vsemi svetu, videl in uganil boš pravo. In oblekel si se tudi že kot za kako daljno pot.« »Takos« je rekel, »obLekel sem se le zaradi gotovosti. Nič nc vem, kdaj me pokličejo1. Enkrat so mc vzdignili iz spanja, dvakrat iz vesele družbc. In zdaj sem sklenil napraviti koncc vsem takim prcsenečenjem. Pripravljen sem vsako uro. Kamor grem, nosim s seboj kovčeg, pridc dekret. samo vstanem in rečetn zbogom in grcm svojo pot. Tako je najpripravnejc, nobcnih solza in nič vzdihovanj. Prav po vajaško. Da, prctcklo leto sem prchodil preccj dragc domovine, poslcj me pa nekoliko skrbi, čevlji so se nekoliko podražili in čevljarji mi nc zaupajo več. Meni je pa treba močnih čevljev, obiskujem same svetnike in svetnicc in ti niso razumeli člbveških navad, naselili so se po takih samotah, da mimogrede zbrusim par čevljev. Vidiš in to jc edina moja skrb v prihodnjem letu. Popotovanje, bratje, je naše življenje. Drugo me pa ne zanima, če kdaj rečem svojo besedo, prej ko se zasiliši iz tistih samot, sc svet dvakrat obrnc. Torej samo čevlji in lepo vreme in nič drugega. Mislkn, da bi moral dobiti nekako dokiado za čevlje, poskusi, mogoče se da to kako spraviti v obstoječe zakone. Morda bi šlo iz zimske pomoči, zakaj pozimi jih res potrebujem.« »In tvoj odnos do stanu, do organizacije?« »No, tako, jaz sem bolj pri vrhu, vidim nekoliko drugače kot vi, ki ste v tem živžavu. Zaradi čevljev, kakor sem rekel, bi morda napravili kaiko resolucijo ali kaj podobnega, deputacijo, sestanek ali kako že pravitc tem stvarem. In morda bi za popotnike ustanovili posebno društvo, takole nekako društvo za popotniški okraj, saj se moraš drugače neprcstanCprijavljati in odjavljati.« »In zakaj pač potuješ?« »Zato pač, ker sem Matjaž Popotnik. Nima pomena, da bi o tem govorila. Potcm bi šc hitreje potoval.« ln nasmejal sc jc in odvihral. kakor je bil vajen, saj sem videl, da se mu je že ves čas mudilo nekam naprej in da je prestopal, kakor bi bil na trnju. Tako> pride v čiovcka tista naglica, nckaj amerikanskega je zlezlo vanj in ne briga se več za nepomembne stvari in kar ie inanj od dekreta, ga sploh nc primora, da bi trenil z očmi. Nekako razžalostil sem sc in zazcblo- me jc ob sami misli, da bi bili vsi sami popotniki. Občutil sem strašno praznoto v prsih in želodcu in krcnil scm k Zlati majoliki. Odprl sem vrata i.n tam v zadnji sobici je sedel za mizo v kotu vclik človek. »Hvala Bogu, spct tovariš!« scm vzkliknil in prisedel. Kako sc kaj imaš, predragi moj Andrej Hromika, saj si ves povczan!« »Nc govori tako glasno, tega ne prenesem,« jc vztrepctal Andrej Hromika. »Moji živci so tako zrahljani, da mi škoduje vsaka razburjenost.« SočUtno sem ga pogledal in dejal s šepetajočim glasom: »Poslušaj, kratek intervju, nič razburljivega, samo nekaj misli, kaj se ti zdi o tem novem letu in kakšne želje imaš in kake so tvoje težave?« Vzdihnii je m pokimal z zavito glavo: »Zdravjc, ljubo zdravje, kaj pa hočem vcč. Ti ne veš, koliko je sitnosti s tem ljufoim zdravjem! In ko ti nihče nc verjame, da si resnično bolan, niti zdravniki nc, kakor bi čfo- vek ne imel pravice, biti bolan! Trkajo ti po glavi in po prsih, tok, tok, nazadnje pa _e razjezijo: Nič vam ni, sama domišljija. Toliko trpljenja, ti ne moreš razumeti, kaj sem samo letos prestal. Najprej je hotel upravitelj, naj ležim kar v službenem kraju. Kdo je pa zato bolan, da bo ležal v službenem kraju? Potem mi je rekel, da sem netovariški in me je ožrl ko stara baba, češ kdo bo pa mojih šestdeset otrok učil in je dejal, če sploh čutim kaj odgovornosti do naroda, do poklica in države. Skratka, malo, da mc ni proglasil za protidržavnega elementa. No, vendar so mi drugod še nekako šli na roko, najprej sem imel dopust zaradi trganja v glavi, potem sem vzel štirinajst dni zaradi krčnih žil, potem sem dobil hripo — ti, to jc ncvarna bolezen — nato sem si zvil nogo, potem mi okoli srca nekaj ni prijalo, neka žila, ki vodi k srcu, ni bila normalna, potem so bile počitnicc in zdaj mi v živcih nekaj ni v redu, imam štirinajst dni dopusta. Rcvež scm, nič kakšen revež.« »Zakaj si pa tako zavit?« »To je pa zaradi revmatizma, ampak ta pride šele drugi teden na vrsto, zdaj ga ne čutim tako hudo.« Požrl scm slino, potem sem pa le vprašal, kako misli o splošnem položaju, dovolj ima časa, da lahko nckaj premisli in ve. »Prav nič ne vem. največkrat mečcmo marja. ali pa pride na vrsto tarok. Lepe igre so to in tudi ta cviček je čisto naturen. Za politiko se pa principiclno ne zanimam, principielno!« Poslovil scm se, bolntke obiskovati je dobro delo, sem rekel, ampak v resnici nimam časa, najmanj pa, da bi počakal na marjaš ali tarok. In ko sem stopil iz Zlatc majolike, sem zadel ob tujega gospoda. »Oprostite,« sem rekel. »Nič hudega,« je dejal oni. Ko sva se pa natančncje pogledala, sem ga spoznal. Bil je dragi tovariš Francelj Presedljaj. Ko me je «poznal, sc je nagnil zaupno k meni in deja! šepetaje: »Ali žc veš?« »Kaj neki?« sem vprašal strahoma. »Torej res ne veš?« »Res ne,« sem zatrjeval. »Pravijo, da bo vlada padla.« To pot sem se zares začudil. »Tega pa še nisem slišal,« sem dejal nevcrno. »Potem pa morda ni res,« se je oddahnil. »Kjc si pa slišal?« »Tako, mislil sem si,« je v zadregi dejal. Molčal sem nekoliko časa, nato sem počasi vprašail: »Ti Francelj Presedljaj, kako sc ti kaj zdi letošnje novo leto. Ali si želiš kaj poscbnega?« Pogleda:l je po cesti in previdno dejal: »Ko pa nc vem, če ti smem zaupaiti. Veš, sem strašno previden. Sicer ni nič hudega, le to mo skrbi', da bi se ncnadoma ka.i sprcmeni'lo in je potem človek ves zmcšan. Ampak zacnkrat je vsc v redu. Zadnjič so žc zagnali krik in bi kmalu napravil neumnost. Kaj poscbnega pu tudi novo leto nc bo princslo, kaj misliš? AK so kaki izgledi?« Na vsak nacin je hotel izvrtati iz mene nekaj posebnega. Odkimaval sem, nazadnjc vSc je razjczil: »Ti mi nočeš povedaiti, čakaj, pa bom lc zvedel!« In odšel je brez pozdrava in niti srečnega novega leta mi ni voščil.