GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENSKA POLETNA TURISTIČNA SEZONA LETA 1991 Fedja Pobegajlo UDK 338.48(497.12)" 1991" SLOVENSKA POLETNA TURISTIČNA SEZONA LETA 1991 Fedja Pobegajlo, Piškovca 3, 64260 Bled, Slovenija Članek predstavlja vpliv junijsko- julijske vojne v Sloveniji leta 1991 na poletno turis- tično sezono. UDC 338.48(497.12)" 1991" SLOVENE SUMMER TOURISTIC SEASON IN 1991 Fedja Pobegajlo, Piskovca 3, 64260 Bled, Slovenia The article represents an influence of the war in Slovenia in June and July 1991 on a summer touristic season. Junijsko - julijska vojna v Slove- niji in padanje kupne moči domačih gos- tov ter bojazen pred potovanjem v Slove- nijo pri tujcih so imeli zelo negativen vpliv na poletno turistično sezono leta 1991, o kateri je bilo v medijih moč za- slediti vrsto prispevkov, ki so turistično sezono prikazovali kot celoto. Pričujoči članek pa obravnava turistično sezono po različnih tipih turističnih krajev in na osnovi uporabljenih kazalcev ugotavlja morebitne razlike med posameznimi tipi turističnih krajev: • gorski turistični kraji (Bovec, Jezersko, Kranjska Gora, Logarska dolina, Poklju- ka, Rogla in Velika Planina), • zdraviliški turistični kraji (Čateške To- plice, Dobrna, Laško, Moravci in Rogaška Slatina), • obmorski turistični kraji (Ankaran, Portorož in Strunjan). Razvoj omenjenih turističnih kra- jev sem obravnaval v diplomski nalogi (4). Pokazalo se je, da gre za precejšnjo razliko v razvoju zgoraj naštetih krajev. Tako sem med kraje s pozitivnimi raz- vojnimi trendi uvrstil Bovec, Kranjsko Goro, Roglo, Čateške Toplice, Moravče, Rogaško Slatino in Portorož, ostali kraji pa so izkazovali negativne razvojne tren- de. Pričujoči članek prikazuje tudi more- bitne razlike, ki so se v poletni turistični sezoni pokazale med prvo in drugo skupi- no krajev. Slednjič članek obravnava še morebitne razlike v obisku turističnih krajev med mesecema julijem (neposredni vpliv vojne) in avgustom (posredni vpliv vojne). Kot osnovni kazalec o obravnavani turistični sezoni sem uporabil podatke o številu prenočitev gostov v turističnih krajih in primerjal obdobje med letoma 1986 in 1990 (smatram, da je povprečje podatkov iz tega 5-letnega obdobja dovolj statistično zanesljivo za primerjavo) in letom 1991 (2, 5, 6). Pri tem sem posebej izpostavil prenočitve tujih gostov, na katere je imela vojna v Sloveniji verjetno največji vpliv. Pri obeh primerjavah sem za boljšo predstavo prikazal še indekse. Pri primerjavi števila prenočitev v obravnavanih turističnih krajih meseca julija med povprečjem za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in letom 1991 je moč opaziti močan padec števila prenočitev. Še zlasti je ta pojav izrazit pri prenočit- vah tujih gostov. Med gorskimi turističnimi kraji je le na Rogli julija 1991 število prenoči- tev vseh gostov padlo za manj kot polovi- co; obenem je pri Rogli vrednost indeksa pri primerjavi med obravnavanima obdob- jema (62) najvišja izmed vseh obravna- vanih turističnih krajev. Pri drugih turis- tičnih krajih so te vrednosti precej nižje; najnižje pa so v Bovcu (18) in Kranjski Gori (20). Na splošno torej ne bi mogli trditi, da so kraji s pozitivnimi razvoj- nimi trendi odstopali od drugih krajev. Delež prenočitev tujih gostov je povsod zelo upadel, izjema je le Velika Planina, kjer pa je zelo visok indeks (80) presenet- ljiv le na prvi pogled, saj vidimo, da ga lahko pripišemo zelo majhnemu deležu prenočitev tujih gostov že v obdobju od leta 1986 do leta 1990 (le 4,6 %). Največ- ji delež tujih gostov v letu 1990 (14,6%) so beležili v Bovcu, vendar je šlo tudi za precejšen padec, saj so v prejšnjem obdob- ju beležili kar 82 % prenočitev s strani tujih gostov. Povsod drugod so vrednosti deležev pri prenočitvah tujih gostov pod 10%, izstopa pa Logarska dolina (0 %). 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Tudi tu se turistični kraji s pozitivnimi trendi ne ločijo od ostalih. Tudi pri zdraviliških turistič- nih krajih je število prenočitev precej upadlo, vendar je odgovarjajoči indeks le pri Rogaški Slatini manjši od 30. Vred- nosti ostalih indeksov so precej izenačene in tudi tu turistični kraji s pozitivnimi trendi v razvoju ne Izstopajo. Delež preno- čitev tujih gostov je najbolj upadel v Čateških Toplicah, kjer pa se je število vseh prenočitev najmanj zmanjšalo. Nas- protno pa je v Rogaški Slatini, kjer se je število vseh prenočitev najbolj zmanjšalo, delež prenočitev tujih gostov okrog pov- prečja zdraviliških turističnih krajev. Na podlagi te ugotovitve sklepamo na to, da je prišlo do največjega upada števila vseh prenočitev pri tistih turističnih kra- jih, ki so bili usmerjeni v inozemski tu- rizem. Nasprotno pa so turistični kraji, ki so bili usmerjeni v domači turizem, beležili relativno manjši upad vseh preno- čitev. Kraji s pozitivnimi razvojnimi tren- di tudi pri deležu prenočitev tujih gostov niso izstopali. Zdraviliški turistični kraji so beležili manjši upad tako pri številu vseh prenočitev, kot pri deležu prenočitev tujih gostov. Obmorske turistične kraje lah- ko tako glede upada števila vseh prenoči- tev, kot tudi glede deleža prenočitev tujih gostov uvrstimo med zdraviliške in gor- ske turistične kraje. Portorož kot kraj s pozitivnimi razvojnimi trendi ni odstopal od ostalih dveh krajev, beležil je le nekaj večji upad števila vseh prenočitev. Tudi tu pa lahko opazimo, da je slaba sezona najbolj prizadela Portorož, ki je bil naj- bolj usmerjen v inozemski turizem. V primerjavi z julijem so v ob- ravnavanih turističnih krajih avgusta 1991 beležili precej večje število prenoči- tev. Le-to skoraj nikjer ni bilo manjše od polovice povprečja od leta 1986 do leta 1990. Delež prenočitev tujih gostov je bil še vedno skromen, vendar precej višji kot mesec poprej. Gorski turistični kraji so imeli precej večje število vseh prenočitev kot v juliju; odgovarjajoči indeks je segal od 42 (Velika Planina) do 89 (Rogla); slednja Preglednica 1: Število prenočitev, delež prenočitev tujih gostov in odgovarjajoči in- deksi (i) med povprečjem v obdobju med letoma 1986 in 1990 (p 86-90) in letom 1991 za mesec julij in avgust. Julij Avgust Število vseh % prenočitev Število vseh % prenočitev Turistični prenočitev tujih gostov prenočitev tujih gostov kraji p 86-90 1991 i P 86-90 1991 i p 86-90 1991 i p 86-901991 i GORSKI Bovec 26 181 4 585 18 82,0 14,6 18 27 340 15 319 56 78,5 25,3 32 Jezersko 3 499 1 640 47 16,9 1,3 8 4 481 2 175 49 23,2 9,7 42 Kranjska gora 56 586 11 157 20 53,8 3,5 7 68 166 45 996 67 54,3 11,8 22 Logarska dolina 2 224 755 34 6.7 0,0 0 2 317 1 730 75 12,3 2,4 20 Pokljuka 3 586 1 400 39 28,1 1,1 4 5 345 3 906 73 17,2 2,9 17 Rogla 10 784 6 638 62 21,1 1,7 8 14 836 13 201 89 18,2 2,6 14 Velika planina 4 020 992 25 4,6 3,7 80 5 247 2 204 42 6,4 0,8 13 ZDRAVILIŠKI Čateške Toplice 52 692 30 177 57 13,2 0,7 5 53 465 65 667 123 16,6 0,9 5 Dobrna 15 921 6 489 41 12,6 3,6 29 14 095 10 440 74 17,9 6,0 34 Laško 8 708 4 298 49 3,2 0,6 19 8 242 6 247 76 3,9 1,8 46 Moravci 28 817 11 985 42 20,5 6,4 31 28 238 33 313 1 18 24,6 6,1 25 Rogaška Slatina 35 712 9 967 28 32,5 7,2 22 41 978 23 295 55 47,8 16,4 34 OBMORSKI Ankaran 81 400 30 688 38 52,8 7,0 13 73 181 41 606 57 50,2 12,1 24 Portorož 317 633 99 015 31 74,9 6,1 8 319 284 159 703 50 75,0 15,3 20 Strunjan 36 027 18 335 51 41,0 2,3 6 37 003 28 436 77 45,5 7.6 17 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK torej ni zaostajala preveč za povprečjem iz prejšnjega 5-letnega obdobja. Podobno kot v mesecu juliju tudi v avgustu turis- tični kraji s pozitivnimi trendi niso izsto- pali. Ponovno pa je bilo moč ugotoviti, da so nekateri turistični kraji, usmerjeni pretežno v domači turizem, beležili boljše rezultate (Rogla, Pokljuka), kot tisti turis- tični kraji, kjer je prevladoval inozemski turizem. Delež prenočitev tujih gostov je bil najvišji v Bovcu (25,3 %), kar je bilo največ izmed vseh obravnavanih turistič- nih krajev. Indeksi pa so bili pri vseh turističnih krajih še vedno precej nizki, le v Bovcu (32) in na Jezerskem (42) so bili nad 30. Turistični kraji s pozitivni- mi trendi so bili (z izjemo že omenjenega Bovca) v okviru povprečja. Vrednosti in- deksov so bili pri gorskih turističnih kra- jih tako glede števila vseh prenočitev, kot tudi glede deleža prenočitev tujih gostov podobne tistim v obmorskih turis- tičnih krajih, vendar so zaostajale za vrednostmi indeksov v zdraviliških turis- tičnih krajih. Poletna turistična sezona v av- gustu 1991 je bila še najbolj uspešna, oziroma najmanj slaba v zdraviliških turističnih krajih. Število vseh prenoči- tev je bilo ponekod celo večje kot v pri- merjanem predhodnem 5-letnem obdobju, delež prenočitev tujih gostov pa je bil sicer povsod precej manjši, vendar toliko, kot pri ostalih tipih turističnih krajev. Število vseh prenočitev se je povečalo v Čateških Toplicah (indeks 123) in Morav- cih (118): šlo je za kraja s pozitivnimi razvojnimi trendi, ki sta bila usmerjena zlasti v domači turizem. V Rogaški Slati- ni, ki jo prav tako prištevamo h krajem s pozitivnimi razvojnimi trendi in obe- nem k močno v inozemski turizem us- merjenim turističnim krajem, pa se je število vseh prenočitev zmanjšalo skoraj za polovico (indeks 55). Glede deleža pre- nočitev tujih gostov zlasti opozarjam na zelo nizek delež (0,9 %) v Čateških Topli- cah, kjer so sicer beležili največji porast števila vseh prenočitev. V Čateških topli- cah je tudi indeks, ki prikazuje upad deleža prenočitev tujih gostov (5) izredno nizek. Ta indeks je najvišji v Laškem (46), vendar na račun zelo nizkega deleža prenočitev tujih gostov. Obmorski turistični kraji so glede zmanjšanja števila vseh prenočitev in deleža prenočitev tujih gostov podobni gorskim, a zaostajajo za zdraviliškimi. Portorož kot turistični kraj s pozitivnimi trendi in z usmeritvijo v inozemski turi- zem je beležil največji padec števila vseh prenočitev (indeks 50), v Strunjanu pa je bil ta padec najblažji (77), vendar se je prav tu najbolj zmanjšal delež prenočitev tujih gostov (indeks 17). Ob analizi podatkov o prenočit- vah gostov v izbranih turističnih krajih v juliju in avgustu 1991 bi želel izsposta- viti več ugotovitev. • Ob primerjavi turistične sezone med mesecema julijem in avgustom ugotovimo, da je bila julijska sezona veliko slabša od avgustovske, kar spričo junijsko - julij- ske vojne ni presenetljivo. Tudi meseca avgusta je bila v večini obravnavanih turističnih krajev sezona slabša kot v primerjanem povprečju med letoma 1986 in 1990; vendar pa zasluži poudarek dej- stvo, da je v Čateških Toplicah in Morav- cih prišlo celo do porasta števila prenoči- tev. • Ob primerjavi različnih tipov turistič- nih krajev lahko ločimo med zdraviliš- kimi turističnimi kraji, ki so izkazovali najmanjši upad števila prenočitev ob v zgornjem odstavku že omenjeni rasti in obmorskimi ter gorskimi turističnimi kra- ji. Boljše rezultate zdraviliških turističnih krajev si razlagam s tem, da jih v veliki meri obiskujejo gostje s potrebo po zdrav- ljenju, ki je pomembnejše od nestabilnih družbenih razmer (1, 3). Nekaj boljši re- zultati v obmorskih kot v gorskih turis- tičnih krajih so posledica v obmorskih krajih zelo močno izražene poletne turis- tične sezone (4). Če bi v analizo vzeli druge mesece, se razlika med obmor- skimi in gorskimi turističnimi kraji ver- jetno ne bi pokazala. • Ob upoštevanju dobljenih rezultatov ne bi mogli trditi, da tisti kraji, ki smo jih uvrstili med kraje s pozitivnimi razvojni- mi trendi, odstopajo od ostalih turistič- nih krajev. • Slednjič rezultati kažejo, da je slaba turistična sezona najbolj prizadela turis- tične kraje, ki so bili izrazito usmerjeni v inozemski turizem (Bovec, Rogaška Sla- tina, Portorož), saj so se tuji gostje zara- di izrednih razmer izogibali turističnih 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Indeks gibanja števila vseh prenočitev med julijskim povprečjem obdobja 1986-1990 in julijem 1991 (1) ter med avgustovskim povprečjem 1986-1990 in avgus- tom 1991 (2) in indeks gibanja deleža prenočitev tujih gostov med julijskim povpreč- jem 1986-1990 in julijem 1991 (3) ter med avgustovskim povprečjem 1986-1990 in avgustom 1991 (4). potovanj v Slovenijo. Po drugi strani pa so nekateri kraji, ki so bili izraziteje usmerjeni v domači turizem (Rogla, Čateš- ke Toplice, Moravci), beležili relativno bolj- še rezultate, ponekod pa (v mesecu avgus- tu) celo povečanje števila prenočitev. Tudi v naslednjih letih, ko ne pričakujemo naglega vračanja tujih gostov, mislim, da bodo prav omenjeni kraji beležili zelo ugodne rezultate. 1. Jeršič, M. 1985: Turistična geografija. Ljubljana. 2. Letni pregled turizma 1986-1989. Za- vod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. 1986-1989. 3. Planina, J. 1990: Ekonomika turizma, 1. del. Ljubljana. 4. Pobegajlo, F. 1991: Transformacija nekaterih turističnih krajev v Sloveniji. Diplomska naloga. Ljubljana. 5. Statistične informacije št. 225, št. 251. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1990. 6. Statistične informacije št. 219, št. 257. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1991. 23