NA OBISKU NA PLANINI NAD HORJULOM
Zvestoba zemlji in delu
Ni šc tako doigo, ko je Planina nad Horjulom veljala za svojstven simbol osamljenosti in odrinjenosti od tega sve-ta. Balisosejekrošnjarjiinrokodelci.kiso naredkečase prihajali semkaj ponujat svoje blago, in bali so se je suni domači kmetje, ki so le raukuma grizli v razvpiti, tu pa Uun z gozdom porasli breg, ki ga je v zunskem časn za povrh obdajala še debela snežna odeja.
Prihod motorizacije v hribovski svet je tesneje zbližal Planinčane z bližnjimi veajimi kraji, predvsem Šentjoš-tom, Lučinami, Horjulora in Gorenjo vasjo, pa tudi po samih plamnških kmetijah so počasi zaropotali traktorji, ki so izpodrinili konje in vole.
»Zdaj tu praktično že težko najdeš kmetijo, ki ne bi bila mehanizirana,« so povedali pri Županc v Zameji, kjer sta pod zajetnim gospodarskim poslopjem ždela kar dva traktorja. »Toda to je tudi razumljivo, kajti tu gori pogoji za kmetovanje nikakor niso lahki: daje nas huda strmina, raztresenost kmetij (največ so le po tri hiše skupaj), pozimi pa nam za nameček nasuje ie nekaj sežnjev snega. Brez šodobnejše tehnike tu kmet ne bi prišel bogvekako daleC«
Težave z vodovodom
Prav težaven teren in raztresenost kmetij preprečuje Planinčanom, da bi hitreje vsrkavaJi civilizacijske blagre. Tako so denimo dobili telefon šele leta 1979. vodovod pa od skupno sedemindvajset za zdaj koristi komaj šest hiš. Druge kmetije problem rešujejo s kapnicami in studenci, ali pa so preprosto ze prazne, ker so se njihovi stanovalci pni odselili...
»Pitna voda je trenutno vsekakor največji problem.« je razgrnil najbolj žgočo problematiko Planine predsednik
vaSke skupnosti Janez Raztresen. »Vodovodna napelja-va, ki smo jo sicer potegnili že leta 1960, namreč pogosto pušLa, in treba je stalno menjati cevi. Te so slabe. To delo seveda ni enostavno, kajti treba je kopati izključno na rokc, na težketn terenu. pozimi pa iesto snegu, ko niti ne veš, kje voda pravzaprav pu&a. Hkrati s tem pa bo treba prej ko slej žgraditi še dodatno vodno zajetje, kajci potrebe kmetij so iz dneva v dan večje «
Premalo razumevanja za kmete
Planina s svojimi neokrnjenimi naravnimi lepotami in mirom bi lahko vrgla kakien dodalen dinar tudi s kako postransko dejavnostjo. Denimo s kmečkim turizmom. Toda za to, kot pravijo Planinčam. ni ne časa in ne prostih rok; le kdo bo potem kmetoval?
»Za zdaj bi bilo nedvomno smotrneje. ko bi pustili kmetoin. da bi imeli svoje žage,« je zamisel zamenjal z-otipljivejšo alternativo Janez Raztresen. »Gozd je na-tnreč druga dejavnost tukajšnjih kmetov. in z lastnimi žagami bi jo lahko ti še precej razširili. A nam žal ne pustijo. Tako pa je pravih kmetov vse manj in manj. kajti vsakdo si pač raje služi kruh v Ljubljani ali v Škofji Loki.«
Na večno dolga pota in odsotnost zdoma se privajajo Planinčani že navsezgodaj. Malo večji otroci. ki obiskuje-jo osnovno šolo, žulijo šolske klopi prav v Gorenji vasi. mlajši pa nekoliko bliže - v Lučinah. Za potrebe še mlajših otrok pa so vse do nedavna koristili otroško posvetovalnico v Šentjošlu, ki pa so jo potem ukinili.
»Zdaj bo ie za lo treba v Horjul.« se huduje mlajia mati. »Ko da že tako nimamo dovolj vsakodnevnih poti...«
BRANKO VRHOVEC