PoStnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # ST. 4 # 28. JANUARJA 1955 # LETO XIV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ —MMBa——^^W'HHillir ■ HIM Deset let povojne obnove sindikatov V PRVIH VRSTAH BOJA za socializem in boljše življenje delovnih ljudi »Funkcija sindikatov v našem družbenem življenju je še vedno zelo pomembna in bo še dolgo ostala laka. še več, v gotovem smislu je danes pomembnejša, kakor pa je bila kdajkoli. Kot zavestna sila v borbi za zgladitev socialističnih odnosov so namreč sindikati eni izmed onih najpomembnejših činiteljev, ki sistematično in zavestno povezujejo ter vsklajujejo aktivnost delovnih ljudi, po njihovih mnogoštevilnih organih samoupravljanja,« je dejal tovariš Kardelj. Uredništvo lista »Rad« je zaprosilo podpredsednika Zveznega žična organizacija delovnih ljudi ba poudariti, da so prav kot or-I yr?nega sveta tovariša Edvarda Kardelja, naj ob proslavi deset- morajo sindikati z vsestranskimi ganizaoija delavskega razreda etnice naših sindikatov odgovori na nekaj vprašanj o dosedanjem j prizadevanji za dviganje ekonom- zelo važen oinitelj v pobijanju ?.em in vlogi sindikatov ter o njihovemu pomenu v pogojih socia- skega, strokovnega, političnega in raznih egoističnih teženj, ki se •stične graditve. j kulturnega izobraževanja delav- morejo prav sedaj, ko naš go- ■ cev in uslužbencev pomagati de- s poda rsko-organiiracijsk i mchani- v polni meri razvijati vse svoje ustvarjalne sposobnosti tako neposredno v proizvodnji, kakor tudi v organih samoupravljanja Vprašanje: V čem se po vašem tev socializma v naši državi ne "tnenju kažejo glavni in najbolj čestitajo samo z zadovoljstvom azui rezultati naših sindikatov o organizacijam Zveze sindikatov Prctckli desetletni dobi? Na kale- Jugoslavije k desetletnici njihove- ,.Področjih so bili doseženi naj- ga ustvarjanja, oziroma bolje po- ------- . „.B----- -----..-r----,—... ,ecd uspehi in v čem je najbolj vedano, njihovega povojnega ob-1 na vseh področjih družbenega ^lstveni prispevek naših sindika- navijanja, temveč izražajo tudi 2' - ",r - *'1- —v k socialistični graditvi naše priznanje za veliki delež, ki ga rzaoe? imajo v naših skupnih socia 1'istič- Odgovor: Ni dvoma, da je bila n»h prizadevanjih in uspehih. . . _ , . _ y °8a sindikatov v našem povoj- Vprašanje: Kako gledate na lastnih življenjskih pogojev in za cm družbenem razvoju izredno spremembo značaja sindikatov v i r]az'Jjanje proizvodnih sil vse clika. A ko pogledamo danes na- odvisnosti od družbeno ekonom- : družbe.^ la praksa je obenem tudi aJ, na prehojeno pot, si nam je s k ih sprememb od osvoboditve najboljša šola socialistične druz-crnogoče zamisliti katerokoli eta- dalje, oziroma v osnovnih dobah bene zavesti. P« na tej poti brez aktivnega in povojnega razvoja, kakor tudi za | Drugi kompleks nalog simdi-v P esnega sodelovanja sindikatov nadaljnjo perspektivo njihovega kalov se tiče zaščite konkretnih zem ■ ,v?.tah .bo:rb<\ za , SV0'3,1.'- razvoja? i ekonomskih in drugih pravic de- hjudi 1D ^K> *e živl,ienie delovnih Odgovor: Čeprav je glavna ■ lovnih ljudi. Tu mislim predvsem lovnim ljudem, da bi zares mogli zem še ni dovolj razvit in izpopolnjen, pojavljati v posameznih delovnih kolektivih in povzročati škodo družbeni skupnosti, namreč drugim delovnim ljudem. S pravilnim reševanjem vprašanj te vrste bodo sindikati s prakso pripomogli k določanju novih mo- (Nadaljevanje na 2. strani) življenja. V naših okoliščinah je taka aktivnost za delovnega človeka edino realno sredstvo v prizadevanjih za zboljšanje njegovih politična oblika, v kateri se sedaj | na vlogo sindikatov v sestavi jasi,nj’. nv®osti za cim tov ni; treba postavljati v prvo skr«iL obn<>v<> Proizvodnje ob vrsto kakih posebnih političnih ^rajnem požrtvovanjn delavske- naiog_ njsnM> hoteli s tem reči, da času roda us°den P°lnen v *em so naši sindikati apolitična orga- al;i komun, bodisi za sklepe osrednjih državnih in družbenih organov. Prav tako morajo biti sindikati aktivni organ v boju Tovariš Tito sindikatom ob deseti obletnici Zveze sindikatov Jugoslavije Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. naslednjo brzojavko: Dragi tovariši! Ob deseti obletnici ustanovitve Zveze sindikatov nove socialistične Jugoslavije pošiljam s tega daljnjega potovanja vsem članom sindikatov svoje tovariške pozdrave in tople čestitke. V tem desetletnem razdobju velike in naporne bitke za izgraditev nove socialistične Jugoslavije so odigrali naši sindikati velikansko vlogo ne le kot voditelji in vzgojitelji delovnih ljudi, marveč tudi s sodelovanjem pri izdajanju različnih uredb in zakonov, ki zagotavljajo pravice delovnih ljudi in urejajo njih dolžnosti v naši družbeni skupnosti. Vloga sindikatov se je zlasti povečala po izročitvi tovarn in podjetij v upravljajne delovnim koletktivom Ta naloga ostane tudi v prihodnje najpomembnejša naloga sindikatov, da pravilno usmerjajo delo delovnih kolektivov v upravljanju podjetij in tovarn v prid samim delavcem ter v korist celotne naše socialistične skupnosti. S toplim pozdravom vsem delovnim ljudem naše domovine — Josip Broz-Tito — »Galeb«, 20. januarja 1955. RAZGOVOR O PLAČNEM SISTEMU Večja storilnost VIŠJA ŽIVLJENJSKA RAVEN Nova Uredba o plačah delavcev pomnoženo s postavko po tarifnem brez skladnega povečanja proizvodni uslužbencev gospodarskih orga- pravilniku za tiste delavce in usluž. j nje, so seveda vznemirjale blagov- nizacij pomeni vsekakor korak na- bence, ki so plačani od ure. Za n šmarne odnose. ^ prej v urejanju našega plaOHega tiste delavce, ki so plačani po učin- Z ekonomskega gledišča je mož- zagotovitev pravic* vsakega Jposa- I sistema. Čeprav Uredba še ne rešu- ku dela, pa se sklad plač oblikuje j no in pravilno samo takšno nara- meznega delavca in uslužbenca, i Je popolnoma vrsto vprašanj, bo tako, da se priznajo dosežene nor- | ščanje življenjskega standarda, ki taiko na njegovem delovnem me- nedvomno vplivala na naraščanje me oziroma akordi. 1 sloni na vzporednem naraščanju stu v podjetju ali ustanovi, kakor • storilnosti in na to, da bodo delav- To pomeni, da bodo zavoljo ! proizvodnosti. tudi n.a področju njegove socialne j e* izkoriščali vse možnosti za pove- večje proizvodnje naraščali bla-[ Nedvomno se bodo tudi še se- iin zdravstvene zaščite. V teh in Čanje proizvodnje, ker bodo s tem govni fondi na tržišču, kar no daj pojavljale težnje, da bodo posa- podobnih okvirih morajo sindikati. upravičeni na večje prejemke, omogočilo tudi večjo potrošnjo, tudi nadalje skrbeti za vsakdanje Predvsem velja to za delavce, ki Z naraščanjem proizvodnje bo na- potrebe delovnih ljudi, zlasti pa delajo po normah in akordih, prav raščal osebni zaslužek delavca, to si prizadevati, da bodo imeli v tako velja tudi za tiste, ki sicer ne je njegova nominalna plača. Dela- načelnih odločitvah družbenih or- morejo zaradi značaja dela delati v ec bo lahko zaradi tega povečal ganov, kakor tudi v vsakdanji po normah, katerih prejemki pa izdatke za svojo osebno potrošnjo, praksi enake pravice in enake na- bodo naraščal; zavoljo premij ali to pa bo vplivalo na naraščanje mezni kolektivi zviševali proizvodom cene in si na ta način večali dobičke ter plače. Za podobne težnje še obstoje možnosti. Vendar bo odslej veliko več zainteresiranosti za povečanje plač s pomočjo povečanja proizvodnje, kakor pa za povečanje dobičkov s podražitvijo . u^v, JV1 ^ Ji„ vrauu ,----- . ......c „a,a^a„jC proizvodov. Za to bo zainteresiran | skupnosti. S tako svojo aktivno- iz povečane ali racionalnejše pro- ki temelji na naraščanju proizvod- ! celoten kolektiv, predvsem pa tisti v. , , . , I nizacija. Nasprotno; oni so se zelo strini i,8™- se °, .J1 n'a'<>r Za IT'v politična organizacija, ker se ne — n_i aci jp' 50 bil' zopet sindikati niorejo niti zamisliti brez aktivne Tešemi ^- komunistične partije — po]:;tike podpiranja socialističnih Ptobv-J!]1 P1 n,tetj T organiziranju prizadevanj, in še več, brez ak-da m ,ie,. ™ v _ prizadevanjih, jj^egg sodelovanje in prevzema -in injr-i r° t mobilizira aktivnost n,ja odgovornosti v izvrševanju za izr) | 'ya delavskega razreda konkretnih nalog za krepitev in ! grade za enako delo in enake udeležbe pri delitvi dobička, ki se njegove življenjske ravni. Takšno a Vn'mv Halog petletnega nadaljnje razvijanje socialističnih usluge, ki so jih dali socialistični prišteva v plačni sklad, izvira pa naraščanje nominalnih zaslužkov, p| <111. ki n«TD * j* . *-*'-*■*-*4 “* vumrov*. j o iv iivA^Li. o taiAV »vižjv ci in lU1 v ii'vr- ^^rcvauc an laviunaiiicjac pur m icmcijl Ud ličil «>« _ti ___i: ~: i, _:i_ ___i_____ vi _—______ i___ti v i : _ ] j o več j e storilnosti dela po normah in akordih pa se v celoti priznajo za plače. Ce se hočemo letos izogniti nadaljnjemu neupravičenemu naraščanju cen, bi bilo vsekakor koristno tudi v letu 1955 uveljaviti odlok iz leta 1954 o odvzemu presežnih sredstev, ki nastanejo s podražitvijo proizvodov. Razen že omenjenih činiteljev bo namreč prav ta ukrep vplival na kolektive, da ne bodo zviševali svojim proizvodom, če to ne zahtevajo neki posebni ekonomski razlogi. V novo nastalem položaju je posebno važno sestavljanje tarifnih pravilnikov. Prav tako važna je seveda vloga sindikatov pri tem opravilu. Kako veliko vlogo bodo imeli sindikati pri sestavljanju tarifnih pravilnikov in vodenju tarifne politike, kaže že samo to, da je pravilnik nekakšen sporazumni dogovor med podjetjem, to je kolektivom, ljudskim odborom in sindikatom. Podjetja in ljudski odbori bodo predvsem skrbeli za urejanje odnosov med plačami v lokalnem merilu. Razumljivo je, da bodo morali pri tem upoštevati raven in odnos plač v ostalih panogah in krajih. Sindikati pa bodo morali razen tega pri vodenju tarifne politike upoštevati še druge stvari, na primer: pravilno bo treba vsklaje-vati tarifne odnose tako glede kvalifikacij in strokovnih sposobnosti posameznih kalegorij delavcev in uslužbencev, kakor tudi odnose med posameznimi področji, dejavnostmi in panogami gospodarstva v vsej državi. Pri tem ho treba upoštevati gospodarski razvoj, storilnost in druge elemente, ki lahko vplivajo na plačo v posameznih krajih naše države. Sindikati imajo torej pred seboj velike naloge. Te naloge morajo opraviti v sodelovanju z zbornicami, strokovnimi združenji, komisijami za plače in drugimi organi, ki bodo odslej urejali vse te stvari. Samo sestavljanje tarifnih pravilnikov ni nič novega za delovne (Nadaljevanje na 4. stranii Wrt?a H ih proizva jalcev so se skonn^u zares T Pcini meri in šoLa™ Hobesedno afirmirali kot Ha ^cializma. Ko so prenašali ]ja?r£anc delavskega samouprav-Dr„-la. bogate izkušnje svoje (>r.,{&nJe prakse, so sindikati tem bistveno olajšali njihove da se -• korake ™ j™ pomagali, oHn.„ Clm bolje znajdejo v svojih ^evornih funkcijah. da •Jen'u. temu moram še dodati, ja] J aktivnost sindikatov priha-h0vj aspe8no do izraza tudi z nji-delov s.ta*HiZ\vJina; nadaljnje razvijanje pro-žjrr-i-n . , sil kakor tudi zboljšanje živi okoliščin, v katerih Predv1188 delovni človek. K na-HihOffU V- smeri so sindikati r°ktn° P'r*®Pevail,i tudi s svojo di-Pou^l. erganizacijsko akcijo na "Mie '11' socialne zaščite in kul-v"ka.^a dv'@anja delovnega 61o- PotEZ npoštevaimo vsa ta dejstva, deseti .mora.mo zares reči, da je inirmCtna Manca dela sindikatov Žrtv«/*8?*118 9blka rezultatov po-Mi |7 j?e. akcije v korist delov-Ji. ' i® socializma. Zato da-v®1 zavestni borci za zgradi- hetos se v naših podjetjih in ustanovah že desetič zbirajo člani sindikatov na letne občne zbore. Delavci in uslužbenci člani naših sindikatov, preudarno razpravljajo o gospodarjenju, povečanju proizvodnje in storilnosti dela. (Delovno predsedstvo občnega zbora sindikalne podružnice delavcev podjetja »Naravni kamen« v Ljubljani) IZ SLOVENSKIH GORIC NAM PIŠEJO Posnemajmo jih! Zaupnik »Delavske enotnosti« simdiikauir Deset let povojne obnove sindikatov I mm VRSTAH HOJA PRVE IZKUŠNJE IZ DOSEDANJIH OBČNIH ZBOROV LJUBLJANSKIH PODRUŽNIC GOSPODARSKI PROBLEMI M OSPREDJU Priprave na občne zbore so dokaj dobre. — Največ razprav o gospodarjenju. — Letos se sindikalni odbori tudi kadrovsko bolj utrjujejo Do preteklega tedna je v. že v oktobru opozorili nanje sa.n-okviiiru Ljubili jamskega siindii-kal- j dikalme organizacije. In res. Do- - 1 stil hi n t v v j .. --izmed onih najpomembnejših či- vseh področjih družbenega življe- 1 nega sveta imelo že več kot 50' sedaj izvršeni občni zbori so po- v tem pismu nam je stema. Kakorse je v^zSčitf^eb" nilteliev-ki. sistematično in. ra vest- n ja tako naglo napredovati, kakor j sindikalnih podružnic svoje kazali, da so dobre priprave ve- n,i,i,h^v vohati,IV 1 n np _l. wcu . no povezujejo ter vs>klaj«ujejo ak- dejansko danes napredujemo, občne zbore. Nekaj od teh je bulo | loko korasMe. So sicer se tu itn novih naročnikov, ki so ud? že na, tein več tud i morate™ normi", i ^ ^ njihov'ih Pniv na. tcm Rodvro?iu naših PriT izvršenih > v decembru, rn^ecu.; tam nekateri primeri, da so od- vnaprej plačali članarino. da človek ne sme ukrasti druge- mno^tevdn,h organih samo-, zadevanj pričakujejo, zavestni Dobro so napravili. Kmetijski mu človeku to, kar je njegJva i “Pfavljanja Brez take vloge sm- borci za sociabzem tudi v bodoče v; J ...u., _ . i ’ ,JV J s “ dukatov — kakor tudi drugih ci- aktivno podporo in sodelovanje delavci, k, z,v,jo na dežel,,. 90 i pridobljena last? niteljev te vrste, n. pr. Social,istič- sindikatov. dne podružnice kmetijskih delavcev iz. Gradišča v Slovenskih goricah tovariš Tone Štefanec na,m je poslal pismo. Na občnem zboru sindikalne podružnice so sklenili, da bodo nimi sredstvi za proizvodnjo brez T™ “ zsrauu,le.v eiausncnega aemoKr—a sa- v »Delav-I česar se niti ne more zamisliti ^ m^Pravljnnja delovnih ljudi na (Nadaljevanje s 1. strani) i taka. Se več, v gotovem smislu je ne Zveze delovnega ljudstva in razširili krog naročnikov ske enotnosti«. Svoj sklep uresničili. V tem pismu nam iik poslal naslove likov, ki so tudi ali članarino, napravili. Kmetij živijo na deželi, precej odtrgani od vsakdanjega ni,na, tako se morajo danes tudi dogajanja in jim je običajno tisk zaradi zaščite družbene lastnine, glavno razvedrilo, ti bodo prav go- , nam reč skupne lastnine vseh de-tovo naš delavski list skrbno pre- lovnih ljudi, razvijati nove mo-birailil V njem bedo našiti vesti iz j ralne norme, ki bodo obsojale po-1 dela in izkušenj drugih organiza- i stopke tako posameznikov kakor ciij im vrsto drugih napotil, ki jim - tudi posameznih podjetij ali Na občne zbore se v ljubi jam skih sindikalnih podružnicah pripravljajo že več kot dva meseca. Okrajni sindikalni svet je >pe ____t______ di posameznih podjetij bodo ncdvomimo prav prišle Jpri | moupravnih organov, ki povzro-sindiika-lmem pa tudi ostalem delu. . čajo škodo družbeni lastnini, j Za opozorilo, naj več pišemo o namreč tudi individualnemu gmot- delu sindikalnih organizacij iz kmetijskega področja, smo jim hvaležnih V naši redakciji smo se Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA DELAVCEV JESENIŠKE ŽELEZARNE Delavsko upravljanje je treba še bolj utrditi ugotovili dosti d i kalni odbori so nudili premalo pehe. Proizvod- pomoči obratnim delavskim sve- jiimi dopisi prispevajo k temu. f. m. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Gostinci so se organizirali V ponedeljek popoldne je bil ključku leta so j v Delavskem domu na Jesenicah | boljše delovne uspehe. .rtkAr,,; »kr*. ™'kl--*- -1"'"---- ™ u:1" za 5,2% vrz-mmua v______ Tolikšen porast cal le dvoje posvetovanj članov sindikalna obratnih delavskih svetov in s in tem je bila pomoč sindikata le-požrtvovalnosti kolektiva in do- tem organom skorajda izčrpana, bremu vodenju podjetja. Občni zbor je ugotovil, da so obratni delavski sveti, ki so jih v jeseniški železarni pred časom ustanovili, opravičili svoj obstoj, nemu interesu drugih delovnih ljudi. | v Delavskem domu na Jesenicah | boljše delovne uspehe. Proizvod- pomoči Prav sindikati kot eden izmed : zbor sindikata delavcev je- j nja je bila večja za 5,2% oziroma tam. Sindikat je na primer sklii- o tem pomenili in bomo v bodoče' najvažnejših predstavnikov ko-' ®®niške železarne. Občni zbor je za 52.102 toni. Tolikšen por 1 ’ ' ' ' ' ' iz kmetijstva prinašali več gra-| leklivnega interesa delavskega 1 pijl 7X'^° pl°den, saj so delegati ] proizvodnje pripisuje sindikat diva. Želimo pa, da tudi oni s svo- razreda in vseh delovnih ljudi več UT razpravljali o delu orga- organizacija veliki delavnosti j morajo biti predvsem nosilci te n?r, delavskega gospodarjenja. ----1----u . nove morale, ki ustreza družbi strokovni izobrazbi, socialnem Diet poti socialističnega raz\ * znvipiivwfliTiiiiii riioi.ii ciiin,ri,i,i/*cirfc» m In končno, sindikatom ostaja, še nadalje najbolj raznovrstne naloge skrbi za vsakdanje potrebe poti socialističnega razvoja, I zavarovanju, delu sindikata in naijibolljiša podlaga za tako živahno razpravo. Odborniki so čeprav njihova dejavnost doslej vsako trditev v jioročilu podprli še ni prišla popolnoma do izraza, s številkami, pa najsi so govorili Obratni delavski sveti imajo nam- . delovnih ljudi, namireč njihovega Na pobudo Republiškega od-I kulturnega življenja, razvedrila, bora Sind ikata gostinsko turistične oddiha, fizične kulture itd. Mislim, stroke za Slovenijo so se zbrali da bodo naloge te vrste — vzpo- gostiinski delavci koprskega okra- redno z dviganjem ravni sploš- ja in ustanovili svojo prvo po- nega življenjskega standarda de- ružnico. , locnih ljudi, postajale vse po- (telo organizacije. Najbolj zami- j v podjetju 23 obratnih delavskih Ustanovnega občnega zbora so nrembnejse m bogatejše področje mive So Me vsekakor ugotovitve 1 svetov, niso prišle do izraza moč-se polnostevdino udeležili gostiln- 1 a si dukatov. . | o uspehih in slabostih delavskega nejše sebičnostne pairtikulariistSčne ski delavci iz vseli gostinskih pod- | Naloge, ki sem jih tukaj na- gospodarjenja v minulem letu. ■*-*- " ’ " ' " ——1-----------1 Mjl, v Kopru nn tudi tajnik Rc- vedel, očitno kažejo, da je funk- V jeseniški železarni so v za-publmskega odibora tovariš Matajc, cija sindikatov v našem družbe-, četku minnlega leta računali, da ki je udeležencem govoril o vlogi nem življenje še vedno zelo po- j bo-do izdelali 23.240 ton proizvo- m nalogah sindikalnih organizacij, membna in da bo še dolgo ostala ! dov več kot lota Iz poročil in razprave se je lahko razbralo, da mislijo v jeseniški železarni delavsko gospodarjenje še bolj utrditi. Pravijo, da je to najnujnejša naloga. Dejavnost obratnih delavskih svetov je treba po njihovem mišljenju pravno uzakoniti. To bodo storili letos z novimi pravili podjetja, ko bodo določili pristojnosti centralnega delavskega sveta in o delu organov delavskega go- reč še posvetovalno vlogo. Po za-spodarjenija, tehnično zaščitni slugi obratnih delavskih svetov v službi, izostankih, proizvodnji itd. ! obratih veliko boljše gospodarijo — Zelo kritično so ocenili dosedanje j kot kdaij koli prej. Čeprav imajo' obratnih delavskih svetov pravice in dolžnosti teh organov. Kolektivi obratov naj b:i skupno s svojimi obratnimi organi gospodarjenja samostojno razpolagali s sredstvi obrata, ki bi jiih razdelil centralni delavski svet Organi upravljanja v obratih naj bi skr proizvo-1953. Ob za- Z OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE PODJETJA »KAMNIK« Le hrabro naprej! Kakor je res, da je občni zbor dalo kakorkoli povišati. V teh Seveda je vse to le del tega, sindikalne podružnice taka pri- letih so dosegli zelo visoko pro- o čemer so se pomenili na obč-ložnost, ob kateri delovni kolektiv ! duktivnost. Proizvodnja je za nem zboru. O delavskem uprav-pogleda, kaj je delal v preteklem | celih 6°/o višja kot pred vojno, Ijanju so premalo govorili in se letu, kaj je bilo dobrega in česa kljub temu, da so stroji še vedno tudi kdo izmed vplivnejših čla-naj bi se v prihodnje ogibali, je | isti in niso nič novega nabavili, nov upravnega odbora ali delav-vendar res, da je nekomu, ki ga Kajpak so tudi 15 let starejši in skega sveta ni oglasil k besedi. pot le mimogrede zanese na občni temu primerno izrabljeni, zbor, težko soditi, kakšen je de-1 težnje, ki bi omajale enotnost kolektiva ali pa da M bile koristi skupnosti zapostavljene na račun koristi posameznih obratov. Odborniki so kljub doseženim uspehom tudi kritično ocenili delo organov delavskega gospodarjenja. Pravijo, da marsikateri član delavskega sveta po zaključeni mandatni dobi preneha delati, namesto da bi prenašal pridobljene izkušnje in anauje na nove člane delavskega sveta in vise ostale člane kolektiva. Določen del članov sedanjega delavskega sveta tudi ni pokazal dovolj zanimanja za svoje dolžnosti. Prav zato niso na zasedanjih delavskih svetov vzbudile potrebne pozornosti tako važne stvari, kot je obravnava polletnega in tri-čcitrtleitnega obračuna, razprava o pravilih iitv v kolektivih. f ni- še bo tako delavsko gospodarjenje še bolj razširilo in okrepilo in da bo podjetje še bolj napredovalo. Prispevajte v Tiskovni sklad Delavske enotnosti! lovni kolektiv in kakšne so nje gove težave. Prav isto se je zgodilo z menoj, ko sem prisostvoval občnemu zboru sindikalne podružnice podjetja »Kamnik«. Nekaj vendarle lahko rečem: ljudje so govorili o tistem, kar jim je najbolj ležalo na srcu. V začetku se kar niso e i Sicer so pa že v poročilo zapisali,, (!obnc slabosti pa pripisuje sindi- oedaj pa k zaščitnim napra- da se elani delavskega sveta se kal na organizacija sama sebi, ker ni med letom opozarjala delavskih organov gospodarjenja na vse te im še droge stvari. V minulem letu sindikat ni dajal tem organom dovolj vzpodbud za re- vam in zaščiti dela! Letos bodo bolj slabo zanimajo za gospodar imeli tudi v tej tovarni varnost- jenje. Upajo, da bo letos bolje, nega tehnika. Za zaščito so že Vsekakor je treba pohvaliti doslej precej skrbeh, kar se pozna blagajničarko Stanko Zrnec, ki je pn tem, da je bilo lani manj ne- sindikalno blagajno lani nadvse ,v- srec PreJsnJa Ieta- Težava je vestno vodila. V sindikatu je or- šitov raznih problemov. Sodelo-z zasciitnumi niapravainiL, ki jih ganiziranih 97,5 °/o delavcev in vanje sindikata z organi delav-uvazamo. V tej tovarni potrebu- uslužbencev, s tem se res lahko skega upravljanja je v glavnem ,. ,. , .... , jejo zlasti take naprave, ki va- postavijo in je že udeležba na slonelo na udeležbi na zaseda- mogli prav ogreti, ko jih je pred- rujejo ^ pred eksplozijo. Takih občnem zboru pokazala, da uživa njih, kjer jie sindikat zastopal scdujoci bodril, naj le »hrabro električnih motorjev, na primer, sindikat v kolektivu velik ugled, svoja stališča. Tudi obratni sinki bi bili tako zavarovani, da zaradi njih ne bi prišlo do eksplozije, ne delamo doma. Stanejo začno diskutirati«. Sosed mi je hudomušno pripomnil, da bi se jim jezik laže odvezal, če bi na- 1945-1955 _ Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije vabi na svečano akademijo v počastitev desete obletnice obnove sindikatov Jugoslavije. Akademija bo dne 28. januarja 1955 ob 20. uri v veliki unionski dvorani v Ljubljani. Na akademiji bodo nastopili pevski zbori delavskih prosvetnih društev »Svoboda« iz Laškega, Ljubljane in Trbovelj ter godba na pihala delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Trbovlje-center ročil sindikat vsakemu polič vina. pa težke denarje. Gre torej za to, No, tudi brez tega je šlo. Sprva da bi bile take naprave oproščene sicer s težavo, potem pa je le ste- faktorjev za uvoz. Domenili so kla beseda. I se, da se bosta morala sindikat Kajpak bi vsi radi boljše ži-1 in uprava podjetja za to veliko veli, z boljšo plačo in lepim sta- \ bolj zanimati in se potruditi, da novanjem. Upajo, da se bo letos tudi to dosežejo, že poznalo, saj je v družbenem | Še dosti je stvari, o katerih so planu zapisano, da ne bomo to-; govorili na občnem zboru. Vze-liko gradili kot droga leta in da j mimo na primer gradnjo stano- bo nekaj več ostalo za življenjski standard, kot temu pravimo. To premišljuje tudi ta delovni kolektiv, le da sedanji računi nič kaj prida ne obetajo. Doslej so imeli tistih 15 %>, ki jim jih je lahko odobril' okraj na sklad plač zaradi zdravju škodljivega in nevarnega dela. Da, nevarnega, saj je lami razneslo dva delavca pri črnem smodniku. Inženir mi je pripovedoval, da je to zares nevarna reč, saj nikdar ne veš, kdaj bo eksplodiral. Včasih i vsak nekaj od tega. Tako smo pa je dovolj udarec teže enega kilo-1 gradili stanovanja drugim. No, grama, včasih pa lahko razbijaš nekaj resnice je v tem, čeprav se z močjo 15 kilogramov, pa se ne zdi tako modrovanje nekoliko se-bo nič zgodilo. O tem kaj več bično. Nekateri bi si radi gradili hišice, pa pravijo, da bi jih stala vanj. Tudi ta kolektiv je pokazal visoko zavest in se je odrekel precejšnjemu delu dobička, da zgradi stanovanja. Z družbenim upravljanjem stanovanjskih zgradb pa se je vsa stvar tako zasukala, da upravlja z njimi stanovanjska skupnost, stanovanja so pa tako draga, da si jih delavec ne more privoščiti, kljub temu, da so jih zanj zgradili. Začeli so takole modrovati: rajši bi si dobiček razdelili in bi imel pozneje. Okraj jim je odobril poleg tistih 15% še pol milijona dinarjev 4 do 5 milijonov dinarjev, ker je Kamnik turističen kraj in ne vsak mesec za plače, da so lahko odobre načrtov, če hiša ni zgra-izhaijeili. Teh pol milijona dinar- i jena v gorenjskem slogu. Ta pa jev pa odslej najbrž ne bo več. | veliko stane. Nekaj drugega je še. Drugim i Neka tovarišica je doživela ve-podjetjem te vrste so doslej odo- liko odobravanje vseh zboroval-bravali po 25% na plačni sklad cev, ko je že ob koncu razprave zavoljo težkega dela in izredne potožila, da so v mleku smeti, da nevarnosti pri delu. Ta delovni so posode nečiste, da so celo ma-kolektiv doslej te ugodnosti ni karone našli v mleku, da je mleti žival in so se na občnem zboru ko mrzlo in da so celo podgane zmenili, naj bi centralni odbor ; skakale po posodah. Delavci dobe njihovega sindikata posredoval, I namreč mleko v tovarni. To si da bi to tudi njim priznali. Na bodo tisti, ki odgovarjajo za to ta način bi bila tudi ta stvar reč, morali vzeti k srcu, sicer bo ureiena. j treba drugače napraviti red. Še Tisti, ki se spozna na sedanje I druga je grajala ljudski odbor, uredbe, bo morda vprašal, kaj pa češ da uradujejo samo dopoldne, z normami, saj bi si tudi pri tem | ko delavec nima časa, da bi ure-laliko kaj jiomagali. Le premisli-1 dil svoje zadeve pri ljudskem mo! Ves ta čas, ko so v marši-' odboru. Predlagala je, naj bi vsaj katerem podjetju norme že zdav- včasih uradovali kakšno uro po-naj ukinili, so jih v tem nepre- poldne, da delavcem ne bi bilo stano spopoln jevali in je danes treba zavoljo takih opravkov med *elo težko govoriti, da bi se jih delom iz tovarne. OB ROBU DOGODKOV OB ROBU DOGODKOV V KOSTARIKI Don Pepe Ponesrečen napad ^ »Mala vojna« je v srednjeameriški razvito, saj je v vsaki vasi šola, v državici Kostariki v glavnem že kon- kem mestu ~ -----^----------- čana. Preteklo nedeljo so v San Joseju, dobe na primer ot glavnem mestecu te republike, že slavili maj 18 */• ljudi n zmago nad uporniki. No, predsednik re- mnogo manj kot v publike Figueres še opozarja, da je v ” **---------2 nevtralnem pasu vzdolž meje z Nika-raguo še okoli ----x—;t~ - da je F tudi od tu mikov. raguo še okoli 250 oboroženih u Vladne čete jih bodo bržčas ti pregnale tja, od koder so prišli — Nika raguo. »Upor« je Jose Figueres uli »don Pepe«, kot ga Kostaričani kratko imenujejo, j6 prijel prvič za krmilo države 1948. leta-Takrat so bile namreč predsedniške vik litve in so združeni liberalci in komu-' niaeti kandidirali dosedanjega predsed" nika^ Calderona Guardio. Zmagala j6 združena opozicija s kandidatom Oti' liem Ulateoin. Guardia je obdolžil opo' zicijo, da je pri volitvah goljufala b* pa je močno odvisna od Združenih držav senat je volitve razveljavil Jose Figueres a-----‘v- —e--------------- 1----- *»=»/. jc organiziral dobro izvežbano vojsko in prevzel oblast, bivši predsednik P*[ ne zna pisati, kar je vsega, kar uvažajo. Potemtakem lahko je zbežal v Nikaraguo, kjer je delo1 marsikateri pokrajini Amerikanci močno vplivajo na politiko družbo prejšnjemu predsedniku PicadU; dežele. Oba je vzela United fruit na »plačo1 Dalje se ta dežela močno razlikuje Me.d v?*™' srednjeameriškimi drža- spisek«. ........................ od ostalih srednje-ameriških držav po vami Je Kostarika se najbolj demokra- Figures ni hotel predati oblasti i*J Sternu zemljiške posesti. V drugih kakor to demokracijo pojmujejo voljenemu Ulateu, marveč je izkoristil ---l __ -^romne plantaže in je ve- na Zahodu. Tam so volitve svobodne, svojo moč in jo sam obdržal. Začel je tu pa gimnazija. Osnovne šole Amerike, saj gre od vsega izvoza 75 primer otroci v šoli). Zato ko- v ZDA, iz Amerike pa uvozijo 70—75flo v Evropi. zatrt. Pravzaprav poru« niti ne moremo govoriti, saj Kostariki ni nihče uprl. Uporniki vdrli v deželo iz sosednje Nikarag državah so ogromne Xiw%\ zemlje v rokah . šestrazredne in prav sedaj uvajajo sedemletni sistem osnovnega šolstva. * m Država daje za prosveto skoraj tretjino 11. * «111 SU TU1U1C BTUUUU1IC, čina zemlje v rokah "veleposestniliov. V kar I® v teh deželah velika redkost, s precejšnjimi," v bistvu naprednimi rc' w ‘ * A----1---- je delovanje sindikatom in formami v državi. Nacionaliziral J6 ter predpisal 10•/• davek na ka^ Te reforme so ocenjevali ko* »socialistične«, Figueres sam je imen®' arague, svojih dohodkov šolstva, političnim strankam? svoboden je tisk banke tretjino I*d- Morda prav to ni všeč diktatorju So- pital. _ (svinčnike ii. zvezke »»<«« lz sosednje Nikaragne, saj mu . - prebivalstvo pa je ves čas vojne pod- Kostariki pa prevladuje drobna kmečka !deje o svobodi in boju proti kapitalu val svojo stranko »Partito socialista de' —:—i— ----------- n----- x—i niso nic kaj po godu, ker bi bil on prvi, mocratico«, vendar s socializmom, se ki bi ga prizadele. Toda o tem kaj več manj pa s komunizmom nima noben6 pozneje. zveze. On je napreden liberal, ki se trudi, da bi bila njegova domovina n6' odvisna. V struhu, da ga ne bi pr o' glašali za »prijatelja« komunistov, J4e „ . . . . , v komunistično stranko prepovedal. F*' Kot v vseh srednjeameriških drža- gneresova »Ustanovitvena junta Druge . ima United Fruit Comnanv tudi .1.1:1— 1.: • • ____.1 . «>0 piralo Figueresa. Prav to daje časnikarjem obilo gradiva za ugibanje, kje so tiste sile, ki so povzročile to vojno. rs—------—\ za kakšno »akcijo« v tako osovražene vele- Gre moretiti spet za kakšno »akcijo« Srednji Ameriki kapitalistične družbe »United Fruit Com- pany«, ali gre za osebno mržnjo Ana-stasia Somoze, zloglasnega diktatorja Ni- karague, ali pa vodijo niti celo kam drugam? Skušajmo si na ta vprašanja odgovoriti tudi mi, dasi odgovor bržčas ne bo tako enostaven. Še najbolj verjetno je, da se ob vsej tej zadevi križajo prav različne koristi. Oaza demokracije Kostarika se od ostalih srednjeameriš: _ e 1UCU tem ko so vse ostale države Srednje »United Fruit«. Costa Rica Republika Kostarika meri z otoki vred 51.000 km2 in šteje okoli 900 000 prebivalcev. Neodvisna država je od 1821. leta. Glavno mesto je San Josd (112.000 prebivalcev). Povprečna letna temperatura: 19.7 stopinj Celzija. Država v državi vah, ima .United Fruit Companv tudi republike«, ki jo je ustanovil 1948. leta. v Kostariki velike plantaže banan. Le-te je sprva podpirala ulatea in mu no-je imela najprej na Atlantskii oba h, ko vembra 1949. leta prepustila oblast. T» pa je banane začela uničevati bolezen, so jih »preselili« na tihomorsko obalo. Dražba ima v rokah severno železnico, iarje- na 'tisoč funtov izvožene Ijreko katere gre večina izvoza m uvoza Namen je bil ožitell. saj je Njena moc je bila sc do ne- oprostil »United fruitn« 10-/. davk». Sila velika, sai ie nnravliala na i______________i_x:i dežele. a 1949. leta prepustila . je najprej ukinil davek na kapito1’ predpisal pa davek na izvoz kave (3 d<>" larje na tisoč funtov izvožene kave)' iten, saj je s tel*1 fruitu davnega sila velika, saj je opravljala na davčno breme pa preložil na rame m=' . " .... posest in ima štiri petine prebivalcev sima je^ime0^'"odst™, bolnU-l ^/"‘^‘politii^Te^prišel^na^zkrli logoemn razhknje svojo zcm]jo Seveda«' s0 (u‘di velepo_ nic6t pJrosVeto (Či jo je dala, kolikor se ka>C' 8 tak° Pollt,ko Je Pnšel navzkr sestva, med katerimi so največja družbe je njej zdelo), delavci niso smeli stav itd. United Fruit je razvito, čeprav so našli nahajališča zla- prodajati ta,^ srebra, mangana, petroleja itd. Naj- družbe. ' važnejši ^ pridelek dežele je kava, ki kah, jo ani „ prebivalstvo geno. Okrog tiri petine prebivalcev je španskega porekla. Njihovi predniki so se naselili na visokih planotah, obdelovali zemljo, gojili živinorejo to, kar so delali ze doma v Španiji. Ko so Španci prišli v deželo, je bila zelo siromašna in redko naseljena, zato tudi ni bila nič kaj mikavna za pustolovce. Rudna bogastva so pozneje odkrili. Čistih Indijancev je aanes 2 */» prebivalcev, črncev 4 °!t in so v glavnem delavci na plantažah, ostalih 14 °!o pa je mešane krvi. eli kati itd. United Fruit je torej bila Dežela se v glavnem_ živi od kme- pravem pomenu besede država v državi Poceni kupovati politike in drag« banane je osnovno načelo ti Tam, kjer držim oblast v ro-jo drži krepko. Srednjeamerišk 20 */» vse vrednosti proiz- delavci še dobro pomnijo upor na kolum-homo- vodnje dežele, 16 •/» narodnega dohodka bijskih plantažah banan 1928. leta, ko s< — dajejo meso in ribe, 17 •/» mleko, maslo družbe. Tam. kjer drži oblast v ro-in sir, 13 °U pšenica, fižol, riž in krom- 3000 pa ranili. Tudi v Kostariki pom-pir, 12 °U sladkor, 22 °/o pa banane ter ni jo velik pokoli delavcev 1934. leta oh ostalo sadje in povrtnine. Na leto pri- stavki na plantažah. Delavske žulje zna delajo na 50.000 hektarov 25.000 ton kave, dobro spraviti v denar. Leta 1950 je kar predstavlja vrednost 10 milijonov izplačala delničarjem 66 milijonov do-zato tudi dolarjev, ter 60.000 ton banan (11.5 mi- larjev dividend. Ce ne bi plačala dav-1iS 1 * x "* “ pa je razvita kov, bi znašal njen dobiček Amerike poznane po pogostih »revoluci- v wtucMi vxa lxlue_ jah«, vstajuh, pučih, političnih umorih (ijstva. Rudarstvo6 namreč še ni močno itd., je bilo v Kostariki takih zadev so- razvito. x--------— —x,; ~-1.-4.iixx- _i_ razmerno zelo malo. Pravijo, da je bilo v tej deželi v važnejš glavnem zato toliko manj političnih predstavlja trenj, ker je prebivalstvo zelo _ », ter uu.vuv iuii uaiu lijona dolarjev). Zlasti pa živinoreja? saj imajo 400.000 govedi, torej skoraj na vsaka dva prebivalca eno govedo, in 83.000 prašičev. Po uvozu in drugem mestu kov, bi znašal njen dobiček celih 106 milijonov dolarjev. Dejanski dobiček po družbe je bil tega leta tolikšen kot državni dohodki Guatemale, Kostarike izvozu je Kostarika na in Paname skupaj. No, njeno moč pa je med jsrednje-ameriškimi v Kostariki sedanji predsednik Figueres V deželi je šolstvo izredno močno državami, takoj na Guatemalo. Pri tem precej prikrajšal. 28. JANUARJA 1955 — ST. 4 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« SKRB JESENIŠKE ŽELEZARNE ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE TOVARNA IN ŠOLA ®oje!i so tisto staro preprosto pravilo, ki pravi, da brez strokovnega znanja ni delovnih uspehov V zadnjih nekaj mesecih sem luirškega delavskega tehnikama, obiskat precej delovnih kolek- ki g-a postopoma ukinjajo. Lani tivov, toda nikjer ndisem naletel i je bilo v tej šoli 41 učencev (tretji na toliko razumevanja in volje i,n četrti razred), letos pa jih je za strokovni dvig kot prav v je- le 24. Ob prvem polletju letos-seniiški železarni. V tej tovarni so i njega šolskega leta so vsi izdelati posvetiti strokovnemu izobra-1 z dobrimi, prav dobrimi in odzivanju dobršen del svojih sil in Ličnimi uspehi Letošnje poletje, s'v'rL' *— ko bo diplomiralo zadnjih 24 učencev, bodo to šoto zaprli. Doslej pa je metalurški delavski tehmikum že dal 68 diplomiranih sredstev. , »Veliko smo storili za strokovno izobraževanje in veliko še “Mno morali,« so mii pripovedo-vali tovariši z Jesenic, »toda to j tehnikov Hiti ni kakšna posebna naša za-stuga. Življenje nas je prisililo k temu. vsakodnevno delo, gospodarske naloge, bi jih izvršujemo J? še stoje pred nami. Dojeli smo tisto staro preprosto pravilo, ki PJavi, da brez strokovnega znanja ni delovnih uspehov. Domače tržišče vsak dan zahteva več no-"^h izdelkov in tudi vedno boljši tnoraiio biti, razen tega pa zelo 0611 ijo in iščejo naše proizvode P® tržiščih Bližnjega, Srednjega jP Daljnega Vzhoda, Vzhodne in tjentratne Afrike ter Južne Amerike. Zato mehaniziramo obrate, uvajamo nove delovne postopke in se seveda tudi učimo, da bi izdelali več boljših izdelkov.« , V jeseniški železarni imajo tri-®tno^ metalurško industrijsko šolo. ^ tej šoli je biilo v šolskem letu 1953/54 259 učencev, v letošnjem niškem letu jiih je 220. V prvem aaredu 87, v drugem 71, v tret jem pa 60. v, Leni uspehi učencev metalurga ■ so letos boljši kot pa dpi koli prej. Precej je k temu Prispevala ostrejša izbira učen-. ob začetku šolskega leta, pa udi predavatelji iz leta v leto 'tpopolnjujejo svoje znanje in uuijše predavajo. Razen tega je v jeseniški žele-arnii zadnji (četrti) razred meta- Prvi izučeni vrtnarji Nedavno je zapustila Nižjo ^rokovno vrtnarsko šolo v Ljubljani prva skupina vrtnarjev. SR so v razne vrtnarije, kjer bodo koristno uporabili dragoceno Z:ri»njc triletnega strokovnega Pouka. v.. Vrtnarska šola v Ljubljani je lila Ustanovljena pred tremi leti 1 M, u^iuu v Sloveniji. Nekako • februarja bodo v šolo prišli _ 'n učenci, ki imajo veselje do JJtnairstva. V tej šoli se učenci tudi praktično obdelovati lZnVe: kopljejo jarke, obračajo diaio, sejejo, zalivajo, skratka . ..,-0- - - .. ,.. kar mora znati dober sodo- balkanskega (Jugoslavija, Grčija, f^u vrtnar. Odslej bo trajal pouk Turčija, ter mogoče še katera iz-ie dve leti. Jože Kregar med dragih balkanskih držav), V minulem letu so priredili v jeseniški železarni tudi precej različnih strokovnih tečajev. Imeli so trimesečni žer ja vo vedski tečaj (67 tečajnikov), trimesečni mojstrski tečaj (sto tečajnikov), štirimesečni laborantski tečaj (7 tečajnikov), celoletni splošni tečaj za 200 delavcev iiz Cme gore, celoletni splošni tečaj za 10 delavcev iz Makedonije, enoletni tečaj vlečne službe (35 tečajnikov), enoletni tečaj prometne službe (40 tečajnikov) in enoletni tečaj PAZ-a (190 tečajnikov). Lani je 80 jeseniških delavcev položilo izpite za kvalificirane delavce in 85 za polkvalificirane delavce. IZ TOVARNE OKOVJA V BISTRICI PRI RUŠAH ČASOPIS IZDAJAJO Na predlog upravnega odbora so ob koncu minulega leta v Tovarni okovja v Bistrici pri Rušah začeli izdajati Lastno mesečno glasilo. Časopis, ki ga ureja veččlanski odbor, se imenuje »Naš glas«. Ker se podjetje hitro širi in je zaposlenih vedno več delavcev, ki delajo v dveh ali treh izmenah, je skoro nemogoče prirejati sestanke, na katerih bi se vsi delavci seznanili z vsemi pro-! blemi podjetja. Da bi bili vsi de-Železaroa pa je razen vsega ! Lavci seznanjeni z raznimi teko-navodenega priredila tudi precej čimii zadevami podjetja, so se strokovnih predavanj in krajših i odločili za izdajanje . časopisa, seminarjev ter organizirala poučna potovanja za 1500 članov kolektiva. Ne bom trdil, in tudi Jeseničani ne trde, da med vsemi temi uspehi ni slabosti in napak, vrzeli, ki jih bo treba zamašiti, ovir, ki jih bodo morali odstraniti, vsekakor pa moram zapisati, da je jeseniška železarna tudi dobra šola metalurških strokovnjakov. Časopis je. lepo opremljen in ga tiska Obmurska tiskarna v Murski Soboti. Časopis prinaša zanimive članke o tovarniški proizvodnji, delavskem samoupravljanju, sindikalnem, kulturnem in športnem delu kolektiva. Zanimive pa so tudi razprave o finančnem planu podjetja in nekaterih najvažnejših zakonskih predpisih. Časopis je izšel že drugič. g. g. NEKAJ BESED 0 DELU IN NAČRTIH LJUBLJANSKEGA STRELSKEGA ODBORA Vsa čast strelcem! j i , l.u nri obnovi tovarne, ki jo je vsemu delovnemu KoleKtivu gre in da bodo opravičili zaupal j juliju uničil požar. Delov- vse priznanje, da so popolnoma Jugoslovanske_ Ljudske i?'rL].__- nj kolektiv in vodstvo tovarne sta požgano tovarno v tako Kratkem 82 družin in 6000 članov. — Lani je vadilo na ljubljanskem strelišču 45.000 ljudi. — Velik letošnji program tekmovanj. — Vsak vojaški obveznik se bo moral letos uriti v streljanju v strelski družini. — V nedeljo je bila skupščina okrajnega strelskega odbora Ljubljana Težko je na kratko opisati vse dalje bo še dvoboj Ljubljane s delo, ki so ga lani opravili strelci Helsinki, povratno srečanje z eki-Ljubljanskega okraja. Zato naj po- po Bavarske v Zahodni Nemčiji vem le nekaj številk. itd. Razen teh pa je še cela vrsta V ljubljanskem okraju je 82 domačih tekmovanj. Po vseh mest relsk ih družin s 6000 člani. Pri- stih so že sedaj »liga« tekmova- Občni zbor sindikalne podružnice tovarne lesne galanterije »Brest* v Martinjaku Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE BREST — MARTINJAK Od pogorišča do nove tovarne Neda vno je imela sindikalna delovni kolektivi pa so prispevali podružnica tovarne lesne galan- m a tenak Pod vestnim vodstvom terije »Brest« v lepo okrašeni direktorja tovariša Lesarja, je biti vorani, svoj Letni občni zbor. la tovarna v treh mesecih obnov-Prišli so vsi delavci tovarne. ljena. Zdaj je tovarna lesne ga- Predsednik sindikalne podruž- lanterije »Brest« eno najsodobnej-nice tovariš Vinkler in ostali od- ših podjetij, ki ima tudi vzorne borniki so podali izčrpno poročilo higiensko tehnične zaščitne na-o delu odbora in podružnice v prave. preteklem letu. Predsednik je go- Upravnemu vodstvu podjetja, voriil največ o požrtvovalnem de- odboru sindikalne podružnice im I,, n,: Alinmi tovarne ki io ie vsemu delovnemu kole redili so 29 večjih tekmovanj, ki se jih je udeležilo okoli 7500 tekmovalcev. Posebej je treba omeniti sindikalno prvenstvo Ljubljane, na katerem je tekmovalo 2000 sindikalnih članov. Na ljubljanskem strelišču pa je streljalo lani 40 do 45 tisoč ljudi, kar je vsekakor zelo veliko in kaže, kakšno zanimanje vlada zia ta šport pri nas. Povem pa tudi, kako požrtvovalni so bili odborniki in organizatorji, da so vsa ta tekmovanja izpeljali. Vedeti je namreč treba, da se takšno tekmovanje ne da pripraviti kar na hitro roko, ampak da je treba veliko organizacijskih in tehničnih priprav. Strelcem torej vsa čast! Njihovi letošnji načrti so še večji kot lanski. Na sporedu je vrsta mednarodnih tekmovanj: Ljubljana — Luzern, Ljubljana — Oslo, povratno tekmovanje z reprezentanco Luzerna v Švici. Poleg tega se bodo udeležili še evropskega prvenstva v Bukarešti im »Delavsko enotnost« pišejo člani sindikatov -Oglasi se tudi ti s svojimi pismi! n ja, 13. ma rca se bo v Celju pomerilo 300 najboljših strelcev v tekmovanju z zračno puško, za tem bodo še izbirna tekmovanja, družinska, okrožna in republiško prvenstvo. Največji prireditvi pa bosta nedvomno »Športnik im »strelski« teden. Prvi bo konec junija ali v začetku julija v počastitev desete obletnice osvoboditve. Takrat bodo tudi tekmovali za »zlato puščico«, posebno odlikovanje najboljšemu strelcu. Na strelskem tednu pa bo nastopilo v Ljubljani 30.000 tekmovalcev. Iz tega lahko sklepamo, da si strelske organizacije močno prizadevajo, da bi čiimveč ljudi vključile v svoje vrste Letos bodo strelske družine Slovenije prevzele nase najbrž še' posebno nalogo, da bodo namreč vse tiste, ki bodo šli letos služit vojaški rok, že prej naučile streljati z vojaško puško. Izkazalo se je, da so športni strelci tudi najboljši strelci v vojski. Le-ti so največkrat tudi inštruktorji v vojski in uživajo precej ugodnosti. P red videvajo tudi, da bi dobri strelci služiili za dva meseca skrajšan vojaški rok. ki jo je vsemu delovnemu kolektivu gre tel Seveda pa bodo morali ljubi jan- ni kolektiv m voostro tovarne sia P-s-- ™ sbi strelci močno pomagati kra- bila po pozam v težkem položaju času obnovtin raznrav- jem, kjer strelstvo še ni tako raz- ; Nastajalo je vprašanje, kam s tri __ Na obenem zboru so razpra _ vito, zlasti na Gorenjskem in Primorskem. Spričo tolikšnega pomena in vloge strelskih organizacij bi bilo prav, če bi _ jih vse-trausko podprle vse družbene organizacije, zlasti pa delovni ko- sto delavci Takoj sta se sestala ljald o socialnem zavarovanju in upravni odbor sindikalne podruž- plačilnem sistemu. Na koncu so niče in delavski svet tovarne in sklenili ustanoviti »Svobodo«, ka- sklenila, da se mora tovarna čim-prej obnoviti. Vsi so pomagali obnavljati to- fektivi in jim z gmotno pomočjo varno. Vsak je opravil sto ur pro- omogočili dosezati čim večje us- stovoljnega dela. Pomagali pa so omogou.ii ao=czd J_c tudi delavci drugih obratov, ostali menzo. mor bodo vključili svoj tambu-raški in pevski zbor ter dramsko družino. Sklenili so tudi, da bi delavcem omogočili čim boljšo :n ceneno hrano, ustvanoviti svojo Vinko Mikecin PLENARNO ZASEDANJE SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE TESNA POVEZANOST Srb nove Jugoslavije za svoje kaciji: Slovenski izseljenski ko- šanja. Med njimi je tudi Delavske M so se k domovine iz- ledar in mesečna revija Rodna ska enotnosti Matica skrbi za: doselili, ker jih ni mogla prehraniti gruda, ki sta se obe zelo lepo pisovanje v izseljenske bste, ali pa, ker so na Primorskem ta- uveljavili med izseljenci. Rodna zlakti v napredne amensk . šistični zatiralci preveč tlačili gruda dobiva mesečno do 100 pi- sveto^ m Ctias naše Hudi. ie znana. Naj bodo sem od rojakov po vsem svetu, naroda. Zelo koristna za izseljen ti izseljenci kjer koli v svetu, I Zelo se je tudi povečal obisk ro- ce v Zahodni Evropi je izseljen-povsod bdi nad njimi domovina J jakov v domovini. Lani je Matica s*3. u=a v radiu, To je bilo tudi videti iz razprav sprejela 1245 izseljencev, od tega ^ jo želijo imeti rojaki veckra ] - —- 750 iz zapadno evropskih držav, tedensko. Matica je rojakom po- 445 iz ZDA in Kanade, 30 iz Ar- slala mnogo knjig, not, partitur, gentine, 20 pa iz Egipta. Iz Ho- dramskih iger itd., precej foto-ladske sta prišli dve skupini po grafij m pod., da se poveča kul-100 rojakov, iz Westfalske 138 turno delo med njimi. V delu je rojakov, iz Francije dve skupini poseben film za izseljence o novi 478 rojakov. Za te rojake so bili Jugoslaviji, v katerem bodo tudi skupno s »Putnikom« prirejeni posnetki prireditev oblanskem trije izleti po domovini. Matica zseljenskem tednu. Pripravlja ima tudi dve štipendistki eno iz se tudi almanah o Jugoslaviji v na plenarnem zasedanju Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ki je bilo v soboto dne 15. ti m. pod predsedstvom predsednika SIM tov. Ivana Regenta. Iz njegovega in tajnikovega poročila je bilo razvidno, da se je delovanje SIM v lanskem letu zelo razširilo in se je Matica po- To bo za strelske' organizacije povezala še z novimi skupinami j ZDA na konservatoriju, drugo iz vseh glavnih jezikih držav, kjer letos zelo velika in težka naloga, slovenskih izseljencev. K temu i Argentine na filozofski fakulteti. s° naši izseljenci, ki_ naj prikaz prepričani so pa, da ji bodo kos sta pripomogli obe Matični publi- Matica je osnovala po Sloveniji Jugoslavijo ob 10-letmci osvobo v krajih, odkoder je mnogo iz- ditve. 1 11 ■_ seljencev, svoje pododbore. Naj- j y daljšem referatu je prika- bolj delavni so pododbori v Go- Zala tudi tov. Zima Vrščaj kul- Vrag ni odnesel Figneresa. Somoza je ostal z dolgim nosom. Dominikanske republike. Njegova vlada saj jo že tako dovolj ogroža. A merile obtoževala Figneresa, da pusti delati kanci so trditi, da Nikaragua orožje komunistom, kar hočejo, kar bi lahko krvavo potrebuje zaradi « t»: Kostarika ie ohranila svobodo in ^o%r&krkaPjrendagPo «ti! F^SSj&i f-fgo nad mračnimi m 5- ^” jC PriŠla ”a VrS,° Nik- ^ri^iz^f^t^k ^^^-nevzimjn^da^imria ZjTJV&itf Žfa &•£ živali na n por proti potem pa je le poslala komisijo, ki je »komunistu« Figieresu. Med letaki je ves čas bojev pazila, ce je Nikaragua bilo tudi nekaj bomb. Somozine čete res tako neprizadeta, kot to trdi njen vpadajo v Kostariko in ropajo ter vzne- predsednik Somoza. mir ja jo prebivalstvo. Na njenih tleh Prepričam smo lahko da se je Dr- se zbirajo »uporniki« in 11. januarja gamzacija ameriških držav za‘0 ‘ako letos je vojska ?00 upornikov res vdrla zavzela v tem spopadu, ker je svobodo-v Kostariko. Tu pa je doživela poraz. ^-“u, ^te*^ kS pri sedanjem napadu vmes prste vse- rague mogočna »United frnit Company«? »Država sem jaz« Se ob tem ne vzbuja sum, da je imela oblastodržca iz Nikarague, Anastasia Som ozo. Somoza ima 48 palač, 51 živinorejskih farm, 46 plantaž kave, 8 sladkornih plantaž, 13 industrijskih podjetij in 16 velikanskih pašnikov. Davka ne plača, niti carin, niti kakršnihkoli drugih dajatev. Uslužbenci njegovih po- Dvoboj Za časa »male« vojne se je med »ma predsednikoma bil takle dvoboj* seveda država! Na svojih posestvih ‘upo- Figueres: »Somoza je umazan na rablja državne kamione, traktorje, stro- padalec.« je, troši državni bencin itd. Eden Somoza: »Predsednik _ Kostarike je njegovih sinov je predsednik parla- prekiet lažnivec« in ga je pozval, naj menta, drugi pa komandant nacionalne se s pištolami srečata na meji. garde. Ta je vodil menda tudi upornike Figueres ni šel na mejo, dejal pa v Kostariki in te dni baje padel. Na jC) $se mu stemni pred očmi, kadar je taista organizacija izjavila, da je to le notranja zadeva Guatemale. Tudi ni sedaj več slišati o »komunistični« dejavnosti v Kostariki in o podobnih stvareh, ki so tako ®eHeral Figueres, predsednik 'republike Kostarike ^“dTik^uir^ru obema prednikoma bil takle dvoboj: uspeh bi nedvomno pomenil afirmacijo napadalnosti in popolno nesposobnost Organizacije ameriških držav, česar si pa nazadnjaški krogi v Washingtonu in prijatelji »United fruita« nikakor ne smejo privoščiti, ker bi to pomenilo istočasno tudi polom ameriške politike u sveta. »United fruit« in denarju je slika njegove hčere, ki jo s- dal kronati za kraljico — no, vedno rep _______ ------- ivuoiui »vi, —----- jc prišel 1936. leta. Ker stemnilo pred očmi, s pa po ustavi ne more biti predsednik vrag odnesel.« 1953bil .'''^'p^iIjubljVn^e/je' n^Volilvah Skratka* on^Iahki upravičeno vzklikne: nika *eta močno pogorel. Za predsed- »Država, to sem jaz«. Mimogrede naj s ii»Sublike je bil izvoljen Figueres še to povemo, da se z »United Irultom« m,- *:U0 proti hl.Ofm plnenvnm v ^ar- do sliši ime tiste nadute gorile«. , . Somoza se je domislil, da meri nanj v tem delu .1_____11. .. 'M — .. .. n m kn 1110711 C ♦ JI fl dežela je še vedno republika. in mu odgovoril: »Zares se vam bo moža sta dobila tokrat po prstih, ideje Na oblast jc prišel 1936. leta. Ker stcmnilo pred očmi, ker vas bo kmalu svobodoljubnega človeštva pa slave se eno zmago. Rado Smeti*,.” proti 61.000 glasovom, skih t,!1 P,a Je dobil 50 od 45 posl Mandatov. povemo, — — ------ dobro razume, saj mu družba vsako n- uslugo v Nikaragui dobro plača. w-««uaiov. Temu Somozi, ki je dal umoriti z »UnT(' .,,’r,'„< , AUl piu»i rigucics, IMOI- *e„v6>= d°.“ek,*’«a^. S/S Somoza "pa je tožil, da streže Figuere mmmm Spozn ce šc več?« če to premislimo! vladi, ki naj bi jih poslal »hlokomu-Potp„°’ da je dobiček družbe, ki ga nisi« Figueres. Ves j?-e lz Kostarike, trikrat večji kot In lam aprila so objavili v Wnsh!ng-drzavni dohodek. tonu, da pripravljajo sklenitev »obramb- z«sui"V'm pa so se stvari nenadoma nega« pakta s Somozo. V Kostariki so •Vnil?!,6'. Petindvajset dnj po. pismu biti. r^umljivo^mocm, jznem^rjeni^Zo zahtev?, fr.uil KaPV Somozo." V Kostariki pismu bili, razumljivo, močno vznemirjeni, t »atitpv i je kostariška" vlada že nanji minister je takrat izjavil, da ta 8 ameer?fknihse“ ^‘“kaferem ntiV v^tska^ne "bi^r’nikakršne^ Mednarodna družba »United F rult« i M v Kostariki veliko besedo Kosije pogovorili o obtožbah proti pomena,^ čeZv”zalosevJda{° Nikaragua^a *n n* izključeno, da ni imela pri sedanji vojm vmes^ tudi ona svoje aJPzej so poslali v boj diktatorja rici, Murski Soboti, Zagorju, Tr- turno delo med našimi izseljenci, bovljah, Hrastniku, Kamniku, kj je bilo zlasti lani zelo živah-Sežani, Grosupljem in Novem no izseljenci so praznovali razne mestu. Matica je dala pobudo za obletnice svojih društev (50-let-poseben koordinacijski odbor n;co SNPJ, 20 let Progresivnih vseh izseljenskih matic v državi Slovenk, 25 let Slovenske ženske in imele so že dve konferenci. ZVeze, 30 let Slovenskega narod-Prirejen je bil tudi prvi vsedr- nega doma v Clevelandu itd.) ter žavni izseljenski teden, ki bo je bilo vse to združeno z mno-odslej vsako leto. V Ljubljani je gtmj proslavami. Pri SNPJ, ki bila prirejena uspela izseljenska ima 575 društev, jih je prazno-razstava. Na rojstni hiši sloven- vaj0 ziatj jubilej veliko število. fs.asis.i5S! už"°,e medtem ko je odkritje spomeni- Sevanje mladine v delo društev, ka preloženo za leto 1956. Tudi saj je od njene narodne zavesti naši listi so pokazali lani veliko odvisno, kako dolgo bodo naši razumevanje za izseljenska vpra- rojaki ostali še narodno zavedni. NEDISCIPLINIRANOST DELAVCA JE POVZROČILA POŽAR, KI JE UPEPELIL MIZARNO V RADOMLJAH Resen opomin Skoda znaša 500 milijonov dinarjev Pred dnevi je nastal v mizami nami. Ker ni upošteval svarila lesnoidustrijskega obrata v Ra- drugih delavcev, je povzročil za domljah požar. Zgorela je vsa 50 milijonov škode. Trpi pa tudi mizama skupno s stroji s suro- sam, ker je hotel preprečiti po-vinami. i žar z lastnim telesom. V povojnih letih smo imeli v ! Požari, na račun neprevidnosti lesnii industriji več velikih in i in nediscipliniranost i posamezni-manjših požarov, ki so bili veči- I kov nam povzročajo občutno del omejeni. Lani oktobra je p le- ' škodo. Prav bi bilo, da bi stro-n-u-m sindikata lesnih delavcev i kom jaki, ki delajo na Združenju Slovenije obravnaval med drugim i lesnoindustrijskih podjetij, več tudi ta problem in opozoril de- j pisali in povedali, kakšni naj bo-lovne kolektive lesne industrije, i do ukrepi proti požarom. Delavna j povečajo budnost in naj pod- ski sveti in sindikalne organ iz a-vzamejo vse ukrepe za p rep reče- cije pa bi morale izdati ostre vanje požarov. ■ ukrepe za varnost pred požari in Primer v Radomljah kaže, ko- skrbeti, da bodo te ukrepe na-Likšna škoda nastane, če delavec tančno upoštevaili vsi delavci. mi discipliniran. Delavec Pavle Let nar je kljub svarilu in prepovedi navzočih delavcev, naj ne uporablja varilne naprave v lakirnici, uporabljal to napravo in tako povzročil požar, ki je uničil vso mizamo s stroji in surovi- N-aj bo gornji primer zadnji resen opomin vsem tistim delovnim kolektivom lesne industrije, ki še niso izdali potrebnih ukrepov za preprečevanje uničevanja naše družbene Lastnine. Galovšek RAZGOVOR 0 PLAČNEM SISTEMU Večja storilnost VIŠJA ŽIVLJENJSKA RAVEN (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnega procesa, skratka za kolektive. Vendar je treba upošte- [ vso tisto prizadevnost posamezni-vati, da so novi tarifni pravilniki j 1;ov, ki lahko vpliva na boljšo in kvalitetno nov inštrument v pri- • cenejšo proizvodnjo. S tem bo po-merjavi z dosedanjimi tarifnimi rasla vzpodbuda na tistih delovnih pravilniki. Medtem ko se je z do- mestih, ki so čestokrat odločilna za sedanjimi tarifnimi pravilniki samo določal odnos med delavci in uslužbenci znotraj kolektiva, pomenijo tarifne postavke v novih tarifnih pravilnikih zaslužek, ki ga prizna skupnost za določeno delovno mesto. Prav zaradi tega je treba v delovnih kolektivih posvetiti največjo pozornost sestavljanju tarifnih pravilnikov. Sindikalna podružnica v podjetju mora že od začetka sestavljanja tarifnega pravilnika aktivno sodelovati z upravnim odborom, tako da bi že načrt tarifnega pravilnika, ki ga sprejme kolektiv v razpravo, vseboval čimbolj pravilne odnose in bi rešil vsa tista vprašanja, ki jih mora reševati in urejati tarifni pravilnik. Krajevni in okrajni sindikalni sveti in tudi ostala sindikalna vodstva morajo skupno z ljudskimi odbori in delavskimi sveti stremeti za čim pravilnejše odnose v tarifnih postavkah med podjetji. V ta namen je treba pravilno izkoriščati pooblastila ljudskih odborov, ki so jih dobili z družbenim planom o povečanju oziroma zmanjšanju obsega plačnega sklada za 5%. Pri tem je treba tudi upoštevati porazdelitev dobička med ljudskim odborom in podietjem. Sindikati bodo morali v sodelovanju z ostalimi organi posvetiti posebno veliko pozornost vprašanju norm. Od pravilnega določanja norm, to je od realno določenih norm odnosno akordnih postavk je odvisno, kakšni bodo vnaprej odnosi plač v podjetjih. Ce norme ne bodo pravilno postavljene, če bodo nerealne, se bo primerilo, da bo del delavcev, ki dela po normah oziroma akordu, prejemal neupravičeno visoke zaslužke v odnosu in na račun ostalih delavcev in uslužbencev, ki ne delajo po normah. To lahko privede do tega, da bo delavec, ki dela po nerealni normi, dosegel večje prejemke, kakor delavec, ki dela po realnih normah. To pa bi pomenilo, da tisti, ki daje manj skupnosti, dobi od nje večji delež, kakor delavec, ki s svojim delom prispeva skupnosti ifesoraz-merno večji delež. Pravilno določanje norm in akordnih postavk in sestavljanje pravilnika o normah je zelo važna in pomembna naloga, ki jih imajo delovni kolektivi pred seboj. Sindikati se morajo predvsem boriti proti nerealnim normam, iz katerih izvirajo nepravilni odnosi v plačah delavcev. To velja za prenizke kakor tudi za previsoke norme. Te stvari so še posebno po-membe zavoljo tega, ker še nimamo utrjenega sistema normiranja, ker je naš sistem normiranja v glavnem izkustven in imamo rela-tivno zelo malo tehničnih norm. povečanje proizvodnje in boljše delo kolektiva. To velja predvsem za lektivu in s tem stroškov proizvodnje. Prav tako se morajo zavzemati za realne norme in akordne postavke, kar naj vzpodbudi zdravo medsebojno tekmovanje delavcev za čim večjo storilnost. Za večjo varnost v rudnikih Pred dnevi so našim premo-i govnikom določili pol milijarde ; dinarjev za nakup opreme, reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev v tujini. Razna orodja, pribor, žico za žične železnice, svetilke, varnostne naprave in podobno bodo dobili rudniki v prvem in delno tu-zmanjšanje tli v drugem četrtletju iz Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije in Anglije. Z OBISKA V TOVARNI ZDRAVIL »LEK« V LJUBLJANI Pravilna organizacija dela je odločilna za nemoten tek proizvodnje V tovarni »Lek« v Ljubljani so se lani lotili zelo pomembnega opravila. Začeli so podrobno proučevati organizacijo dela v podjetju. To opravilo je trajalo, skupno s ponovno ocenitvijo Z uvoženo opremo in zaščit- vrednosti posameznih del, kar Vse to bo vplivalo na povečanje zaslužkov delavcev in uslužbencev, kar bo pomenilo ob boljši založe- tična orodja in druge nosti tržišča, zvišanje življenjskega mestne dele. Zategadelj se standarda, Norbert Veber nimi napravami se bo v naših rudnikih znatno izboljšala varnost pri delu. Razen tega bodo naše domače tovarne še letos začele izdelovati za premogovnike razne vrtalne garniture, pnevma- nado-bo nekaj mesecev. Delo pravzaprav še ni zaključeno. Pravijo namreč, da so z dosedanjimi podatki dobili šele solidno osnovo za realne norme, ki jih bodo letos določili. S proučevanjem organizacije dela in ocenitvijo del so hoteli dobiti čim boljšo osnovo, vse uvoz opreme iz inozemstva znat- potrebne podatke, za sestavljeno zmanjšal. nje tarifnega pravilnika. In kot O PROBLEMIH NASE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Pocenitev kamionov? Zakaj želi TAM kupiti licenco tovarne Mercedes-Benz je Merzedes eko- Razgovori o sodelovanju To- TAM kupiti licenco od __________ varne avtomobilov v Mariboru Merzedes-Benz, ker meni, da bi nomičneiši z nemško tovarno Merzedes- se stvar izplačala. _ | V TAM-u so ugotovili, da bi tovarne . ugotovili, da Benz in tovarno Saurer se vodijo I ________ ze delj časa. Stvar je že stara, mobilov odločili za ta predlogj upali osvojiti proizvodnje. Pro- Preden so se v Tovarni avto- ' si z montažo 200 kamionov še ne | vsaj kar Posebno pažnjo je treba posvetiti tudi možnostim, ki jih dajejo novi predpisi o nagrajevanju za Norbert ,*eM, Cmtra, SS.ŠSK Veber, sekretar Central- glejmo, kako je s to zadevo | vili so, da je za naše prilike naj- postopoma dodajali več doma Znano je, da je Tovarna avto- i bolj priporočljiv 4—5-tonski av- izdelanih delov. Tako bi po treh mobilov Maribor - razen tovarne tomobil, ker so tritonski avtomo- letih ves kamion izdelali doma. v Rakovici - edino podjetje ki bili za medmestni promet prc- Takoj v začetku pa bi doma iz- in I lMiehJJe tovorne avtomobile tako lahki, za mestni pa pretežki, delali zti kamion približno 25 nega sveta Zveze sindikatov Slovenije vodje posameznih oddelkov obratov, za strokovno osebje itd. , rekpč samo s sodelovanjem do- Istočasno so v tovarni podrobno do 50 odstotkov delov. Kamion m arin tavam Idi 0 /„ L- ,, m mno i I. „ I - X —. . j • • r . v. . _ S Z I i' čemo, da bi pravočasno in pravilno uresničili nov način oblikovanja plač v gospodarskih organizacijah. Posebna naloga čaka seveda organe upravljanja in sindikalne organizacije. Delavski sveti, upravni odbor; in sindikati morajo usmeriti svoje delo tako, da bo ves sistem nagrajevanja v kolektivih do maksimuma vzpodbujal delavec na večjo tovarna dosegla kljub številnim težavam. TAM izdeluje kamione vrste »Pionir«, ki po mnenju strokovnjakov ni najbolj primeren za naše prilike. Ta kamion se najbolj obnese v ravninskih predelih, teh pa je pri nas malo. Poznano je, da v začetku tovarna ni dosegla kvalitete. Danes pa velja Pionir že za dobro vozilo. Motor ima 70 KS, med tem ko m je imej prej le 65 KS, Kolektiv no važna delovna mesta, ki so odločujoča za organizacijo proizvodnega procesa kakor tudi za varčevanje z materialom, določi takšen premijski sistem, ki bo vzpodbujal delavce in uslužbence na izkoriščanje vseh notranjih rezerv v ko- si je v teh letih pridobil ogromno izkušenj in je vsekakor sposoben izdelovati tudi boljše vrste avtomobilov kot je »Pionir«, ki je mimogrede rečeno, že precej zastarel tip tovornjaka. To pa je le eden izmed razlogov, da želi proučili, kakšne so možnosti za Merzedes-Benz 1 4500 s 25 do sodelovanje s tvrdko avtomobi- 50 odstotkov bi tako stal spolov Saurer. Spoznali so, da bi v četka približno 8 milijonov di-sodclovanju s to tvrdko morali narjev. Kasneje, ko bi vsega iz-znatno preurediti svoje strojne delali doma, pa bi stal le naprave, za to bi bile potrebne 4,200.000 dinarjev. Kamion vrste tudi precejšnje investicije. Ugo- Saurer pa stane (montiran v Pri-tovili so, da bo najboljše, če se boju) danes 12,500.000 dinarjev, odločijo za kamion Mercedes- To so v glavnem vzroki, da Benz L 4500, ki je najbolj raz-1 se je Tovarna avtomobilov Ma-sirjeno tovorno vozilo na svetu, ribor odločila za odkup licence Gospodarski račun je poka- pri tvrdki Merzedes-Benz. Eno zal, da se bolj izplača odkup li- drži: s pocenitvijo kamionov bi cence za proizvodnjo srednjetež- lahko zmanjšali tudi sedaj dokaj kih vozil Merzedes-Benz. Pri- visoke transportne stroške, ki merjah so pogoje tvrdke Saurer- povzročajo, da je blago dražje. S SEJE ODBORA ZA KEMIČNO STROKO PRI TRGOVSKI ZBORNICI SLOVENIJE STROKOVNA POMOČ za ureditev plačnega sistema v kemični industriji je zagotovljena Minuli teden se je sestal od- odbora oko pri Trgo-| v so menili, da bor za kemično stroko pri Trgo-i v teh in sploh vseh vinski zbornici Slovenije. Člani j proučiti organizacijo de odbora so med drugim razpravljali, kako čim bolje uresničiti načela novega plačnega sistema v podjetjih kemične industrije. Razpravljali so o sestavljanju bo treba ih po- podjetji :la in pc varčevanje s surovinami in pogon- tarifnih pravilnikov, normiranju skim materialom in sicer s pomočio in določanju premij. V marsi-premovanja. Te možnosti so dane katerih podjetjih trdijo, da ne tudi za nagrajevanje pri napredku bo mogoče uvesti norm ali da proizvodnje, za boljšo organizacijo bo to delo zelo težavno. Člani CENTRALNI SVET ZSJ JE DOLOČIL SINDIKALNE ORGANE, KI BODO SODELOVALI PRI SESTAVLJANJU IN POTRJEVANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV Kdo bo potrjeval pravilnike? Centralni svet Zveze sindika- ne (mestne) sindikalne svete in tov Jugoslavije je sklenil, da pristojne ljudske odbore, bodo pri sestavljanju in potrje- Za podjetja pomorskega go-vanju tarifnih pravilnikov go- spodarstva (razen ladjedelnic ter spodarskih organizacij, razen pomorsko gradbenih in manjših trgovinskih, gostinskih in obrt- pristaniških prevoznih podjetij) nih podjetij, sodelovali pravilo- sodeluje pri potrjevanju tarifnih ma okrajni oziroma mestni sin- pravilnikov centralni odbor Sindikalni sveti. dikata pomorskih delavcev in Tarifne pravilnike časopis- uslužbencev Jugoslavije, nih podjetij bo potrjevala upra- Pri potrjevanju tarifnih prava republiškega Društva novi- vilnikov železniških in transport-narjev. Za posamezna časopisna nih podjetij in PTT prometa so-' ne ,.in .tuumčne strani pomagali podjetja pa lahko sodeluje pri delujejo organi sindikata želez-i P?dJeyeni Pn tak° vaznem opra-tem uprava Zveze novinarjev, ki ničarjev Jugoslavije oziroma sin- X1 luk°t je postavljanje norm, _____ «___„1___i:i: 4 t-u rliVntn tinlavn™ določanje premij m sestavljanje tarifnega pravilnika. Vsa pod- staviti temu primerne norme. Premije za vodilno osebje pa naj bodo odvisne od izpolnjevanja za povečanje proizvodnih nalog oddelka, obrata oziroma vsega podjetja. Pri nagrajevanju bo treba upoštevati kakovost in vrednost izdelkov in ne samo količinsko izpolnitev. Odbor je po razpravi izvolil dve komisiji. Prvo komisijo, ki bo proučila, kako sestaviti tarifne pravilnike, vodi tovariš Franc Plazar, sodnik Republiškega odbora Sindikata kemičnih delavcev Slovenije. Drugo komisijo, ki bo obravnavala normiranje in nagrajevanje, pa vodi član predsedstva, tovariš inž. Tone Tri-bušon, direktor Tovarne kleja v Ljubljani. Komisiji bosta določili načela za sestavljanje tarifnih pravilnikov, normiranje in njenih komisija potrebno pomoč tovariš Franc Plazar, bo na primer proučila, kaj naj bo osnova za ocenjevanje dela, kako upoštevati kvalifikacije oz. strokovno sposobnost pri določanju tarifnih postavk in kakšna naj bodo razmerja v vrednosti med posameznimi deli. Obe komisiji bosta s strokovne in tehnične strani pomagali V montažni dvorani »TAM-a« sestavljajo kamion »Pionir« s pogoji Merzedes-Benzom in izra- To pa povsem opravičuje odlo-cunali, da samo pri kamionih čitev Tovarne avtomobilov v tvrdke Merzedes-Benz, ki bi jih Mariboru. izdelali v času osvajanja proiz- I Gospodarski odbor Zbora pro-vodnje prihranili skoraj milijon izvajalcev Ljudske skupščine SIo-dolarjev, ker jih ne bi bilo po- j vemije jc na nedavnem zasedanju trebno kupovati v tujini. Ka-1 med drugim priporočil, da se ko-mion Merzedes-Benz L 4500 je' vinski industriji zagotovijo (tudi r°„ j. ekonomičen in za 1000 kg i,z uvoza) tiste surovine in potiz-lazji. Kilogram avtomobila stane ' " ' ’ ' drugod v Evropi povprečno en delki., na katere je vezan letošnji proizvodni plan te panoge. Prav mora o tem obvestiti do 1. feb- dikata delavcev in uslužbencev ruarja zadevna podjetja, okraj- PTT Jugoslavije. Okrajni oziroma mestni sindikalni svet bo so- V Mariboru zgrajenih 270 stanovanj Mestni ljudski odbor v Mari- pri vilnike postaj, kurilnic in sekcij železniških transportnih podjetij oziroma osnovnih enot podjetij PTT prometa. |J mika. Vsa jetja bodo lahko dobila pri omeni jenih komisijah potrebno pomoč in nasvete. boru je v minulem letu s pomočjo Republiški odbor sindikata raznih organizacij in podjetij za- sodeluje pri potrjevanju tarifnih čel akcijo za reševanje stanovanj- 'l |nkor,V" n'" 'ZenJ ske izgradnje. Zgladili so 270, v ™0jem 2odročju ^sa sporna ter za 45-/, večra kot leta 1 gradnji pa je ostalo 568 stanovanj. vpKijaP^glede'potrjevanfata“I Medtem ko je 'ruda, v eni V premogovnikih narašča storilnost dela V naših premogovnikih je bila produktivnost dela ob koncu 1955. leta za 55*/o večja kot leta 1959 ter za 45 “/o večja kot leta 1946. rifnih pravilnikov gospodarskih meni leta 1959 nakopal povpreč-organizacij bo obravnaval Cen- no 692 kilogramov, leta 1946 tralni svet sindikatov Jugosla-j 580 kg. je leta 1953 njegov tarji, z gradnjo treh osemnad- . vije, ki bo hkrati dajal vsa dru- rudarski učinek znašal 840 kg v stropnih stanovanjskih zgradb. I ga potrebna pojasnila. I eni izmeni. Na pobudo ljudskega odbora so v minulem letu nekatera podjetja začela, kot združeni investi- ... |iu v pivci™ cu proizvodni plan te panoge, rrav dolar, a pri nas 1200 dinarjev, tako je treba po priporočilu od-lo pomeni, da bi bil lažji ka- bora pospešiti nakup licence pri mion tudi po proizvodnih stro- tovarni »Mercedes-Benz« za 4 ton-skih za 1,200.000 dinarjev cenej- ske tovorne avtomobile, za katero si. rreizkusili so tudi tehnične je zaprosila Mariborska tovarna možnosti obeh avtomobilov in avtomobilov. GOSPODARSKE VESTI pravijo, se jim je to posrečilo; tako bodo letos laže kot kdajkoli prej sestavili dober tarifni pravilnik. Poglejmo v grobih obrisih, kaj vse so storili in kaj jim je pokazala podrobna proučitev proizvodnega procesa dela. Najprej so se lotili popisa vseh del v podjetju. Vsak član kolektiva je prejel anketni list. V določenem času je zapisoval, kaj je delal vsak dan in koliko časa je trajalo to ali ono opravilo. Razen tega je že vsakdo odgovoril v anketnem listu, kakšna je njegova splošna in strokovna izobrazba, oziroma kakšno je njegovo strokovno znanje (šole, tečaji itd.), kako svoje znanje uporablja pri delu, katero delo bi najraje opravljal, oziroma, kje si obeta več uspehov, kakšna je tarifna postavka in kolikšni so dejanski prejemki. Potlej, ko so zbrali vse anketne liste iz oddelkov in obratov, so dobili popoln pregled vseh del v podjetju, oziroma pregled, koliko delavcev je zaposlenih pri določenem opravilu. Ob tem so ugotovili marsikaj zanimivega. Nekatera dela je na primer zaradi slabe porazdelitve opravljalo več ljudi, kot je bilo treba. Pri zavijanju je bilo na primer v enem tednu zaposlenih šest delavk 75 ur. Nekatere delavke so zavijale 5, 10 ali več ur, druge pa samo uro ali dve. Če bi mojster to delo bolje organiziral, bi bili pri zavijanju zaposleni samo dve delavki v enem tednu. Pri izdelavi škatel je bilo zaposlenih 14 ljudi 115 ur, čeprav bi lahko to delo opravili le trije delavci. Skratka, popis poslov je pokazal, da delavci marsikje niso pravilno zaposleni pri posameznih delih, da nekatere stvari opravlja več ljudi, nobeden pa ni odgovoren za končni uspeh in kakovost dela. S popisom del so dobili pregled, koliko ljudi potrebujejo za dogotovitev posameznih opravil. Dobili so tudi podatke za razporeditev delavcev po njihovi strokovni sposobnosti. Za vsako posamezno delo so potlej spisali poseben kartotečen list. V kartotečnem listu je zapisano, kaj vse mora član kolektiva na določenem mestu delati, komu odgovarja za svoje delo, kakšne so njegove dolžnosti do podrejenih (to določilo velja za vse tehnično vodilno osebje) in razen drugega še, kakšna strokovna oziroma splošna izobrazba ter praksa je potrebna za določeno vrsto dela. Preddelavci, mojstri, obratovodje in drugi morajo med drugim skrbeti za strokovno rast in pravilno nagrajevanje ter seveda tudi za pravilno delo vseh tistih delavcev ali uslužbencev, ki delajo pod njihovim vodstvom. Ko so dobili točen opis vseh del v podjetju, so začeli ocenjevati njihovo vrednost. Pri ocenjevanju vrednosti posamez- Plačaj pravočasno naraČ' nino, na to opozori svoje tovariše — sebi in upravi lista boš prihranil nepo-trebne stroške! sol slab prevodnik toplote, stanovanja ne bodo hladna. Odlika novega gradiva, ki ga uporabljajo ze v Franciji, Angliji. Švici in v nekaterih drugih državah, pa je tudi, da je odpornejši proti vlagi in ognju kakor opeka. Tretji jugoslovanski velesejem Pri kraju so priprave za Tretji ju- l goslovanski velesejem, ki bo v Zagrebu od 25. marca do 3. aprila. Do- ! , sedaj je za sejem prijavljenih 60U [ ljudje V podjetju, ki so vodili proizvajalcev iz vse države. Prikazali i odffnvnrno in vnmntnnn nrvravilO, bodo velik izbor industrijskega blaga, odgovorno m zamotanoi opravi^- razvoj rudarstva, kmetijstva in dru- Pred tem poizvedeti, ka«u nih del so upoštevali tele stvari* izobrazbo, prakso in izvežbanost, odgovornost za neposredno del° v obratih (odgovornost za material, za kakovost, za stroje ih opremo). Pri upravno administrativnih delih in delu vodij in šefov so upoštevali odgovornost zh organizacijo in izvedbo del ih odgovornost za delo drugih, pr* oceni vrednosti delovnega mest3 so še upoštevali fizični in duševni napor in delovne pogoje (delovno okolje, varnostni pogoji). Z ocenitvijo so dobili osnov0 za določitev tarifnih postavk vsako delo v podjetju. Tudi pfl ocenjevanju vrednosti del v podjetju je sodeloval vsak član kolektiva. Povedati moramo, da s° Nova tovarna vijakov v Kninu Predvideva se, da bo do 1. maja 1955. leta začela obratovati nova tovarna vijakov v Kninu. Proizvodnja te tovarne bo znašala 4000 ton vijakov 140.000 ton pšenice Petnajst čezoceanskih ladij je v teku novembra in decembra pripeljalo v našo državo 140.000 ton pšenice iz Kanade in ZDA. Ob koncu letošnjega leta bomo prejeli, v glavnem od ameriške pomoči, . ?5.000 ton pšenice, razen tega pa bo Ministrstvo za agrikulturo ZDA poslalo jugoslovanskemu Rdečemu križu še posebej 10.000 ton pšenice za poplavljence. Odkup licenc v tujini Zagrebška tovarna »Rade Končar« je sklenila s švicarskim podjetjem »Oerllkon« pogodbo o odkupu licence za Izdelavo elektromotorjev za trolejbuse ln druga vozila. Tovarna železnih konstrukcij »14 oktober« Iz Kraševca se pogaja s nekaterimi podjetji v tujini o odkupu licenc za izdelavo buldožerjev. Cenejše in trajnejše hiše Kombinat montažnih zgradbe >Trud-benik«, ki je pred kratkim začel proizvajati durisol — lahek gradbeni material —’ k° že prihodnje leto montiral ________ _______________ ________ ______________ okoli 1100 dvosobnih stanovanj Iz novega rodna razstava embalaže. Sejem obrt- osnovi dosedanjih noHn+knv dol°' gradiva. Strokovnjaki so ugotovili, da je niške dejavnosti, Teden kože in aosea,anjin POCtatKOV aox le-to šestkrat boljše od opeke, gradnja obutve, in Mednarodna razstava ra- sevali norme za vsa tista d^A pa veliko lažja in hitrejša. Ker je duri- dijskih aparatov in telekomunikacij, kjer lahko merijo UČinck. gih gospodarskih panog. Nova tovarna porcelana V Titovem Velesu (Makedonija) je začela obratovati nova tovarna porcelana. Letno bo proizvedla več kot 6250 ton različnih keramičnih izdelkov. Mednarodna razstava v Ljubljani i so v 70 tovarnah pri nas in v' ! tujini proučevali in izvedli orga' ! nizacijo dela in kako ocenjujejo vrednost posameznih del. V »Leku« so že lani sestavil* tarifni pravilnik na osnovi teh dobljenih podatkov. Kot pravijhj so z njim želi dobre uspehe, kljh13 slabostim plačnega sistema. P0' V Ljubljani gradimo zgradbe, kjer stavljena so bila pravilna ra2' bo letos od 4. do 13. junija prva Med- meria med nreiemki činnnv klina rodna razstava lesne industrije (Dre- , , , PrejemKl Članov iz- delava in uporaba lesa). Večji del lektiva. ker je vrednost posame» sredstev za zidanje zgradb so dala nih del realno ocenjena. Org6' p0dvt3fj«l? Xtzst^°,f»a„nJm,ai2" nizacija dela se je tudi vidno i*' V Istih prostorih bo letos tudi LrtiD!riin vr * Y)0 nekaj drugih razstav, kot na primer: boljšala. Vse to opravilo pa v Turisti-čna razstava. Druga medna- Šele letos zaključeno, ko bodo ^ s&M S" p'o 3 S ££%%%'S 3 EK'% P- NEKAJ BESED 0 POKOJNINAH Velike pridobitve Preskrba za starost in one- skem sistemu najbolj širokograd-. Pri družinskih upokojencih, če »oglost je tista panoga zavaro- ni na svetu. Delovni človek, ki Vanja, za katero se je moral de- je dopolnil 55 let starosti in ima tovski razred v kapitalističnih j najmanj 35 let delovne dobe, ima ~^avah najdlje boriti. Tako je pravico do polne starostne poko j -“do tudi v bivši Jugoslaviji. Za- nine; ženska pa pridobi pravico k°n o zavarovanju delavcev, ki do polne starostne pokojnine že le bil sprejet leta 1922 pod rasto- ' z 50 leti, če ima najmanj 30 let izpolnjujejo pogoje o premoženjskem stanju, znaša dodatek na eneiga člana uživalca 490 dinarjev, na dva uživalca 580, na tri 720, za štiri 850 ter za pet ali več uživalcev 900 dinarjev na mesec. Ti zneski se prištejejo k družin- v. — X-j UL -IV. Ud J. x icu, V-v, uuu w .»v. v i Sr'*- J“"J w -- ------ eun revolucionarnim pritiskom i delovne dobe. Nobeno inozemsko skim pokojninam, tako da znaša d ni —i • i v . . t . i _ i __n i . _ _ y. • i i i : delavskih množic, je predvideval starostne in invalidske rente za delavce, vendar se je začetek izvajanja tega zavarovanja odlagal isto za letom vse do 1. septembra 1837, tako da si do neslavnega konca bivše Jugoslavije še noben delavec ni mogel pridobiti pokojnine. Po osvoboditvi in zmagoviti evoluciji je bila ena prvih skrbi oove ljudske oblasti, da s provi-fornimi ukrepi na področju pokojninskega zavarovanja poskrbi ® onemogle in ostarele delavce. 0 je bilo storjeno deloma z vedbo minimalnih pokojnin in ent, ki so zagotovile tem osebam saj najnujnejšo preskrbo, delo-Pa s pravilnikom o dodelje-atliu pokojnin starim in one-jkeglim delavcem, ki si po do-. “ah predapriiskih predpisov ‘so mogli pridobiti pravice do Pokojnine. Vse to pa je bil le Pfovizorij. Ze sredi leta 1946, to-eJ se v dobi obnove razdejanega g?sP^darstva, je zvezna ljudska kupščina sprejela nov zakon o _ Clalncm zavarovanju, ki je v Pruneri s prejšnjim stanjem po-ro?kil ogromen napredek na pod-chi pokojninskega zavarovanja. Ta zakon pa se je izvajal le r"1 teta. Nagel vzpon našega gozdarstva v dobi izvajanja pet-tnega plana je ustvaril mate-a*° bazo, ki je dopuščala, da v® Pokojninsko zavarovanje na-, Sa delovnega človeka že izb olj-■ Dobili smo zakon o socialnem , varovanju delavcev in usluž-encev in njihovih družin, ki po-■ zlasti na področju pokojnin r1 invalidnin takšne pridobitve ka naše delavne ljudi, ki jih za-inan iščemo v kateremkoli ino-Zeniskem zavarovanju. Nedvomno je za naše delovne tJPdi največja pridobitev novega Pokojninskega zavarovanja ta, da 86 jim štejejo v delovno dobo za Pokojnino tudi tiste zaposlitve, v katerih niso bili zavarovani za pokojnino; pogoj je le, da so bili j, rednem delovnem razmerju. s.k, ■* Pomeni to, si lahko pred-bi T . arno, če pomislimo, kakšen y bd Položaj brez te pridobitve, obrt • starejšim industrijskim in delavcem bi se štele za tunino le zaposlitve rto 1. sep-moru 1937; ko se je pričelo iz- zavarovanje ne pozna tako ugod- : družinska pokojnina z začasnim nih pogojev za dosego starostne' dodatkom, na primer za enega pokojnine. V pretežni večini dr- uživalca 3900 dinarjev, za pet ali žav je postavljena kot pogoj sta- več uživalcev pa 4400 dinarjev, rost najmanj 65 lat (za ženske Ti podatki so po uredbi sodeč za-navadno 60 let), po nekaterih dr- časni in je pričakovati še dolo-žavah pa celo 70 let (za ženske čenih sprememb glede pokojnine. 65 let). | Pridobitve naših delovnih ljudi Zadnja uredba o začasnih do- na področju pokojninskega zava- rovanja se najbolj zrcalijo v naslednjih številkah: Leta 1939 je bilo vsega skupaj 19.135 uživalcev pokojnin in invalidnin, leta 1954 pa 73.325, to je četrtina vseh zavarovancev. Leta 1939 je bilo izplačano za pokojnine in invalidnine 125,373.738 din, leta 1954 pa 4.791,468.000 din, torej 34-krat več. Povprečna mesečna pokojnina in invalidnina je znašala 1939 546 din, pri čemer pa je treba upoštevati, da gre tu v največji meri za pokojnine drž. uslužbencev, ki so imeli sorazmerno še kar dobre pokojnine; 1.1935 pa je znašala povprečna mesečna pokojnina in invalidnina 5445 din, povprečna mesečna starostna pokojnina pa 7376 din. Pri na novo odmerjenih starostnih pokojnin v letu 1953 je znašala povprečna pokojnina 7726 dan. Po drugi strani pa je po podatkih Republiškega zavoda za statistiko in evidenco znašal v letu 1953 povprečni mesečni zaslužek delavcev in uslužbencev 8044 din, kar pomeni, da je povprečna starostna pokojnina leta 1953 upokojenih zavarovancev le za 4% nižja od povprečnega mesečnega zaslužka v istem razdobju. To so glavne pridobitve naših delovnih ljudi na področju pokojninskega zavarovanja, ki jih ne more pokazati nobeno pokojninsko zavarovanje na svetu. ZA VARNOST DELA! Na republiški konferenci o higiensko-tehničnem delu, ki je bila dne 25. januarja 1955 v Ljubljani, so predstavniki večjih podjetij LR Slovenije, republiških in okrajnih sindikalnih forumov, zavodov za socialno zavarovanje, društev inženirjev in tehnikov, tovarniških zdravnikov večjih podjetij, predstavniki okrajnih koordinacijskih komisij za higiensko tehnično zaščito, Rdečega križa, zavoda za proučevanje varnosti pri delu LRS, zastopniki sanitarnih inšpekcij ter^ vsi inšpektorji dela iz LRS, ugotovili, da je potrebno vsestransko povečati skrb za varnost dela. Zato je potrebno zlasti: 1. da vsak delavec skrbi za svojo varnost in zdravje. Gledati mori na to, da so vsi stroji in naprave dovolj zaščitene in da sam uporablja potrebna zaščitna sredstva; 2. da delavski sveti, upravni odbori podjetij, sindikalne organizacije, predvsem pa tehnični voditelji, nadzorniki in delovodje v podjetjih vsestransko povečajo skrb za varnost in zdravje delavcev pri delu. Podjetja morajo v ta namen zagotoviti potrebna finančna sredstva, da bo tako borba za varnost in zdravje delavcev učinkovitejša; 3. da se zdravstvena služba v podjetjih izpopolni ter se podvzamejo vsi preventivni ukrepi za varnost in zdravje delavcev; 4. da se v vseh strokovnih šolah in Tehnični visoki šoli predava učencem o higiensko-tehnični zaščiti pri delu. Pozivamo prosvetne organe in navedene šole, da v tem smislu izpopolnijo učne programe; 5. da se službi inšpekcije dela in sanitarne inšpekcije kakovostno in količinsko izboljšata ter zaostrita kontrolo nad higiensko-zaščitno zaščito v podjetju; 6. da se pravilniki o higiensko-tehnični zaščiti izpopolnijo, ker so deloma zastareli in pomanjkljivi ter se izdajajo odgovarjajoči predpisi za tiste stroke, kjer jih še nimajo; 7. da podjetja vnesejo v svoja pravila podrobnejše določbe o higiensko-tehnični zaščiti predvsem za nevarnejša delovna mesta ter s tem zaostrijo odgovornost posameznikov za varnost pri delu, zlasti pa da se poveča odgovornost tehničnega vodstva in da se s premijskim sistemom da pobuda za zmanjšanje nesreč; 8. da se pospeši domača proizvodnja sredstev za osebno zaščito delavcev in da se omogoči nakup teh sredstev po primernih cenah tudi iz inozemstva, če doma teh sredstev še ne izdelujemo; 9. da se vsestransko poveča propaganda higiensko-tehnične zaščite, predvsem s tozadevnimi predavanji v podjetjih, propagando v tisku, radiju, kinu. z razstavami itd. Pri tem naj nudijo vso pomoč sindikalni organizaciji zavod za proučevanje varnosti pri delu, društvo inženirjev in tehnikov, zavodi za socialno zavarovanje, organizacije Rdečega križa in razne druge organizacije. OB PRVI REPUBLIŠKI RAZSTAVI HIGIENSKO TEHNIČNO ZAŠČITNE SLUŽBE Odpravimo to zlo! Nad 6 milijard škode letno zaradi delovnih nezgod Izdal zavod za varstvo dela mesta Zagreb Kljub vsestranskemu prizadevanju Inšpekcije za delo in Sanitarne inšpekcije nismo doslej dosegli v boju proti nesrečam pomembnejšim uspehov. Res da še mnogoikje ni na razpolago dovolj in primernih zaščitnih naprav, ki so predpogoj za varnost pri delu, toda pogosto pride do nesreč tudi zato, ker delavci ne poznajo procesa dela, še večkrat pa se branijo nositi zaščitna sredstva, z izgovorom, da jih ovirajo pri delu. Vsako leto izdamo približno 6 milijard dinarjev za hranarine in druge socialne dajatve zaradi poškodb pri delu iin drugih poklicnih bolezni. Letno je registriranih 40.000 nesreč pri delu. Zato je v interesu vse skupnosti, da si datkih osebnih in družinskih upokojencev z minimalno pokojnino spreminja položaj le-teh, če izpolnjuje pogoje o premoženjskem Slovi priročnik o delovni varnosti Skoraj sleherni dan beremo v dnevnem časopisju vesti o obrat- k.u c shanjoi (objavljena je bila v Urad ^ rvCTl|l u Rajati v bivši Jugoslaviji pokoj-.nerr* FLRJ št. 57/54). Osebni i npj nesrečah, ki zahtevajo celo nsko zavarovanje za delavstvo; upokojenci, ki imajo manj kot: človeške žrtve in povzročajo na-k° mog2£ pridobiti pravico 20 let delovne dobe, bodo dobiti I šemu gospodarstvu ogromno ško-i nePopolne starostne pokojnine pokojnino v najmanjšem znesku j do. Vse to ne gre le na račun ,. n®d 65 let stari delavci, če bi 5000 dinarjev na mesec. Če pa j pomanjkljivega tehničnega in uip od - " " " " hijeno leta 1937 dalje nepreki- imajo 20 let delovne dobe ali i zdravstveno tehničnega varstva, p zaposleni. ! več, tedaj bodo prejemali ^ hoin°S0^ 23 dosego starostne po- 5300 dinarjev pokojnine na me-J Ule so v našem pokojnin- s ec. Vpliv alkohola na storilnost dela ^as veliko razpravi j a-zdrai, * Posledicah alkohola na n0v„ stveno stanje človeka. Nič z-3: ne hčimn rvr\TT£u1 ^ kateri hrepenimo še v go var ja j oče mesto. Bolje si je mer imena ali like. starosti. Kako je s spominom če se osredotočimo? Kdo si laže zapomni: otroci ali odrasli? zapomniti misli kakor besede. se morate naučiti nekaj na pa' met, porazdelite gradivo v posamezna poglavja. Priporočljivo je tudi glasno branje, ker se s tem , . , , ___gradivo vtisne tudi preko sluha Če so stvari, katere si moramo yida _________________„__________ >omniti neznane, si jih zapom- Poizkusi so dokazali, da se vet mo, da se nekaj spomnimo, tedaj nijo otroci laže. Odrasli si laže na-učimo, če si učni čas razdelim0 zapomnijo kot otroci take stvari, na krajša obdobja z nekaj minutki jih lahko povežejo z nekate- nimi odmori. To vam bo dajal0 Če se prvič nekaj naučimo, potem si to laže zapomnimo, če se osredotočimo. Če pa poskuša- zapomniti neznane, si jih za-pom- nam osredotočenost lahko le škoduje. Osredotočenje nas lahko ce lo zapelje na napačno pot ali pa rjmi asociacijami, ki že obstoje vedno novih moči za ostanek nam oživi spomin na nekaj po- v spominu odraslih, dobnega, tako da še teže pridemo do pravega rezultata. Ob takih priložnostih je najbolje, da se odpočijemo. Dajmo razumu, da gre preko sorodnih misli in kmalu bomo zadeli pravo. . gradiva. NEKA! DROBNIH... Začetki Sarajeva Težje stvari si laže zapomnimo cev. Strokovnjaki so izračunali. . ... , c da bo leta 2000 z oziirom n® Na kraju, kjer stoji danes ha- , živlien iške D-o-oie 3250 mi- V »,**«• Sv SS.kev, ” ™ čelo razvijati in dobilo ime Sa- Prva črnska pevka na odru jo v naš spomin, ker smo se za to bolj trudili. To se je pokazalo pri specialnih raziskovanjih, kjer rajevo. Največ zaslug za ustaino-so se ljudje, ki so jih preizku- vitev mesta pripisujejo nekemu »Metropolitan« opere Kot prva pevka črne kože n® šali, zapomnili za deset odstotkov Husref begu, za katerega menijo, odiru newyorške Metropolita® več raznih zamotanih serij številk kot navadno. da je ustanovitelj Sarajeva. Učenje nekoristnih stvari je nesmiselno »Bubanje« nekoristnih stvari Leta 2000 bo na svetu nad 3 milijarde prebivalcev opere je pred nedavnim na-stopi-lo znana altistka Marijan Andersen. V Verdijevi operi »Ples v maskah« je kot Ulrica dosegla že v prvem dejanju tolikšen uspeh, Leta 1950 je bilo na svetu pri- kot že dolga leta noben umetnik je nesmiselno, ker se lahko spo- Mizno 2400 milijonov prebival- na tem odiru. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■II ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i POKLON VZHAJAJOČEMU SONCU II. Lonnie je nekaj ur nemirno spal, kar se je nenadoma čisto prebudil. Hatty ga je še enkrat stresla. Dvignil se je, oprt na komolec in poskusil z očmi predreti temo v sobi. Sicer m vedel, koliko je ura, zdelo pa se mu je, da manjkata še skoraj dve uri do dneva. »Lonnie,« je spet rekla žena in trepetala v hladnem nočnem zraku, »Lonnie, očeta ni v hiši.« Lonnie je sedel v postelji. »Kako veš, da ga ni?« je vprašal. .. »Bedela sem ves čas, odkar sem prišla v posteljo, in sem ga dišala, ko je šel ven. Ves ta čas je bil zunaj.« »Mogoče je stopil samo nekoliko na zrak,« je rekel Lonnie, e obrnil in skušal videti skozi okno. „ . , »Vem, kaj govorim, Lonnie,« je vztrajala Hatty. »Oce je le ,rC0c.aZ/, ko so začeli razpravljati, •aj in kako bo treba delati le- tos. sem se prepričal, da je imel . o C //I C//1 °1 znanec prav. Tovariši v upravnem odboru ^oobodeCvedo, da prav osi člani y bodo peli, igrali, šahirali itd. edo pa tudi, da lahko pridobe Je prebivalce Zgornjih Trbovelj, a obiščejo njihove prireditve in P°oedo svoje mnenje o njih. To Pni je uspelo. S tem pa so postali Pr®vzaprav vsi aktivni. Eni so de-.} neposredno d društvenih sek-ejJa/i. drugi pa so jim svetovali, 1CeJ}jevali, hvalili in grajali, pa /'"j pomagali kjerkoli je bilo po-rebno. Tako so ustvarili čroste Čitalnica Delavske knjižnice v Ljubljani Cim veC pozornosti našim knjižnicam RADI IN VELIKO ČITAMO Že samo to dokazuje, da ima- vedno bolj prihajajo v ospredje, mo knjigo radi, da pa je naše V prejšnjih letih so bili na prvih knjižničarstvo kljub tradiciji še mestih skoraj izključno starejši vedno o povojih in da nas čaka slovenski klasiki, o tej smeri še mnogo dela. Vča- Na občnem zboru »Svobode II« v Trbovljah je bilo skoro 200 članov društva. Obiskal jih je tudi član predsedstva Glavnega odbora Zveze »Svobod« tovariš Miha Berčič Naši ljudje radi čitajo, celo veliko čitajo. Samo če pridejo do knjig. V najbolj zakotnih krajih najdeš ljudi, ki jim dobra knjiga . .. mnogo pomeni in zanjo žrtvujejo o tej smeri še mnogo dela. v ca- j|led svetovnimi pisatelji je na čas in denar. Toda knjige so raz- j s ih bi se marsikje, z malo razume- prvem mestu Balzac (887 izposoj.), meroma drage, zato jih lahko le vanja, dalo napraviti čudeže, ka- nato Zola, London, Tolstoj L. N., redki kupujejo. Ostane jim le še kor so to ponekod tudi napra- Buckova, Galsrvorthy, Dickens, knjižnica, kamor vedno bolj za- j vili.* Akcija za nakup knjig po Sienkiemicz itd. Ljudje radi či-hajajo in si knjige izposojajo. To-' znižanih cenah, ki je sedaj v te- fajQ (udi moderne avtorje. N. pr. da tudi dobrih in bogatih ljud- ku, bo brez dvoma mnogo k temu knjiga: Monsarrat: Kruto morje skih knjižnic je še malo. Z njuni pripomogla. Seveda če bo na/e- je (,;(a izposojena 326 krat, Betela na dovolj razumevanja. '• mingroap: Komu zvoni 232-krat. Delavska knjižnica Zveze de- j|fecj pisatelji mladinskih knjig lavsko-prosvetnih društev »Svo- jg ko( D£dno na proem mestu Ju_ bodt Ljubljana je v letu 19j4 do- ^ yerne nafQ Sienkiemicz, Bevk, segla pomemben uspeh. Knjižnica Sej^kar> Milčinski, London itd. je stela ob koncu leta 19j4 5, 209 Rljub femu da je 2ai0Žba Mia-zvezkov. Izposodila pa Je% • dinske knjige izdala d zadnjih obiskovalcem 156.9,5 knjig.* Na je^b cel0 vrsto dobrih mladinskih Ijanske knjižnice. Samo v letu novo se je vpisalo p knjižnico v knjižnici še vedno pri- 1954 si je izposodil 306 knjig zase, 108, elanov. Skupno je sedaj vpi- manjkuje mladinskih knjig, prediv svoje znance. Čestokrat pride samh v knjižnico preko 20.000 p$em Ja doraščajočo mladino od celo peš, devet ur daleč. Sam ima : ljudi. Javno Čitalnico, v kateri je ^Jefa starosti. doma 400 knjig: Ljudska knjiž- na razpolago preko 70 raznih cas- , niča v njegovi vasi pa jih šteje nikov in revij, je obiskalo v de- _^se to je le kratek^ pregled samo 120. Prav tako prihajajo po skih knjižnic je še malo. Z njimi se lahko pohvalijo le nekateri, predvsem večji kraji. Največji ljubitelji knjig prihajajo od daleč v Ljubljano, pridejo celo peš po več ur daleč, da si lahko izposodijo knjige v bogati knjižnici. Tako prihaja kmet izpod Menine planine redno vsak mesec v ljubljanske knjižnice. Samo v letu I knjige iz ostalih krajev, mnogim | pa knjige pošiljajo tudi po pošti. Videli jih bomo to pomlad Veliko zanimanje Za gledališke predstave v »Iskri« p delavci tovarne »Iskra* zelo radi obiskujemo gle-Zn predstave in koncerte. kaV]i te8a zanimanja je sindi-rD,na . Podružnica naše tovarne PreJiDtra^a lar po dve gledališki israVtaoi vsake igre, ki jo bodo tudi1 0 kranjskem gledališču. Pa m »a koncertih nikdar ne ika delavcev iz »Iskre*. S. B. g"’??® družin celjskega in sanjskega okraja kupuje nJige Prešernove družbe Knjige Prešernove družbe so sk področju celjskega in šoštanj-■ e^a okraja zelo razširjene. Lani b. .5° 5000 naročnikov; bilo pa Th še več, če bi se vsi pravo-Y*n° vpisali. V Prešernovem 6 nu bo okrajni odbor Prešer-°De družbe pridobil še 5000 niKOV m revij, je uuu>n.aiu u u<=- r »c iu Jt 'V, UH .v K, setih mesecih lanskega leta 3150 dela Delavske knjižnice. Vse večje obiskovalcev. I ljubljanske knjižnice (Mestna in Največ je bilo izposojenih rajonske ter Delavska knjižnica) knjig v slovenskem jeziku (64.270), skupaj pa so v lanskem letu iz pomito v nemškem (61.726), srbo- sodile 140.154 obiskovalcem 541.528 hrvatskem (6624) in v ostalih je- knjig. Že to je velika številka (ker zikih (4518). I tu niso vštete mnoge knjižnice v Da so ljudje segali po dobrih1 naših podjetjih in ustanovah), ki knjigah, nam dokazuje statistika:; jo niti mnoga evropska mesta, — — Med domačimi avtorji si delijo znana po razvitem knjižničarstvu T. , . , ,, „ , . . ... . • rur,r,n žensko vlogo nn ie iem Ker ie prišel film že med prva mesta: Cankar (800 izposo- ne dosegajo. Da bi bilo povsod riške rvesterne, povsod z zanima- Bevk, M. Kranjec, Ingolič itd. V. G. njem in nestrpnostjo pričakujejo predvajanja tega filma. »Ankine čase* je za Avala-film iz Beograda zrežiral Vladimir Pogačič, filmski umetnik, ki mu o jugoslovanskem filmskem svetu obetajo veliko bodočnost in razvoj. O malokaterem našem jugoslovanskem filmu so govorili to- Igralska skupina velenjske igrali dramo »Mladost pred sodi-liko, kot o tem zadnjem. Pogači- ^Svobode* je na minulem občnem ščem*. čevem, kajti odločil se je prenesti zboru sprejela obširen in za ni- Sprva so hoteli uvrstiti v pro-na platno znano delo Iva Andrica,' miD program. gram še nekaj del. Toda družina enega naših največjih pisateljev, j pr,- sestavi načrta so upošte- je mnenja, da ne kaže prirejati ne da bi delo kakor koli bistveno vau .^elje in mnenja vsega član- več del, ker bi s tem trpela kva-spreminjal in prirejal. Držal se sjva »Svobode* in hkrati poskr- liteta programa. V načrtu imajo je pisateljevega besedila, kolikor \be]i tudi za velenjsko mladino. nl'n- mu je filmski način izražanja le y kratkem bodo nastopili s dopuščal. Ta njegov način dela.i pravljično igro »Trnjulčica*. Se kot film sam, je sprožil mnogo j fa mesec pa bodo zaigrali tudi polemike, vendar ^mnoge^ peč Klahundov »Krog s kredo* — no- ročnikov. * unucu, « ;= *■=* ......... - - ------------------------- ZAPISKI IZ RAZPRAVE .,0 družbenem upravljanju šol“ ^ občnega zbora društva srednješolskih profesorjev f UL ZetV ZIIVV iz c i. iv i/i t. v i jv- o omizji/ - ---- T* • loženje, kot menda še ne doslej, dobila med vsemi jugoslovanskimi Zato lahko v letošnji pomladi filmskimi igralkami največ sim-pričakujemo precej domačih fil- patij. Kaže, da lahko z veseljem mov. (Nekaj je že posnetih in so pričakujemo predvajanje tega fil-v zadnji fazi montaže, ponekod ma o fantičih, ki so zadeli na že drdrajo snemalne kamere za športni loteriji milijon, se z njim poslednje prizore, dva ali trije odpravili na morje in skupaj z pa so že doživeli tudi premiere.) učiteljico Vero doživeli vrsto raz-Ker filmska propaganda rada ] burljivih dogodivščin, fct se na večkrat prav po mačehovsko od- koncu. vseh zapletov le srečno rine naše filme, je prav, če se končajo. malo razgledamo po naših film-' Film UFUS iz Beograda »Esa-skili podjetjih, kaj nam priprav- Ion dr. M.* je menda ze doživel Ijajo za bližnje dni. (O sloven- svojo premiero. To je prvi letos-skem filmskem omnibusu, ki so nji film tega mladega, a od vseh ga posneli trije mladi režiserji za’ jugoslovanskih filmskih podjetij podjetje Triglav-film, je bilo v najbolj delavnega filmskega pod-časopisih že precej pisanega, zato ! jetja. Njegovo snemanje je omo-naj se za sedaj ozremo po ate- gočila zanimiva in vzpodbudna Ijejih na jugu.) I »notranja* koprodukcija z dvema Jadran-film iz Zagreba, ki je našima podjetjema za razdelje-letos posnel že dva umetniška fil- vanje filmov: ljubljansko »Vesne* ma (»Gospod Ikl* ter »Deklica in in sarajevskim »Kinema*. Ob-lirast*) je te dni končal snema- enem je tudi prvi celovečerni nie tretjega - mladinskega filma umetniški film mladega srbskega »Milijoni na otoku*, ki ga je re- režiserja Živorada Mitroviča. Pri-žiral Branko Bauler. Režiserja že poveduje pa o dramatičnih dogod-poznamo, saj so vrteli njegovo kih takoj po koncu vojne v k o-precej uspelo filmsko predelavo smetu: o borbi kolone ranjencev SeliškarjeDe povesti »Bratovščina in njihovega spremstva, ki se pod sinjega galeba*. Tudi sedaj je vodstvom dr. M. evakuirajo iz zbral v igralsko ekipo sodelavce kraja ki ga ogrožajo razbite a iz preišniega filma in tako bomo še vedno močne banditske sku-spet videli simpatičnega malega pine balistov, Li so med vojno Tomico, ki je žel toliko navdu- sodelovale z nemškim okupator- IGRALSKA DRUŽINA V VELENJU ZA LETOŠNJO SEZONO BOGAT PROGRAM zahtevano delo, ki je doživelo na odrih »Svobod* že vrsto predstav in ki terja precej znanja. V februarju bodo poskrbeli tudi za razvedrilo; priredili bodo veseli objektivne pohvale kot uničujoče kritike. Režiser je o izjavi novinarjem dejal, da je predvsem želel ohraniti tisto mračno orientalsko vzdušje negibnosti. ki ga je _______________ r.-------------- ------ pisatelj tako nedosegljivo* moj- Dečer in ker Velenjčani radi po-strsko očrtal v tej psihološki no-1 slušajo operete, bodo uprizorili veli iz časov turške okupacije] tudi opereto »Pri treh mladen-Bosne; in dodal, da upa, da mu tkali*. V program so uvrstili tudi ie to uspelo. Sicer pa bomo lahko’ Molierovo komedijo »Prevarani kmalu sodili sami. V. T. I soprog*, za zaključek pa bodo programa. V načrtu imajo tudi več gostovanj v bližnjih okoliških krajih. Tako si igralska skupina velenjske »Svobode* vse bolj utira pot med velenjske rudarje, ki prav radi obiskujejo njihove prireditve. V skupini je precej mladih ljudi, ki obetajo postati dobri igralci. POSTMITE PODPORNI ALI USTANOVNI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE! !a ^?°no pred desetimi dnevi je iinn-i. 0 mali dvorani Doma ob r 'aiOD D Ljubljani redni letni D ' z^or društva srednješolskih 8Doe*orjeD. Z bor je največji del 8lahpa .zasedanja posvetil raz-lian -]anJu o družbenem uprav-Ur,rla,.S0T je, o sami zasnovi Hju D,/anja. o praktičnem uvajanja r°ega organizma upr avl ja-njihp. 0 izkušnjah in pojmov a-ja„ ■' ki nastajajo v zvezi s pora-ern i^ga organizma. zasn^ravnaDa ie biia zelo široko K h°°aaa’ nsestranska in resna, oiln esedi se je oglasilo večje šte-navzočih kot običajno. n>a^{8an/ družbenega upravlja-°kr,;Ser nastajajo. V nekaterih tri . so bili že izvoljeni in po-PtM* na zborih volivcev ter že s°P°ma pričenjajo opravljati p^1?. dolžnosti, v drugih okrajih trda- ?v°ri volivcev še niso po-Poraja- orei se dobesedno šele družbeno nezreli pojmovanji in predstavi o praktičnem poslanstvu organov družbenega upravljanja sploh. Tako kot so nekateri v prvih mesecih delavskih svetov mislili, da je nastopil čas, ko bomo odpravili disciplino* v podjetjih, zamenjali tehnična vodstva z manj strokovno usposobljenimi družbenimi organi,* tako so si nekateri v prvem času družbenih organov upravljanja na šolah začeli predstavljati, da bodo ti organi neposredno posegli v redovdrtja učencev, kratkomalo, da je sedaj »odklenkalo* učečemu strokovnemu osebju. Drugo, malce enostransko in prakticistično pa je mišljenje, da so organi družbenega upravljanja šol predvsem neke vrste družbeni ekonomat, ki naj bi razbremenil upravo šole praktičnih, zlasti ekonomskih skrbi. Seveda sta obe ti dve predstavi o družbenem upravljanju šol zmotno zasnovani in o svojem d6.K uunuiuuo ci. sto loir uv da J® tele odločiti ne za eno in ne za drugo zadevanja vaših voditeljev, da bi njegova bolezen ena izmed najbolj straI1] čeprav so poslale v Kairo svo- je predsednike. Med temi poslednjimi . fovariš Tito se je ob prihodu v Burmo oddolžil spominu burmanskega narodnega junaka in voditelja revolucije Aung Sana Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiska-rne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 -- Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-5.38, uprava 30-046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. sta libanonska in sirijska vlada. Odločno, proti imperialistično stališče Egipčanov podpirajo tudi delovni ljudje vsega arabskega sveta, ki v teh dneh demonstrirajo proti turško-iransk emu pak tu Zaključki sestanka v Kairu, ki naj bi po mnenju Egipta obsodil tu r ško- ir a nsk i pakt, nam še niso znani,, vendar vse kaže, da razmere v Arabski ligi niso nič kaj rožnate. i ospredje mednarodnih čen za njih ni važno in so njihovi opazovalci že zapustil to otočje, senat še ni ratificiral Eisenhower pa je zahteval od Kon-gresa izredna pooblastila, da bi smel »uporabiti oborožene sile ZDA za za* gotovitev varnosti Formoze in Peska* dorskih otokov«. V posebni poslanici je naglasili, da morajo ZDA razpršiti sleherni dvom o tem, ali bodo ZDA kaj pod v zel e, da bi dosegle svoj cilj Iz Anglije sporočajo, da sta se angleška in ameriška vlada podrobno dogovorili, kaj naj bi ukrenili« če bi prišlo do napada na Formozo. Istočasno pa so začeli z akcijo v OZN, ki naj bi posredovala v sporu med Kitajsko in Čangkajškom. Predlagajo, naj M Kitajska in Formoza sklenili premirje. V Pekingu ta predlog ■ odločno zavračajo in pravijo, da s-o 1 vsi ti otoki s Formozo vred sestavni deli kitajskega ozemlja in da j© nja-: hov spor s Formozo čisto kitajska zadeva. Zato »roke proč od Formoze j in Cangkajška«. | Kazalo je že, da se bo spor s Ki* • tajsko nekako uredil, ko je generalni sekretar OZN obiskal Peking, da bi I posredoval za ujete ameriške letalce j ter da bi tudi Kitajsko končno spre* j jeli v Organizacijo združenih naro-: do v. Sedaj pa se je ozračje spet močno ohladilo. Na vsak način drži, da Kitajski ne more nihče odrekati pravice n» Formozo in ostalo kitajsko otočje. Vprašanje je le, če je sedaj najpri* pravnejši čas, da bi uresničili svojo Ko je bil Hammarskjold, generalni sekretar OZN, v Pekingu in se zahteve, saj^ bi trmoglavost naletela je razgovarjal, da bi spustili zaprte ameriške pilote, je marsikdo po -?rav svetu mislil, da je led prebit in da so tudi Amerikanci pripravljeni priznati Kitajsko. Z vojnimi spopadi okrog Formoze pa se je vsa stvar spet zapletla. — Na sliki Ču En La j, kitajski ministrski predsednik, in Hammarskjold takšno na ameriški strani se vse skupaj lahko tako za- VELIKA STAVKA ZAH0DN0NEMŠKEGA PROLETARIATA ULTIMAT Stavkalo je 800.000 delavcev. — Zahodnonemško gospodarstvo je zaradi stavke izgubilo sto milijonov mark. Delavci so resno opozorili vlado, da se ne strinjajo z njeno notranjo in tudi zunanjo politiko Vlada je spočetka podcenjevala nezadovoljstvo med delavci, danes pa je zelo zaskrbljena- Delavsko svarilo jo je iznenadilo. Adenauer je v soboto dejal, da je »pot, po kateri so krenili - sindikati, zelo nevarna za demokra-i cijo« in »nevarna za notranji mir«. V ------, 22. januarja, je v Za- da raje ukrene vse, da bi Nemčijo vladnih krogih govore, da za stavko Nemčiji stavkalo 800.000 delav- združili v demokratično in napredno ni W*U> nobenih posebnih razlogov in cev: 560.000 rudarjev in 240.000 kovi- j republiko. Zahteva, naj bo Nemčija da narjev. Zavoljo te enodnevne stavk© samostojna in neodvisna, ne pa vo-Je zahodnonemško gospodarstvo izgu- I jaški in industrijski privesek enega bdo _ 700.0M ton premoga, 40.000 ton j ali drugega bloka. In razen tega še ‘ zahteva pravičnejšo razdelitev dobrin ------ V soboto, hodni XT—*iJ kalija, 35.000 ton surovega železa in 60.GOO ton surovega jekla, ali — sto milijonov mark. Tako so zahodmo-nemšk-i rudarji in kovinarji odgovorili porurskemu industrialcu Hermannu Reuschu, ki je pred nedavnim izjavil, da je delavsko soodločanje v podjetjih le »rezultat nesramnega iz- da so za njo odgovorni 1© sindikalni voditelji, ki so »podpihovali delavce«. Vlada torej napada sindikalno organizacijo, ki se je v zadnjem letu predramila in se začela bojevati tudi sil je vanja sindikatov«. Vendar pa ta stavka ni le od go- Proletariat na ulici brin in sodelovanje pri upravljanju ža politične interese proletariata. • _ ..... , , gospodarstva tletr razdeljevanju do- Mnogi sindikalni voditelji so spozna- x , iretokh torek je bila v delavsK brin. ili, da ni dovolj, če se zavzemajo le i četrti Hamburga Wmterhnde najhuj^ S n oi a 1 um ..i—: ---j „ i________________ Dou tena nitka r>n 1 etn 1033. Sasi. tiso1’ na in bi pletlo, da bi se vnela vojna. Teg3 pa najbrž nihč© ne bo tvegal. Morda bi biila najboljša rešitev, če bi Formozo postavili za, na primer, pet ali deset let pod skrbnišvo OZN, po teflj času pa jo priključili Kitajski. S tem bi se odstranilo nevarno vodno žarišče na Daljnem Vzhodu. Sicer je tudi v Ameriki vedno več ljudi, ki mislijo in ocenjujejo ta spor realistično. V časopisu »Na" tion« je izšel članek, v katerem jo avtor zapisal tudi tele besede: »Fotf mozo je treba proglasiti za sestavni del Kitajske, za ozemlje pod kitajsko suverenostjo. Slednji nacionalistični režim na Formozi se mora likvidirati, njegovim voditeljem po odobriti politični azil«. V članku * naslovom: »Naša azijska politika deloma zabloda, deloma grmenje,« pravi, da so ZDA zaradi take svoje politike zaigrale veliko svojega ugled3 v svetu. »Kateri kralj je že dejali Še ena taka zmaga, pa smo propad* se vprašuje pisec. MM« IZ ZAHODNE NEMČIJE Socialdemokratski in sindikalni voditelji, med katerimi je bilo, mimogrede rečeno, še pred dobrim le- rese neločljivo povezan z bojem za tom precej zagovornikov tako ime- politične pravice delavskega razreda. , inoManega »razrednega miru«, danes Razumljivo je, da to ni všeč niti __ ------- -c- ' izjavljajo, da delavci s svojo stavko klerikalno-meščanski vladi niti indu- vor Hermannu Reuschu. Njen pomen j ne obsojajo le Reoischa ampak vso strialcem. je veliko večji. Sobotna stavka je : vladno politiko zadnjih let. Politiko, j Vendar je sobotna stavka le za- za ekonomske zahteve delavcev, ozi- Poulična bitka po letu 1933. Šest ti«c^ roma, da je boj za ekonomske in te- hamburških delavcev se je spopadi - n.:__ __________ _ __ _ S 40(1 noiwi.ii. ki so sku.sali nrfmrp.mll« eden izmed s 400 policaji, ki so skušali preprečiti« da bi delavci prodrli v središče mest3* kjer so desničarji proslavljali oblet' niioo ustanovitve nemškega cesarstvi (18. januarja 1871). x . - - . . . ■ ---------„— ----------- , ------ ----------- ----— .v, Kolone delavcev so na več krajij najmogočnejših ^izrazov ki se z vsemi silami trudi, da bi če tek boja, ki bo verjetno sčasoma i predrle policijske kordone in je bv notranjega vrenja v Zahodni Nemčiji, omejila pravice, katere so delavci iz- dobil veliko širše oblike in še bolj | mir šele, ko so policaji dobili pome1. i-1 1?Vllira 12 nezadovoljstva delovnih bojevali v prvih povojnih iletih, uza- i revolucionarno vsebino, boja za nem- | Delavce so tepli z gumijevkami in «•221 p*j 1 notranji m zunanji po- ; konila * velike socialne razlike v de- j ško delavsko domovino. Prihodnost i polivali z vodo iz gasilskih brizgah1. Hi tiki Adenauerjeve vlade. ' zeli, oprtala Nemčiji težko vojaško • nam bo govorila o tem boju, o ofen- ' Delavcem ni uspelo priti v srediŠ^ 0 politiiki zahodno nemške vlade breme in prepustila delavce na mi- zivah in o protiofenzivah, zmagah in mesta, kjer je na zborovanju govofi1 smo ze veliko pisali in mislim, da ni 3 ost in nemilost kapitalistom. Izjava verjetno tudi o začasnih porazih, o j bivši Hitlerjev komandant nem št-5 -- ponovno om_enjati njenih Reuscha je 'le kaplja, ki je kanila žrtvah in junaštvu nemškega delav- vojske v Grčiji Andre in slavil »vrli' v zvrhano čašo nezadovoljstva, kani- skega redu. ne nemškega vojaka«. Trg. na katere3? 3a je in nezadovoljstvo je prekipelo. V soboto, 22. januarja, je zahod- ; je bilo zborovanje, je z vseh stran1 ter potegnilo za seboj mnoge omah-' nonemški proletariat poslal ultimat: ščitila policija, da desničarje nihče 30 ljivce in pristaše »razrednega miru«, vladi in kapitalu ... bi »motil« pri zborovanju. potrebno glavnih značilnosti. Proletariat se ne strinja z osnovnimi postavkami te politike. Ne strinja- se z oborožitvijo Zahodne Nemčije in zahteva, naj vla- OKNO SVET ŠE O BELGIJI »To je Belgija.« Pod tem naslovom sem v prvojanuarski številki napisal nekaj bežnih misli, ki nile cije met, v Belgiji, povedal nekaj o sindikatih, se mi utis- Socialna dejavnost in zdravstvo Socialistična stranka posveča mnog skrbi zdravstvu in socialni pomoči. stvu in produktivnosti dela v Belgiji jemne pomoči, ki ima okoli 900.000 čla-ter jim obljubil, da bom drugič še pi- nov. Iz rednih prispevkov članov --1 - - --------- Službe vzajemne pomoči in raznih dru- gih socialističnih društev gradijo in vzdržujejo klinike, zdravilišča itd. Eno od takih klinik smo videli v Ini pc odar- opravlja preko organizacije službe vza-i---------------.moči, ki ima okoli 900.000 čla- »In obljuba dela dolg.« Te vrstice naj bodo le skromna oddolžite obljube. Belgija je industrijsko zelo razvita dežela. To opaziš na vsakem koraku. dežela, lo opaziš na vsaKeni KoraKu. Ko opazuješ skozi okna drvečega vlaka ali avtomobila pokrajino, ki hiti mimo tebe, vidiš vzorno obdelana polja, travnike. Kljub pozni jeseni se po pašnikih pase mnogo lepo gojene goveje živine in konj. Od juga do severa, od vzhoda k zahodu tečejo sodobne avtoceste, mnoge dvotirne z nadvozi in podvozi, tako da nikjer ne zastane promet. Belgijska mesta so lepo zidana, polna zgodovinskih znamenitosti. Ob mraku se v njih prižgo milijoni raznobarvnih luči in jim, posebno še pestrost svetlobnih reklamnih napisov in likov, daje pravljično obeležje. Ljudje, katerim se vedno mudi, so se mi zdeli bolj bledi kot pri nas. Morda vpliva na to dokaj vlažno podnebje. Vsakdo hiti po svojih opravkih. To su skrbni in marljivi ljudje. Kljub dokaj visoki življenjski ravni, katero je belgijski človek dosegel s svojo pridnostjo in znanjem, so ^varčni sak do predmestja Bruslja. To je klinika Kirurgijo in porodništvo. Po tehni opremi je ta klinika ena najboljših Belgiji. Zanimiva je tehnična kontrola postrežbe bolnikov te klinike. V četrtem nadstropju se nahaja posebna soba za dežurno sestro. S to sobo so povezane vse bolniške sobe in postelje. Na električni mizi so s številkami označeni svetlobni signali. Kadar bolnik potrebuje pomoč, pritisne samo na gumb, ki je vdelan na vsaki postelji. V sobi bolniških strežnic se prižge signal, istočasno pa tudi signal na kontrolni mizi dežurne sestre. Ko pride bolniška strežnica k bolniku, pri- tisne na drugi gumb in ugasne signal v kontrolni sobi. Ako bolnik ni takoj postrežen, dežurna sestra preko ozvočenja, ki je v vseh sobah, pokliče bolniško strežnico, jo opozori na bolnika, ki jo želi in istočasno zahteva pojasnila, zakaj bolnik še ni postrežen. V porodniških sobah so novorojenčki odvojeni od mater samo s stekleno steno. Vsaka mati ima pred seboj svojega otroka, tako da ga lahko stalno opazuje, loči ju samo steklena Zdravilišče za TBC »De Mick« v Btasschaatu pri Anversu, so zgradili transportno-luški delavci Anversa sami. Takoj po prvi svetovni vojni so na enem svojih sindikalnih kongresov sprejeli obvezo, da bodo vsi člani prispevali po 5 centov tedensko v fond za izgradnjo zdravilišča. Med drugo svetovno vojno so zdravilišče zasedli gestapovci, ki so ga ob umiku zažgali, Zdravilišče so obnovili in razširili od prejšnjih 40 na 170 postelj. Bolniki se zdravijo v zdravilišču brezplačno. Stroške zdravljenja delno plača socialno zavarovanje, ostalo pa krijejo iz posebnega fonda, v katerega zbirajo transportni delavci poleg rednih prispevkov tudi redne zbirke iz društvenih prireditev itd. V zdravilišču imajo sobo za razvedrilo, zimski vrt, kinodvorano z gib- ljivimi stoli, da lahko tudi težji bolniki gledajo prireditve. Zdravilišče ima svojo knjižnico in čitalnico in celo popravd° zob se vrši v samem zdravilišču. Ogrevanje zdravilišča je najsodobnejše, tako da je toplota zraka v vsem zdravilišču enaka. D «1, J — .—i — z —I i : :.. Kulturne in zgodovinske znamenitosti Prednost pri zdravljenju imajo člani socialističnih sindikatov. Nečlane sprej- elo le, če imajo prostor. Klinik in Belgije večje število. V načrtu pa imajo izgradnjo novih. Veliko pozornost,, zlasti po drugi >vni vojni, posvečajo ustanavljanju počitniških domov. Obiskali smo tri take počitniške domove. Počitniški dom FGTB Westhinder beži ob 8e- premisli, kako bo čim koristneje obrnil svoj zaslužek. V Belgiji je običajna nekakšna »prohibicija«, katero je uvedla socialistična vlada. V javnih lokalih je prepovedano prodajati žgane pijače, ki vsebujejo nad 20 stopinj alkohola. V vsem času našega štirinajstdnevnega bivanja v Belgiji nismo videli pija-neea človeka. O, pač! V Bruslju smo videli enega. Toda ta ni bil Evropejec. In naj mi oproste naši bralci. Kar nenehno mi je bila na umu naša zla slovenska navada. V letu 1953 je bilo menda v naši ljubi domovini izdano, in tu so upoštevani vsi, tudi dojenčki, menda 18.000 din na glavo prebivalca za popite alkoholne pijače! Če bi pametneje uporabili ta denar! Ali ne bi tudi naša življenjska raven bila višja? vernem morju. Ta dom sprejme 750 ljudi, od tega 600 v prostorih doma, 150 pa pod šotori. Zanimive so pri tem počitniškem domu male družinske hišice. V eni taki hišici je prostora za dve družini; vsaka hišica ima svoj vhod in prostore z vsem najpotrebnejšim komfortom. Vsaka družina si kuha lahko sama, če hoče. Počitniški domovi se vzdržujejo sami, kljub temu je v njih hrana mnogo cenejša kot v ostalih hotelih. Podoben, sicer manjši, toda mnogo lepši dom smo videli na francoski meji. Tn smo tudi prenočili. Last pa je metalurških delavcev iz Charlerois. Najlepše in najkomfortnej-ši dom pa je dom Centrale metalurških delavcev v Melreuxu. Belgijski tovariši so nam rekli, da v začetku ni bilo veliko zanimanja za domove. Sedaj pa je vse večji naval, tako da imajo precejšnje težave, kako vsem ustreči. Poleg rednih gostov prihaja v domove ob nedeljah in praznikih na stotine izletnikov. Belgijski tovariši so n tudi mnogo svojih zgodovinskih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Ogledali smo si državni muzej v Bruslju, ki hrani velike umetnine starejše in novejše dobe. Zgodovinsko pomembno je mesto Bruges. Polno je kulturnih spomenikov in med njimi so celo dela znamenitega italijanskega umetnika Michelangela. Občudovali smo čudovite slike Rubensa in bratov Van Dyck in drugih flandrijskih umetni- Mesto Bruges je znamenito zlasti po svoji flandijski arhitekturi, na katero so Belgijci zelo ponosni. Zato si prizadevajo, da bi to mesto obdržalo svoj slog. V ta namen vsakemu, kdor gradi novo zgradbo ali obnavlja staro, mesto prispeva polovico gradbenih stroškov, ako zgradi hišo v omenjenem slogu. V starih časih je bilo mesto razdeljeno po kanalu v dva dela in sicer so na eni strani kanala živeli svobodni ljudje, to je ladjarji, obrtniki, trgovci itd., na drugi strani pa sužnji in najemniki. Svobodni stanovi so se združevali v poklicne korporacije — cehe, tako so imeli zidarji svojo korporacijo in svojo hišo, kjer so se sestajali ter razpravljali o svojih problemih, prav tako ladjarji, trgovci in obrtniki različnih poklicev. Zanimiv je pogled na hiši ladjarjev in trgovcev, ki stojita skoraj ena po- tišči menit spomenik, ki predstavlja ženo, ki doji odraslega moškega. Izpod tega spomenika je manjši prizidek k mestni hiši, v katerega so v starih časih okazali prli vsakega pijanega človeka in ga pustili tam brez hrane in vode, toliko časa, da je od lakote oziroma žeje Stanovanja . biH i od- Socialisti in njihova vlada posve- čajo veliko pažnjo tudi izgradnji sta-kat novanj. V vseh mestih, katere smo obiskali, so nam pokazali moderno urejena stanovanja, dograjena in še v gradnji. Na periferiji Bruslja smo videli naselje z okoli 600 stanovanjskimi hišami, katerih vsaka ima dva do štiri stanovanja. V Ankarsu smo pa videli 12-nadstropne stanovanjske bloke, ki so zgrajeni na stebrih. V spodnjem delu, to je v prvem nadstropju, so nameščene naprave za gretje in vodo. Ker so stene steklene, se te naprave lepo vidijo z ulice. Za gradnjo stanovanjskih hiš so v vseh več- Takale je belgijska prestolnica Bruselj ponoči jih centrih ustanovljene posebne zadrt ruge, ki dobivajo zelo ugodne kredite od države. izličnih pol a hiši lad. trgovcev, ki stojitt leg druge,, med njima pa se majhna hišica, kjer je stanoval rilec žita. Tudi v starih časih sc med poštenimi trgovci tudi nepoš ki so poizkušali krasti in goljufati jemalce. Zato so jih že takrat preganjali in jih kaznovali mnogo strožje kot danes. Na Mestni hiši v Brugesu so nam pokazali na pročelju v višini kakih 5 m od tal prostor, kjer so obešali nepoštene trgovce. Na nekem drugem trgu stoji spomenik v obliki kotla z vzbočenim pokrovom, da so mesarje, ki so g< ali na drug način, zaprli kren kotel, do vrha napolnjenim z ledom. Na hotel so poveznili pokrov z odprtino za glavo. Ko je bil pokrov pričvrščen h kotlu, so pričeli kuriti toliko časa pod kotlom, da se je led stopil, voda zavrela in človek skuhal v vodi. Nato so kuhanega človeka vrgli psom, vodo pa dali svinjam. Tudi pijančevanje so strogo preganjali v starih časih. Na drugem proče- Teh kratkih štirinajst dni, ko so nam belgijski tovariši povedali in pokazali toliko zanimivosti, je hitro minilo. Ni mogoče vsega opisati, kajti spričo toliko doživetij so se le-ta vtisnila v spomin v nekakšnem neredu, nekatera nepopolno. Za pozornost, ki so nam jo izkazali, smo dolžni belgijskim tovarišem mnogo zahvale. Naše vezi so se učvrstile. Reči pa moram, da smo po teh doživetjih še bolj občutili vse tisto, kar smo si priborili in imamo v naši domovini. Vkljub vsemu napredku, visokemu življenjskemu standardu, tovarištvu in prijateljstvu smo občutili, da nam naša domovina nudi nekaj, kar nam še tako visoka tehnika in ugodni življenjski pogoji v kapitalizmu ne morejo nuditi, a to je resnična socialistična demokracija, polna možnest soodločanja v vsem gospodarskem, političnem in družbenem življenju, občutek resničnega svobodnega človeka — gospodarja. Belgijski delavec je kljub mnogim priborjenim pravicam še vedno mezdni delavec. To velja zlasti še za inozemce in posebno za politične ubežnike, ki so razočarani in prevarani v lažnih obljubah prepuščeni sami sebi. Delajo najobičajnejša dela, največkrat v rudnikih več sto metrov pod zem- ljo, so brez pravic, razen pravice do krvavo zaslužene plače. Politični emigranti so se spremenili v ekonomske emigrante in postali brezdomci, ker so zapravili svojo domovino. Srečali smo se in razgovarjali z nekaterimi. Svetovali smo jim, da vrnejo v domovino. Toda odvrnili nam, da nimajo nobenih moralnih pravic vrniti se, čeprav bi to silno želeli. Nekdo je dejal: »Verjamem, da bi mi ne storili ničesar. Toda kako naj se zdaj vključim v vrste tistih, ki so toliko žrtvovali za časa borbe in po osvoboditvi za novo Jugoslavijo. Čutil bi se manjvreden član socialistične skupnosti, kar ne bi mogel prenesti.« Nekateri so nas ob slovesu spremili na kolodvor in nas molče, s solzami v očeh pozdravljali. lju Mestne hiše r Brugsu 'stojT V meni pa je ena misel bila jasnejša kot kdajkoli: »Kako lepo in častno je služiti iti živeti - —" ka- cialistični domovini.« Tone : d n n rt k 8< n, d, b, §1 čl ra bi bt D St r>t to in so in te Iji er, h Oi t>d Dc ni ki in di D še sl i so do Iji je da go str še tel na bit nt, osi Z trie £a ti r* se $02 A se ; nai brt ob, sar, En Po, tel bit, K hb Je dai Pre dni del bol £{ nje O d) Prf_ od i Pre l*o £ ‘JU, Pr(